RAZISKAVE IN RAZVOJ RAZISKAVE IN RAZVOJ Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Papirnica Vev~e, Biomatt 115 g/m 2 Damjan Balabanič 1 , Bojana Žegura 2 , Aleksandra Krivograd Klemenčič 3,4 , Metka Filipič 2 28 Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Papirnica Vev~e, Biomatt 115 g/m 2 29 UGOTAVLJANJE MUTAGENE/ GENOTOKSI^NE AKTIVNOSTI ODPADNIH VOD PAPIRNE INDUSTRIJE determInatIOn Of mutaGenIc/GenOtO xIc actIvIty Of P aPer mIll wastewaters IZVLE^EK Spremljanje kakovosti odpadnih in povr{inskih vod temelji na spremljanju fizikalno-kemijskih parametrov. Vendar pa s kemijskimi analizami prisotnosti genotoksi~nih snovi pogosto ne ugotovimo, ker so navadno prisotne pod mejo zaznavanja analitskih metod. Poleg tega analitske metode ne pokažejo genotoksi~nega potenciala celotnega vzorca, {e zlasti, ~e med posameznimi onesnaževali pride do medsebojnih antagonisti~nih ali sinergisti~nih vplivov. Z ustreznimi biolo{kimi testi lahko zaznamo odziv na vse {kodljive snovi, ki so v vodi, tudi ~e ne poznamo njihove identitete in medsebojnih interakcij. Zato pripomorejo k preseganju nekaterih pomanjkljivosti v kemijsko specifi~nem pristopu ocenjevanja kakovosti odpadnih in povr{inskih vod. V tej raziskavi smo primerjali citotoksi~nost in genotoksi~nost vzorcev odpadnih vod dveh papirnic, od katerih ena kot surovino za izdelavo papirnih izdelkov uporablja celulozna vlakna, druga pa reciklirana vlakna. Vzorce odpadne vode, ki smo jih odvzeli pred in za ~istilno napravo ter vzorce prejemne vode odvzete nad in pod izpustom odpadne vode v vodotok smo testirali s testoma z bakterijami Salmonella typhimurium: SOS/umuC in Ames MPF 98/100 Aqua™ test, ter s testom komet na ~love{kih jetrnih celicah (celice HepG2). Ugotovili smo, da so bile mutagene in genotoksi~ne le odpadne vode papirne industrije, ki za izdelavo papirnatih izdelkov uporablja reciklirana vlakna. Poleg tega smo ugotovili, da je anaerobno in aerobno ~i{~enje odpadne vode, iz te papirnice, uspe{no odstranilo in/ali inaktiviralo spojine, ki so bile odgovorne za mutagenost za bakterije, ne pa tudi spojin, odgovornih za genotoksi~nost za celice HepG2. Predlagamo nadaljnje raziskave, ki bodo omogo~ile identifikacijo genotoksi~nih snovi ter na osnovi tega ustrezne ukrepe za njihovo zmanj{anje v izpustu v vodotok. Ta raziskava potrjuje pomembnost uporabe biolo{kih testov za kontrolo kakovosti odpadnih in povr{inskih voda. Klju~ne besede: papirna industrija, odpadne vode, biolo{ki testi, citotoksi~nost, mutagenost, genotoksi~nost. ABSTRACT Assessment of wastewater and surface water quality is based on monitoring of physico-chemical parameters. However, the chemical analyses do not always show the presence of genotoxic substances, as they are usually present in concentrations that are below the detection limit of analytical methods. In addition, analytical methods do not show genotoxic potential of the whole sample, especially if there are antagonistic or synergistic effects of individual pollutants present. With appropriate biological tests we can detect response to the harmful substances in water, even if we do not know their identities and interactions. Therefore biological tests can contribute to overcoming deficiencies in chemical approach of wastewater and surface water quality assessment. In present study we compared the cytotoxic and genotoxic activity of wastewater samples from two paper mills, one of them is using cellulose fibres and the other recovered fibres for manufacturing of paper products. Wastewater samples were taken before and after the biological treatment plant and the receiving water samples were taken above and below the discharge of wastewater into the river. Samples were tested with two bacterial tests with Salmonella typhimurium: SOS/umuC and Ames MPF 98/100 Aqua™ test and with the comet assay in human liver cells (HepG2 cells). The results showed that only wastewater from paper mill that uses recovered fibres for paper production was mutagenic and genotoxic. The anaerobic and aerobic biological treatment of wastewater from the paper mills successfully removed and/or inactivated compounds responsible for genotoxic effect on HepG2 cells. We suggest further research that will enable the identification of genotoxic substances and the appropriate measures for reduction of these substances in effluents entering the watercourse. This study confirms the importance of using biological tests for quality control of wastewater and surface water. Key words: paper industry, wastewaters, bioassays, cytotoxicity, mutagenicity, genotoxicity. 1. UVOD Na kakovost voda vplivajo najrazli~nej{a toksi~na onesnažila, ki izvirajo iz industrije, kmetijstva in gospodinjskih komunalnih odplak. Pri tem so industrijske odpadne vode in iztoki iz ~istilnih naprav pomemben to~kovni vir onesnaženja. Papirna industrija v tem pogledu ni izjema. Papirna industrija je ena od najve~jih industrijskih porabnic vode �1�, posledica so velike koli~ine odpadnih voda, ki lahko vsebujejo organske snovi, {kodljive za organizme in okolje. Pri proizvodnji papirnatih izdelkov uporablja papirna industrija vlaknine, polnila in kemikalije, med katerimi so zelo pomembni biocidi, alkilfenolne spojine, policikli~ni aromatski ogljikovodiki (PAH) in ftalati. Ve~ina teh snovi je toksi~nih, {tevilne med njimi pa so tudi genotoksi~ne. Spremljanje kakovosti odpadnih in povr{inskih vod temelji na spremljanju fizikalno kemijskih parametrov. Vendar pa so koncentracije genotoksi~nih snovi v odpadnih in povr{inskih voda pogosto pod mejo dolo~ljivosti s kemijskimi analitskimi metodami, zato je zelo težko oceniti tveganja zaradi njihove prisotnosti. Zgolj na osnovi kemijskih analiz ni mogo~e predvideti genotoksi~nosti celotnega vzorca zaradi morebitnih interakcij med komponentami kompleksnih vzorcev vod, ki lahko privedejo do sinergisti~nih u~inkov �2�. Alternativni pristop za oceno genotoksi~nosti kompleksnih vzorcev, ki se ~edalje bolj uveljavlja, je uporaba biolo{kih testov, ki pokažejo odziv na delovanje celotnega vzorca. V predstavljeni raziskavi smo primerjali citotoksi~no, mutageno in/ali genotoksi~no aktivnost odpadnih vod iz dveh papirnic z razli~nima proizvodnima procesoma, pred in po biolo{kem ~i{~enju ter gorvodno in dolvodno od izpusta odpadne vode v vodotok. Znano je, da noben test genotoksi~nosti ne zazna vseh možnih genotoksi~nih snovi, ki imajo razli~ne mehanizme delovanja. Zato je potrebno uporabljati kombinacije testov. V na{i raziskavi smo uporabili kombinacijo dveh bakterijskih testov: SOS/umuC s S. typhimurium TA1535/pSK1002, in Ames MPF 98/100 Aqua™ test, in komet test s celicami ~love{kih jeter HepG2. 2. MATERIALI IN METODE Vzorci odpadnih vod Vzorce vod smo odvzeli v dveh papirnicah z razli~nima proizvodnima procesoma. Papirnica 1 kot surovino uporablja celulozna vlakna, papirnica 2 pa reciklirana vlakna. Izvedli smo enkratni odvzem vzorcev odpadnih vod pred in za aerobno ~istilno napravo (papirnica 1). Papirnica 2 ima pred aerobno ~istilno napravo tudi anaerobno ~istilno napravo, zato smo vzeli vzorec tudi tu. Vzorce prejemnih vod iz vodotoka smo odvzeli nad in pod izpustom odpadne vode. Skupaj smo odvzeli 5 vzorcev odpadnih in 4 vzorce povr{inskih vod. Pred biolo{kim testiranjem smo vzorce odpadnih vod filtrirali (Whatman cellulose acetate syringe filter, 0.2 µm) in uravnali pH na 7±0.2 (v skladu s standardom ISO 5667-16-1998) [3]. Biolo{ki testi Za dolo~evanje citotoksi~nosti, mutagenosti in/ali genotoksi~nosti odvzetih vzorcev odpadnih in povr{inskih vod smo uporabili bakterijska testa SOS/ umuCin Ames MPF 98/100 Aqua™ test, ter testni sistem s ~love{kimi jetrnimi celiamiHepG2, kje smo genotoksi~nost vzorcev dolo~ili s testom komet. BAKTERIJSKA TESTA SOS/umuC test Testni organizem so genetsko spremenjene bakterije Salmonellatyphimurium sev TA1535/ pSK1002. Test smo izvedli po klasi~ni metodi z nekaterimi spremembami, prilagojenimi za ugotavljanje citotoksi~ne in genotoksi~ne aktivnosti nekoncentriranih vodnih vzorcev, kot je opisano v ISO standardu �4�. Citotoksi~nost vzorcev smo dolo~ili spektrofotometri~no z merjenjem absorbance celi~ne suspenzije pri valovni dolžini 600 nm, genotoksi~nost pa z β-galaktozidaze aktivnosti z merjenjem pretvorbe substrata o-nitrofenil-ß-D- galaktopiranozida (ONPG) v rumeno obarvan produkt, ki ga dolo~imo z merjenjem absorbance pri 420 nm. Bakterijske celice niso metabolno aktivne, zato smo testiranje izvedli brez in z dodatkom sistema za metabolno aktivacijo (S9-zmes). Ames MPF 98/100 Aqua™ test Ames MPF 98/100 Aqua™ test je kolorimetri~na razli~ica klasi~nega Ames testa, ki vklju~uje seva Salmonella typhimurium sev TA 98 in TA100�5�. Testni sistem zaznava povratne mutacije zaradi premika bralnega okvirja in povratne mutacije zaradi zamenjave parov baz. Test smo izvedli po navodilih proizvajalca �6�. Vzorce smo testirali pri red~itvi 1:1. V primeru pozitivnega odziva smo testiranje ponovili {e pri red~itvah 1:2 in 1:4. Mutageno aktivnost vzorcev smo izra~unali s pomo~jo programa proizvajalca [6]. Testiranje smo izvedli brez in z dodatka sistema za metabolno aktivacijo (S9-zmes). TESTIRANJE S ^LOVEŠKIMI JETRNIMI CELICAMI HepG2 Za ugotavljanje citotoksi~nosti in genotoksi~nosti vzorcev odpadnih vod z evkariontskimi celicami smo uporabili metabolno aktivne celice ~love{kega hematoma HepG2. Izbrali smo jih, ker so uveljavljen model za ugotavljanje genotoksi~nosti in ker zaradi svoje ohranjene metabolne aktivnosti bolj{e odražajo morebitne {kodljive u~inke pri ljudeh, kot drugi testni sistemi. MTT test S testom MTT dolo~amo citotoksi~nost vzorcev za sesalske celice. Test smo izvedli po postopku, kot ga je opisal Mossman (1983)�7�. HepG2 celice smo izpostavili 30 % vzorca vode, ki je najvi{ja možna koncentracija pri testiranju nekoncentriranih vzorcev vod za 24 ur. Komet test Test komet je preprosta, hitra in ob~utljiva metoda za dolo~anje po{kodb DNK molekul posameznih evkariontskih celic. Test komet smo izvedli po postopku, kot ga je opisal Singh (1988) �8�, s spremembami, kot je opisano v Žegura in Filipi~ (2004) �9�. Za vsako skupino smo analizirali 50 kometov. 3. REZULTATI IN DISKUSIJA V predstavljeni raziskavi, v kateri smo testirali citotoksi~nost in genotoksi~nost vzorcev odpadnih vod dveh papirnic z razli~nima proizvodnima procesoma, smo ugotovili, da odpadna voda iz papirnice, ki pri proizvodnji papirja uporablja celulozna vlakna, ni imela citotoksi~nih, mutagenih in/ali genotoksi~nih lastnosti, medtem ko so bili vzorci odpadnih vod iz papirne industrije, ki pri proizvodnji papirja uporablja reciklirana vlakna, genotoksi~ni. Testiranje vzorcev odpadnih vod in vodotokov nad in pod izpustom odpadne vode s SOS/umuC testom s sevom S. typhimurium TA 1535/pSK1002 z dodatkom in brez dodatka metabolne aktivacije S9 je pokazalo, da noben od odvzetih vzorcev ni deloval citotoksi~no in/ali genotoksi~no na bakterijske celice (rezultati niso prikazani). Pri testiranju mutagene aktivnost vzorcev odpadnih in povr{inskih vod z Ames MPF 98/100 Aqua™ testom z bakterijskimi celicami w. Vzorec odpadne vode papirnice 2, odvzete pred ~i{~enjem, je bil mutagen, vendar le pri testiranju z dodatkom metabolne aktivacije, medtem ko vzorca, odvzeta po aerobnem in anaerobnem ~i{~enju, nista bila mutagena (tabela 1). Prav tako nista bila mutagena vzorca, odvzeta iz vodotoka nad in pod izpustom odpadne vode iz te papirnice. To kaže, da so bili v neo~i{~eni odpadni vodi prisotni mutageni, ki potrebujejo metaboli~no aktivacijo. Reciklirana vlakna lahko vsebujejo ostanke razli~nih dodatkov in tiskarskih barv, med katerimi so nekatere genotoksi~ne, kar je verjetno razlog za mutageno aktivnost te odpadne vode. Odsotnost mutagene aktivnosti v vzorcih odpadne vode po anaerobnem in aerobnem ~i{~enju pa kaže, da obstoje~a ~istilna naprava u~inkovito odstrani in/ali inaktivira bakterijske mutagene. Tabela 1: Mutagena aktivnost vzorcev odpadnih in povr{inskih vod papirnice 1 in papirnice 2, dolo~ena z Ames MPF 98/100 Aqua™ testom Testiranje citotoksi~nosti vzorcev z MTT testom smo izvedli pred izvedbo komet testa, z namenom, da za ugotavljanje genotoksi~nosti izberemo netoksi~ne koncentracije vzorcev. Rezultati MTT testa so pokazali, da noben vzorec odpadnih ali povr{inskih vod pri koncentraciji 30 % vzorca ni deloval citotoksi~no na celice HepG2. Zato smo za testiranje genotoksi~nosti s testom komet kot najvi{jo testirano koncentracijo uporabili 30 % vzorca. RAZISKAVE IN RAZVOJ RAZISKAVE IN RAZVOJ Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Papirnica Vev~e, Biomatt 115 g/m 2 31 Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Papirnica Vev~e, Biomatt 115 g/m 2 30 Test komet s HepG2 celicami je pokazal, da vzorci odpadnih vod pred in po biolo{kem ~i{~enju iz papirnice 1, kot tudi vzorci vod iz vodotoka nad in pod izpustom odpadne vode, niso bili genotoksi~ni (slika 1). Vzorci odpadnih vod papirnice 2 pa so bili genotoksi~ni, in sicer pred ~i{~enjem, kot tudi po anaerobnem in aerobnem ~i{~enju (slika 2). Pri vseh vzorcih smo signifikantno pove~anje po{kodb DNA zaznali le pri najvi{ji testirani koncentraciji (30 %). Pri tem je bila po{kodovanost celic, izpostavljenih vzorcu neo~i{~ene odpadne vode in vzorcu, odvzetem po aerobnem ~i{~enju, nekoliko ve~ja od po{kodovanosti, ki jo je povzro~ila izpostavljenost vzorcu vode po anaerobnem ~i{~enju. Po{kodbe DNA, ki so bile nekoliko manj{e, kot pri vzorcu po anaerobnem ~i{~enju, pa je povzro~il tudi vzorec vodotoka odvzet pod izpustom odpadne vode. Primerjava rezultatov testiranja z Ames MPF 98/100 Aqua™ testom in testom komet s celicami HepG2 kaže, da so bile v neo~i{~eni odpadni vodi papirnice 2 prisotne genotoksi~ne snovi, ki so mutagene za bakterije in genotoksi~ne za ~love{ke celice. Genotoksi~nost vzorcev odpadne vode po anaerobnem in aerobnem ~i{~enju, ki za bakterije nista bila mutagena, pri HepG2 celicah pa sta povzro~ila po{kodbe DNA, pa kaže, da so za mutagenost za bakterije in genotoksi~nost za celice odgovorne razli~ne snovi. Možno je, da so nastali genotoksi~ni produkti pretvorbe, lahko pa gre tudi za sinergisti~ne u~inke, ki jih LITERATURA �1� POKHREL, D. in VIRARAGHAVAN, T. Treatment of pulp and paper mill wastewater – a review. Science of the Total Environment, 2004, vol. 133, {t. 1–3, str. 37–58. �2� ŽEGURA, B., HEATH, E., ^ERNO{A, A. in FILIPI~, M. Combination of in vitro bioassays for the determination of cytotoxic and genotoxic potential of wastewater, surface water and drinking water samples. Chemosphere, 2009, vol. 75, {t. 11, str. 1453–1460. �3� ISO 5667-16, 1998. Water analysis – General Guidance for the Biotesting. �4� ISO 13829, 2010. Kakovost vode – Dolo~evanje genotoksi~nosti vode in odpadne vode z umu-preizkusom. �5� MARON, D. M. in AMES, B. N. Revised methods for the Salmonella mutagenicity test. Mutation Research, 1983, vol. 113, {t. 3–4, str. 173–215. �6� Xenometrix, 2010. Ames MPF™ 98/100 Aqua Microplate Format Mutagenicity Assay for testing of water samples using S. typhimurium TA98 and TA100. Instructions for use. Version 1.4_S June 2010, Allschwil, Switzerland. �7� MOSMANN, T. Rapid colorimetric assay for cellular growth and survival: application to proliferation and cytotoxicity assay. Journal of Immunologica lMethods, 1983, vol. 65, {t. 1–2, str. 55–63. �8� SINGH, N. P ., McCOY , M. T., TICE, R. R. in SCHNEIDER, E. L. A simple technique for quantitation of low levels of DNA damage individual cells. Experimental Cell Research, 1988, vol. 175, {t. 1, str. 184–191. �9� ŽEGURA, B. in FILIPI~, M. Application of in vitro comet assay for genotoxicity testing, Optimization in Drug Discovery: In Vitro Methods (Methods in PharmacologyandToxicology, YAN, Z. in CALDWELL, G. (urednika), str. 301–313. Slika 1: Vpliv odpadnih in povr{inskih vod papirnice 1 na po{kodbe DNA celic HepG2. * prikazuje statisti~no zna~ilno pove~anje (test Dunnet, p < 0.01). Slika 2: Vpliv odpadnih in povr{inskih vod papirnice 2 na po{kodba DNA celic HepG2. * prikazuje statisti~no zna~ilno pove~anje (test Dunnet, p < 0.01). TA98 TA100 vzorec razred~ite v brez metaboli~ne aktivacije z metaboli~no aktivacijo brez metaboli~ne aktivacije z metaboli~no aktivacijo pozitivne jamice ± SD FIBa pozitivne jamice ± SD FIBa pozitivne jamice ± SD FIBa pozitivne jamice ± SD FIBa Papirnica 1 kontrola 0.67±0.58 0.33±0.58 3.0±1.73 1.67±1.15 pred biolo{kim ~i{~enjem 1:1 1.33±0.58 0.79 2.0±1.0 1 3.67±2.52 0.65 2.33±1.53 0.83 po biolo{kem ~i{~enju 1:1 0.67±1.15 0.35 2.0±2.65 1 1.33±0.58 0.24 3.33±2.31 1.18 nad iztokom 1:1 0.67±0.58 0.35 1.0±1.0 0.5 1.0±1.0 0.18 2.0±0.0 0.71 pod iztokom 1:1 0.67±4.04 0.26 0.67±0.58 0.33 1.67±0.58 0.30 2.0±1.0 0.71 Papirnica 2 kontrola 0.67±0.58 1.33±2.31 4.0±1.0 1.0±1.0 pred anaerobnim ~i{~enjem 1:1 2.0±2.0 1.61 2.33±0.58 0.53 2.67±2.08 0.53 26.0±6.0 13.5 1:2 - - - - - - 4.67±1.15 2.33 1:4 - - - - - - 0.33±0.58 0.17 po anaerobnem ~i{~enju 1:1 0.67±0.58 0.54 2.67±0.58 0.40 2.0±1.0 0.40 1.3±1.15 0.67 po aerobnem ~i{~enju 1:1 0.67±0.58 0.33 2.0±1.0 0.60 3.0±1.0 0.60 1.0±1.0 1.0 nad iztokom 1:1 1.0±1.0 0.50 0.67±0.58 0.60 3.0±1.73 0.60 0.0±0.0 / pod iztokom 1:1 1.33±1.53 0.67 1.67±2.89 0.73 3.67±1.53 0.73 1.33±2.65 1.33 Tabela 1: Mutagena aktivnost vzorcev odpadnih in povr{inskih vod papirnice 1 in papirnice 2, dolo~ena z Ames MPF 98/100 Aqua™ testom bakterijski test ne zazna. Zaskrbljujo~e pa je, da je bila genotoksi~na aktivnost ugotovljena pri vzorcu vode iz vodotoka pod izpustom odpadne vode. To kaže, da lahko pride do negativnih vplivov na vodne organizme. ZAKLJU^KI Rezultati na{e raziskave so pokazali, da je genotoksi~nost odpadnih vod papirne industrije odvisna od surovin, ki jih uporablja pri proizvodnji papirnih izdelkov, saj je bil neo~i{~en vzorec odpadne vode iz papirne industrije, ki uporablja celulozna vlakna, negenotoksi~en, medtem ko je neo~i{~en vzorec odpadne vode iz papirne industrije, ki uporablja reciklirana vlakna, povzro~il mutacije pri testiranju z Ames MPF 98/100 Aqua™ testom, kot tudi po{kodbe DNA pri testiranju s celicami HepG2. Pokazalo se je tudi, da je anaerobno in aerobno ~i{~enje odpadne vode papirnice 2 odstranilo in/ali inaktiviralo bakterijske mutagene, ne pa tudi genotoksi~nih snovi, ki povzro~ajo po{kodbe DNA pri HepG2 celicah. Genotoksi~nost odpadne vode, ki se izteka v prejemno vodo, in genotoksi~nost prejemne vode kaže, da odpadne vode iz papirne industrije, ki v proizvodnji uporabljajo reciklirana vlakna, predstavljajo nevarnost tako za okolje, predvsem za vodne organizme, posredno pa tudi za ~loveka. Na osnovi Celice HepG2 smo za 24 ur izpostavili vodnim razli~nim vzorcem (30% v.v). Poskus smo ponovili v 3 neodvisnih ponovitvah in v vsakem poskusu analizirali 50 jeder. Rezultati so podani kot % DNA v repu in prikazani kot grafikon kvantilov. Razlike med celicami tretiranimi z vzorci in kontrolnimi celicami smo analizirali z enosmerno analizo variance (ANOVA, Kruskal-Wallis). Za primerjavo median % DNA v repu smo uporabili Dunnetov test. teh rezultatov ne moremo sklepati, katere snovi v odpadni vodi so genotoksi~ne. Za identifikacijo teh snovi bi bile potrebne kemijske analize oziroma tako imenovano z biolo{kim testiranjem vodeno frakcioniranje. Podatki o naravi genotoksi~nih snovi v odpadni vodi bi papirni industriji omogo~ili usmerjen razvoj u~inkovitej{ih postopkov za odstranjevanje oziroma zmanj{anje prisotnosti snovi, ki prispevajo h genotoksi~ni aktivnosti odpadnih vod, in/ ali zamenjala proizvodne surovine z okolju bolj prijaznimi. ZAHVALA Raziskavo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Delno je bila raziskava financirana tudi znotraj ARRS programa P1-0245. Zahvaljujemo se tudi podjetju Xenometrix AG ({vica), ki nam je za to raziskavo podarilo Ames MPF 98/100 Aqua™ test (http://www.xenometrix.ch). Do danes se je ohranilo 78 evidentiranih primerkov izvirne Dalmatinove Biblije, od tega 36 v Sloveniji. Primerek, ki ga hrani knjižnica v Kranju, je bil eden izmed huje po{kodovanih, zato smo se odlo~ili za konservatorsko-restavratorski poseg. V okviru raziskav, ki so bile izvedene pred in ob konservatorsko-restavratorskem posegu je bila opravljena tudi karakterizacija papirja, ki sestavlja knjižni blok Dalmatinove Biblije iz kranjske knjižnice. Cilj raziskave je bila primerjalna analiza in opredelitev lastnosti papirja kot nosilca tiskane knjige, z namenom opredelitve postopkov pri konserviranju in restavriranju tiskane in poslikane knjige kot dragocenega dokumenta, za hrambo za ~im dalj{e obdobje v prihodnosti. 1 In{titut za celulozo in papir 2 Nacionalni in{titut za biologijo, oddelek za genetsko toksikologijo in biologijo raka 3 Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani 4 Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani