Oporekale mi boste, da kokoši preveč po-žro, ako imamo zaprte; vprašam pa: ako se kokoši spravijo v žito, bodisi na njivi ali v kozolcu, ali pa na koruzo, ki ravno dozoreva, ali tam ne napravijo . še dosti večje škode baš, Ijer so nenasitne? In v svoji prostosti ali znesejo pač vsa jajca v gnezdo, ki jim ga pripravimo? Skušnja uči, da ne, kokoš se celo rada odtuji gnezdu, ako ni prisiljena tjakaj, Pozimi in poleti je v kuhinji dovolj odpadkov za hrano kokošim. Od zelenjave jim lahko damo drobno zrezano, od žita pa slabejše, ki ni za moko. Torej pravilno, ob uri svojo dovoljno mero, pa ne stanejo toliko, kot če .se prosto pasejo, korist je pa dvojna, manj škode napravijo in več jajec nanesejo, ker so vsa v gnezdu. In slednjič — kurjevec je dobro gnojilo, ako ga imamo v kurniku skupaj, ga tudi lahko porabimo za vrtnino, pri prostih kokoših tega tudi' ni. Iz kurnika se kokoši tudi ne porazgube, v prostosti se pa kaj ta-koga rado zgodi. Lažje se tudi kopunijo, ali tudi brez tega gre, in zaslužek bi bil vendar lep.
Za vnovčenje te prireje bi; bilo zopet pametno, da bi se združilo več gospodinj ene vasi, ki bi jajca in piščance tembolj spravljale v denar, kajti prodajati svoje blago navadnim potovkam-preprodiašjalkam, se pravi, dobiti mnogo manj, nego je blago vredno.
Kjer je kak potoček v bližini, kak jarek ali pa se kako drugače da napraviti malo vode in blata, bi gotovo bilo vredno tudi gojiti in rediti gosi in race, ki se drago prodajajo in ki dajejo lep dobiček tudi s puhom in perjem, kakor to vemo v Češki, Tam je skoro splošna obrt, in če rabimo perje, kupimo navadno «češko parje». Ali bi ga ne mogle imeti doma za domačo rabo in ga še prodajati?
Ali tudi to bi še ne bil edini vir domačih dohodkov: zajčjereja bi lahko tudi prinesla obilo denarcev. Zajec je približno vsejedec, hitro rase, hitro se množi, tedaj lahko in jako pripraven za rejo, ker se lahko spravi v denar ne le meso-, ampak tudi — in pri današnji modi še posebno — koža, Za hlevček ni treba ravno dosti prostora in mate-rijala. Prvi par zajcev, seveda dobre pasme, tudi ne slane prevelikega kapitala.
Seveda je pri kokoših in pri zajcih na prvem mestu red in snaga. Lepi zaslužek je pa tudi malo truda že. vreden. Treba je tudi gojiti le take pasme, ki so priznano dobre, okusne in cenjene, bodisi glede enega ali drugega. Ali vise to bi lahko napravil kak odbor naprednih gospodinj v vsakem kraju, ki bi se pobrigal za strokovno izobrazbo tudi v tem smislu in za izpopolnjevanje pridelka.
Zopet drugi pridobitek bi lahko imeli na .kmetih s čebelarstvom. Naprava panjev za-
hteva sicer spočetka velike stroške in tudi znanje, ali pozneje ima čebelar lep dohodek. Jeseni se da med jako lepo vnovčiti in vosek se prav drago proda. Torej bi bilo pa le hvalevredno, da bi se i za to malo pobrigali. Skoro v vsaki kmečki hiši je kak stari oče, stric ali drugi,, ki za kako delo ne izda več, za mala dela bi bil pa še dobro zmožen in bi tudi rad koristil hiši. Sedaj poseda okoli hiše ali pa hodi še celo prosjačit. Seveda velja tudi tu: česar se Janezek ni učil, Janez ne zna. Radi tega bi se moral vsak napreden kmet oprijeti zraven umnega obdelovanja njiv tudi gojitve sadnega drevja, pametnega izkoriščanja in nasajeva-vanja gozdov tudi kakega malega postranskega dela, ki bi donašalo z jedne strani korist, z druge pa bi dalo delo družini in ji dcnašalo blagostanje. S tem bi naučil svoje otroke ljubezni do rodne grude, dorasli fantje in dekleta bi ne silili v tujino, v mesto. Spoznali bi zopet, kako je vedno resničen stari rek: «Ljubo doma, kdor ga ima» in pa naš tolminski; «Ljubi moj domek, čeprav te je le za bobek,»
Rosandra.
Iz naše skrinie.
OBIČAJI V TRŽAŠKI OKOLICI
(Nadaljuje.)
Fantovska druščina ali mladeniška zadruga.
Kar me je v otroških letih nekako navdajalo s strahom, oziroma se mi zdelo skrivnostno, to je bila «fantovska druščina», o kateri sem imela nejasne pojme in v svojem otroškem umu se mi je zdelo nekaj posebnega, na svoj način vzvišenega in odličnega. Kaj pa je bilo to? — No, obsegala je vse vaške mladeniče navadno od 18, leta dalje. Včasi^ so sicer sprejemali tudi mlajše, ali pogoji so morali biti seveda tehtni, kakor kaka osebna vrlina ali pa tiidi premožnost starišev. Taka mladeniška zadruga je bila čisto lepo hierarharično urejena. Imela je svojega načelnika — župana, ki je bil . seveda starejši, razumnejši mladenič. Pomagala sta mu reševati občne, skupne, javne in službene posle dva «gvardijana» — tajnika — čuvaja.
Glavna naloga druščine je bilo varstvo starih pravic, šeg in navad, ki jih je tekom časa sprejela moška mladina od svouh prednikov, ali pa si jih priborila o posebnih priložnostih. Te le njej lastne predpravice so morale ostati neokrnjene ter so jih morali odstopajoči zadružni oblastniki predati nedotaknjene in neizpremenjene izročiti svojim naslednikom brez-madeža in oporeka.
Nadaljna dolžnost vodstva je bila, da je sprejemalo vsako leto naraščaj, jim dajalo poduk v fantovskem zadržanju, kako se jim je od tedaj naprej vesti, da bodo ostali vredni udje svojega društva, Drugače pa jim
Ako ima gospodinja hčerke, četudi še zelo. mlade, ji pomagajo pri takih prilikah.
Na čajanki se postreza tudi z likerji.
V skromnem gospodinjstvu zadostuje čaj, drobno pecivo in črni1 kruhki, obloženi z maslom. Neobhodno je, da se vrši postrežba graciozno, skrbno in kolikor mogoče lično.
2,	Če je sprejemna isoba prostorna in gospodinja razpolaga z večjim številom malih mizic, sedejo gostje po dva in dva k mizicam. Te mizice so pokrite s finimi belimi čipkastimi prtiči. Čaj se prinaša in ponuja pri vsaki mizici. Prigrizki se postavijo na vsako mizico na izbiro gostom.
Čaj ise nudi in toči vedno še vdrugič. >
3.	Ako se vrši čajanka v obednici pri pogrnjeni mizi s finim porcelanom in s srebrnimi nastavki ter stoli ob mizi, se pripravlja čajanka drugače.
Na mizi' je pripravljen za vsakega gosta krožnik za prigrizke, skodelica s podnosom in žličko ter servijeta.
Pred gospodinjo stoji čajnik ali samovar, lonček z mlekom in sladkornica. Na mizi so med drugim: skledice z oranžno ali kako drugo sadno ledetino, torte, kruhki z maslom in različni nadevani kruhki, drobno pecivo itd. Vsak po svojem okusu.
Iz sprejemne sobe se gre na povabilo gospodinje v obednico, da se tam okrepčajo. Gostje sedejo k mizi prilično, snamejo rokavice, da medtem ko kramljajo, zložno pokušajo.
Tako urejena čajanka, ki se použije sede in je podobna pravemu predjužniku, je možna samo tam, kjer je obednica poleg sprejemne sobe, da gospodinja goste lahko menjajoče sprejema v salonu in postreza v obednici.
Gost se ne poslovi takoj, ko zapusti obednico, ampak mora v salonu še nekoliko kramljati, preden se poslovi od gospodinje.
Čaj se mora večkrat menjati, da je vedno vroč,
Pik-nik,
Kadar se organizira skupen zlet z južino na prostem, je to pik-nik. Medsebojno občevanje na zletu je bolj prosto; vendar se živahnost in dobra volja ne sme zamenjati z razposajenostjo in predrznostjo.
Pri južini na pikniku prispevajo in pomagajo vsi izletniki. Damam postrezajo gospodje. Primerna pijača je vino, pi'vo in mleko, Mrzlo meso, pašteta, sadje, kruh iso prigrizki. Fino pecivo bi bilo odveč, ker mora imeti južina bolj kmečki značaj.
Kadar se organizira tak izlet, se stroški razdelijo na vsakega gospoda z damo. Če je spremljevalec mlajši od dame, mu ona diskretno ponudi svojo denarnico, da plača zanjo. Če sta dve dami skupaj na zletu, plača stroške starejša, razen če ni bila ona od mlajše povabljena.
Povabila.
Za slavnosten obed ali prireditev se pošiljajo tiskana vabila osem dni naprej s sle-: dečo vsebino: «Dr. Ivan in Amalija Pretnar imata čast, vabiti gospoda in gospo N. N., da ju blagovolita počastiti z udeležbo pri večerji na dan 17. januarja 1927. ob 8. uri zvečer,»
Tudi se vabi lahko pismeno v navadnem pismu, Ako se želiš takoj prepričati, koliko oseb bo vabilo sprejelo, vabiš osebno z obiskom.
Ako želiš kako osebo prav gotovo imeti pri večerji, je vedno vljudneje, jo osebno obiskati in jo ustno povabiti. Na ta način izveš, če niso za tisti večer že zadržane,, nakar večerjo lahko preložiš na d^ugi dan,
Na napol slavnostno večerjo se vabi z lastnoročno pisanim pismom osem dni1 prej.
Ob navadni večerji zadostuje, če se vabi ustno tri dni preje.
Končno pa zavisi od naključja, kdaj in kako se vabi.
Obleka povabljencev za posebne slavnostne prilike.
Tiskano vabilo že isamo na sebi predpostavlja gala-obleko.
Povabljenci v tem slučaju ne pomišljajo in se odločijo za ceremonijelno oficijelno obleko.
Za gospode velja črna obleka z belo kravato, s črnim ali belim, zelo izrezanim telov nikom in belo srajco s stoječim ovratnikom. Predpisane so bele ali svetlosive rokavice, lakasti čevlji in odlikovanja .
Če prireditev ni zvezana z oficijelnim sprejemom in predstavljanjem, smejo gospodje vz.eti črne kravate, dama prihaja v napol izrpzani toaleti.
Za dame velja večerna oblaka s kratkimi rokavi, kakršna je pač moda.
Obleko za tak večer določi gospodinja v sporazumu s povabljenimi damami.
Za manj oficijelne prireditve velja za gospode redingote, žaket ali smoking, za dame malo izrezana večerna obleka.
K intimni večerji prihajajo gospodje v ža-ketu, dame v promenadni obleki. Vsekakor pa spadajo h katerikoli obleki vedno fini čevlji in neoporečne rokavice. Dame vodno v belih rokavicah, gospodje pa v nekričečih barvastih.
Kadar pride gospod kot povabljenec, pusti v predsobi klobuk, palico in plašč. Častniki odložijo tudi1 orožje.
Odgovor na povabilo
Na povabilo se odgovori vedno pismeno, tudi če se gre z obiskom zahvalit.
Odgovori se takoj, da gospodinja lahko še dočasno nadomesti število gostov, ki niso sprejeli povabila.
Torej: odgovori v vsakem slučaju, če se odzoveš ali če se ne odzoveš povabilu.
Odgovori se lahko v pismu ali na vizitki. Odgovor se glasi približno tako-le:
«Dr. Ivan in Amalrja Pretnar se za. povabilo iskreno zahvaljujeta in ga z veseljem sprejmeta.» (Ali: «povabilo z veseljem sprejmeta in se zanj iskreno zahvaljujeta.»)
V	pismu se zahvaljuje bolj obširno, piše ga izmed zakoncev gospa in v njem priporoča svojega moža gospodinji.
V	negativnem slučaju se za povabilo zahvališ in hkrati obžaluješ ter poveš vzrok, zakaj da ise ne moreš odzvati.
Osem dni po večerji napraviš pri gospodinji zahvalni obisk ali pa ji pošlješ cvetlice; to storiš tudi, če se povabilu nisi odzval.
Če si iz zelo važnega vzroka primoran odpovedati zadnji trenotek, moraš točno povedati vzrok, ki te je zadržal.
Мепи (jedilni list).
Jedilni list stavi na gospodinjo velike zahteve, da ugodi okusu gostov in zadene pravo ter zadostno raznoličnost jedi.
Raznoličnost je bistveni pogoj, dobrega jedilnega lista. Ne sme želodca gostov preveč obremeniti. Ne postrezi n. pr. z rdečim mesom zaporedoma ali s samimi belimi mesi. Po govejem mesu ne serviraj koštru-novine, ampak rajši teletino ali perutnino. Obari iz divjačine naj ne sledi pečena divjačina, Po divjačini se poda perutnina ali prekajene mesnine.
Namizje.
Čistost in ličnost namizja pričata gostom o gospodinjskih zmožnostih in redoljubju. Praktičen zmisel gospodinje se kaže v tem, da domaeica ne pozabi pripraviti na mizo nobene potrebne stvari, ,
Z neštevilnimi malenkostmi, ki sicer niso neobhodno potrebne na mizi, se miza z iznajdljivostjo gospodinje bolj okrasi in -olepša.
Prt naj se odlikuje s svojo beloto in čistostjo.
Skrbna gospodinja ne pogrne mize prej, dokler ni pregledala prta, če je brez madežev, brez razporkov in brez obrabljenih mest. Prt mora biti dovolj dolg, da pokrije mizne noge, Če je predolg, naj se pripogne.
Pod prt :se položi kaka podloga iz tkanine, debelejše koi je prt, da se miza ne kvari in da ublaži ropot, ki ga proizvaja postavljanje posode na mizo.
Prostora pri mizi se računa za vsako osebo
sedemdeset centimetrov*
***
Cvetlice so vedno n^ispši okras mize. Postavimo jih v nizke vaze in posode, da ne ovirajo nasprotno si sedečih gostov.
Po prtu razpoložimo zelene girlande in k vsakemu krožniku majhen Šopek, ki si ga gost zatakne»
Tudi cvetlice v lončkih se razpostavljajo po salonu in se lončki ovijajo in zakrivajo ali pa jih postavljamo v košarice in žardi-njere.
Najlepša namizna posoda je iz porcelana in kristala. Kakor se za obede uporablja samo belo namizno perilo, tako je tudi porcelan, ki je brez barvastih okraiskov, kvečjemu zlato obrobljen, ter kristal iz rezanega stekla najprimernejša namizna posoda.
Krožniki so postavljeni osem centimetrov od roba mize in, kakor že rečeno, sedemdeset centimetrov narazen, nikdar manj.
Na desni strani krožnika se položi nož_ z ostrino protii krožniku, in žlica, na levi pa vilice. Žlica je na desni ob nožu (lahko pa tudi pred krožnikom). Niti žlica, niti vilice ne smejo ležati na hrbtu.
Če sc pribor ne menja po vsaki jedi, mora biti za nož pripravljen podstavek, ki je iz stckia, porcelana, redko iz srebra.
Srebrna namizna posoda se uporablja le ob redkih zelo svečanih prilikah. Ni primerno postavljati se z luksusom pred prijatelji. Samo pribor naj bo srebrn in neobrabljen.
Na mizo se ne postavlja kis, olje ali gorčica, te stvari se prinašajo le na posebno željo gosta, samo sol in poper stojita že na mizi v solnicah z malo koščeno žličko, po ena med vsakim drugim in tretjim gostom.
Kozarci so postavljeni pred krožnikom v naslednjem redu: za madeiro težko Vino na desni; potem večji kozarec za namizno vino; na levi za rdeče ali črno vino in zadnji kozarec za šampanjec. Rensko vino se servira v barvastih kozarcih, sicilsko v kozarčkih.
Steklenice so postavljene po mizi v simetričnih razdaljah, nikdar ne direktno na prtu, ampak na podstavkih,
(Dalje prih.)
Književnost in umetnost
Mladinska Matica, nova ustanova UJU v Ljubljani, je začela z rednim letnim izdajanjem mladinskih knjig. Za letos so izšle: Kresnice, zbirka pesmi, povesti in poučnih črtic, A. Škuljevi «S a d j a r č k i», lahko in praktično popisana sadjereja, ter Jack Londonove zanimive «Zgodbe z Južnega morja». Letna naročnina na vse tri knjige znaša Din. 10.—. Vpiše se pri Mladinski Matici, Učit. tiskarna v Lj,
Popravek. V zadnji številki so ie koncem str. 229 in začetkom 230 pomotoma zamenjale vrste,, ki bi si pravilno morale slediti tako-le: 2. vrsta s str. 230 bi morala biti zadnja na str. 229, zadnja vrsta na str. 229 pride kot prva na str. 230,1. vrsta na strani 230 pa stoji kot druga.