Tako delajo Nsamosto]nl strokovnjaki". Giavni voditelji samostojne in priganjači so ravnatelj Kmetijske družbe gospod Gustav Pirc, znani vojni rekvizitor živine, sedaj »povrejenik Sancin in tajnik Lah. V sledečem hočemo pribiti par značilnih slučajev, kako ti gospodje, ki so več kot dobro plačani, vestno in dobro ter strokovnjaško skrbijo za povzdigo kmetijstva. Prvi slučaj:Strokovno glasilo »Kmetovalec« je prineslo lete 1921 izpod peresa ravnatelja gospoda Belleta nek spis o grahorki in njeni vrednosti za krmljenje. Pozival je kmetovalce, rvaj jo vsejejo v jeseni, da bo na spomlad ža preje kaj polagati živini v jasli. Ravno v isti številki pa je Kmetijska družba ponujala v nakup tudi grahorko. Neka podružnica Kmetijske družbe je s posebnim dopisom po vprašbla, ali je grahorka zimska ali spomladanska. Dobila je sledeči odgovor: »Naznanjamo, da je grahorka, ki jo ima Kmetijska družba v zalogi, zimska in se mora v jeseni sejati.« Podpisan je strokovnf uradnik g. Ciril Prijatelj. — Podružnica je nato naročila 100 kg grahorke, ki je imela nskaj malo primesi ovsa, kar se je vodstvu podružnice, ki sicer ne sestoji iz strokovnjakov, pač pa iz samih praktičnih kmetov, zdelo že čudno in sumljivo, vendar smo to grahorko na podlagi jasne in določne gomje izjave vsejali v jeseni. In posledica? Grahorka je sicer lepo vsklila, eli vsled zime tudi popolnoma pomrznila, ker je bila — spomladanska. Mi ne bi zamerili, če bi bila izjava dvomljiva, ali pa, če bi nas nafarbal kak verižnik ali privatnik, da pa dafe neresnične izjave Kmetijska družba, ki je naša gtovna stanovska strokovna in prosvetna organizacija, to pa vendar ni primerno in tudi ne povzdiguje njenega ugleda ter ne utrjuje v družbo m njeno recimo: čudno gospodarstvo našega zaupanja. Drugi slučaj. Kmetijska podružnica prosi centralo, na| Kmetijska družba posreduje v zadevi predavanj o žitinoreji, zlasti z ozirom na posledice suše. Direktnega odgovora podiužnica menda ni bila vredna, ker ga nismo prejeli, pač pa je prišla od* okrajnega glavarstva okrožnica, da se naj za prireditev strokovnih predavanj prosi potom kmetijskega oddelka pri glavarstvu. Lepo in dobro! Podružnica je to tudi napravila in prosila jasno in določno, da se naj predavanje o živinoreji, zlasti z ozirom na ravnanje ob sušnih letih, vrši katerokoli nedeljo zjutraj po rani maši in da naj pride govornik, ki bi iz izkušnje znal odgovarjati na razna vprašanja, ki se tičejo živinoreje. In odgovor? Potom okrajnega glavarstva smo dobili od pokrajinske uprave, oddelka za kmetijstvo pisanje, podpisano od gospoda Sancina. Tam pravijo gospodje, da je treba za prireditev pouka natančno označiti čas in tudi strokovnjaka, ki bi naj prišel predavat To je razsodba, ki |e Ttedna menda samo še slavnega azijskega modrijana nanm al Rašidal Mi smo vendar Jasno in določno označili stroko in čas, samo da smo gospodom dali na izbiro prav vse nedelje, koliko jih kristjani imamo v svojih pratikah in koledarjih, toda mi menda naj vohamo, kdo je za posamezne stroke nastavljen in kedaj ima kot predavatelj voljo in čas, da nas poučL Zakaj pa ste prav za prav vi, gospodje pri vodstvu Kmetijske družbe in pri slavnem oddelku za kmetijstvo?! Tretji slučaj. V »Kmetovalcu« nam na vprašanja tudi z balkansko naglico odgovarjajo na stavljena strokovnopolitlčna vprašanja. Dokaz: Dne 20. februarja smo poslali dvoje gospodarskih vprašanj s prošnjo, naj se nam v »Kmetovalcu« odgovori. Za tem terminom smo dobili že 4 številke, toda o odgovoru na naša vprašanja še ni duha ne sluha. Na ponovno vprašanje z dne 11. aprila pa še do sedaj spet ni duha ne sluha o kakšnem odgovoru. Ali glavni urednik in glavni tajnik g. inženir Lah spi?I To so suha dejstva, ki govoriio pač precej drugače, kakor pa piše gospod ravnatelj Gustav Pirc v zadnjem »Kmetovalcu« v svojo obrambo. Res pa je, da je mnogo takšnih udov, ki gledajo le na trenutno materijalno korist in malo takšnih, ki bi plačali udnino za Kmetijsko družbo z namenom, da ohranijo in podprejo svojo stro kovno prosvetno stanovsko organizacijo. Še manj pa jih seveda bo, ako bodo naši strokovnjaki ravnali tako, kakor smo navedli v gornjih slučajih. Da si prizadeti gospodje ne bodo belili glave, kdo jih je »napadel,« povemo odkrito, da so se vsi ti slučaji zgodili Kmetijski podružnici Sv. Marjeta pri Moškanjcih. Bralci »Slov. Gospodarja« pa naj si napravijo o navedenih slučajih tudi svojo sodbol