go dar rtniške in naro Izhajajo vsako sređo po celi poli, Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. 9 Ljubljani v sredo 30. novembra 1870. Gospodarske stvari. glavni odbor prevdari, ali bi se ne dalo po poti združbe pospešiti trgovstvo z kranjskim vinom Potem je g Občni zbor družbe kmetijske kranjske. Danes x/auva lo prav na kratko naznanjamo s k 1 epe v Planini, *u g. ju. a/iuiiu y& u poisoncevanji gozoov občnega zbora, ki je bil 23. dne t. m., več o važnej- o kterih je večidet oijveljal sklep, da se izročijo dežel Scheyer stavil nektere predloge o cenitvi zemljišč pri prenaredbi zemljiškega davka, g. Perenič in Dim , župan pa o pokončevanji gozdov r ših stvareh povemo drugi pot. nemu odboru Gosp dr. Orel je razlagal svoje Predsednik družbeni pi. dr. Wurzbach, deželni skušnje o setvi ruskega lanú in o vodném gojenji glavar, je sejo, ktero je počastil s svojo nazočostjo tudi lanú in konoplje, ktere pričajo veliko dobroto tega c. k. deželni predsednik baron Conrad Eybesfeld, in v gojenja kteri se je zbralo 49 udov, naj več iz dežele, odprl z za lan pri gorkim govorom, ki je povdarjal posebno potrebe in stiske kmetijstva dandanes. ktero je pri tej priliki kazal modél nove tri hinj lini Je najdel mizar J Rut iz Bo C auioujoivo uauMaugo. nui, xvi laDtoiiC u Tajnika adjunkt gosp. Brus je bral sporocilo glav- za vtrditev rahle Gosp. Dežman je kazal dve planinski rast-ki rastete na Kranjskem in imate čuda veliko moc nega odbora o delavnosti družbe kmetijske preteklo vdirajo; eni je emlje f imé kosmatul > iz ktere je iz 1300 toček posnel le posebno važne, magrostis, riedartiges Raubgras *) da se brežine ne rušijo in (Lasiagrostis Cala leto Sporočilo to se je na znanje vzelo s predlogom gosp. ali mal Dežmana, da > se prošnja podružnice v Ložu zarad naprave širjega in globokejega jarka pred Golobino po zaslišanji dotičnih občin izroči deželnemu odboru v prevdarek. " • n Blagajnik družbin gosp. M. Prégl naznanja račun dohodkov in stroškov družbinih lanskega leta in pro- fo jel ali drug pa 1 (Alnus viridus, Griinerle) Ker je čas zborovanja že zeló potekel, je bilo skle naj se poročilo o gospodarst družb g t in o kovaški in živinozd ki brez beríla natisne v letop Za marljivo delovanj o djereji so přejeli sre leto, ki je bil potrjen z dostavkom tinjo: Jožef Vodè v Dovskem (tudi za račun za prihodnje ___________________ gosp. Pallerja, da se vprihodnje vselej tudi zboru na- Bujah pri Košani, in učitelji: Jož. Bari zasadbo umetne žive meje), Leopold Dekl v znani bilanca družbinega premoženja Družbin tajnik dr. Bleiweis poroča o predlogih podružníc. Na vprašanje podružnice vipavske: kako to, da se nič ne sliši, kdaj se začne vinska in sadjerejna šola v Vipavi, odgovarja dr. Bleiweis, da te stvari nima družba kmetijska v svojih rokah, ampak deželni odbor, v čegar imenu odgovarja deželni glavar da se v Saj VWWUI y AUUIVVlJI • U U C4 X 1 V^ V fl v Predosljah in M. Muhič iz Vrha Vipavi t V H JU. KJ UJ yj V JL. £ UUV/UljUU XXX XIX. AIX H U JI V l Ci V 111(1 J pohvalno pismo pa posestnik v Toplicah God in Treo, posestnik v Ljublj Na posled je bilo sklenj 9 da namesti sreberne svetinje za sadjerejo se napravite b m t tinj obče luge v kmetijst pl. dr. Wurzbach, da še obravnave tekó za to, obstoj šole zagotoví za 30 let na gradu v Slapem, ki ga grof Lanthieri velikodušno prepušča v šolski namen. — C pritožbi podružnice metliške, kako neusmiljeno se zemljiščini davki iztirjujejo po ces. davkarijah, je Po seji se je mnogo družbenikov zbralo v čitalni čini gostilnici k obědu, ki se je vršil prav veselo z mnozimi resnimi in kratkočasnimi napitnicami. bilo sklonjeno, da se cela, kakor je, izročí c. k. deželni vladi in gorko priporočí naj se milostno ravná ondi 9 kjer je milosti treba, nanašaje se na današnje zagoto-vilo gospoda c. kr. deželnega predsednika. — Podruž- Oporain našim gospodarjem o zadevah pereéega ognja pri prešiéih. okraji Kamniškem je bilo v Komendi, Kaplja- nica boštanjska se bode razdelila v 2 podružnici da okolica Rateška in v St. Janžu bode po- tako družnica samostojna za se; tako se tudi za bohinsko dolino ustanovi podružnica samostojna. — Prošnjam gosp. K. Dermelja, učitelja v vasi, Gmanjci, v Vodicah in drugej letošnjo jesen veliko iste prešičje bolezni, ki se imenuje pereči ogenj, in menda še ni popolnoma konec tej bolezni zarad ne navadnega pretoplega vremena. Postojni, in gosp žu- Gospodarji in gospodinje poznajo to bolezen > v* * 1 y • 1 1« \ • • J » y ^ I pri pana Zelena v Senožečah zarad kmetijskega orodja se bode po razjasnilu dr. Bleiweisa zadostilo kar bode mogoče. — Gosp. odbornik Solmajer bere pismo pl. Vesteneka, grajščaka v Mirni, kteri nasvetuje kteri živina po koži bolj ali manj rdeca postane in je človeškemu šenu podobna. Bolezen je huda, na- * Gosp. Dežman tej rastlini vedel slovenskega imena 9 mi ga nahajamo v zbirki, ki jo imamo od ranjcega J. Medveda, marljivoga botanika. Menda tega imena ni sam skoval? Tudi za 9 * — ----— -------7 ------------J 7 naj bi se iz kranjskega vina začel delati šampanjec. ___ __ ________ Sklep je bil, da pismo se celo natisne v letopisu druž- yrst^caíamagrostT^ (ïasulic) ima slov. imena. binem, in da po razjasnilu c. k. deželnega predsednika Pisatelj lezlji kri čr Ai znamenj > trup in rada umori živino, kteri vsa kot oglje in gosta kot šmir postane. prvo znamenje te bolezni po koži 5 prva ržjo ali spomladi z ovsom in povlecimo prostor z brano Dobro je še z valjarjem povaljati, da zemlja bolj vlaž so to, da prešiči nebajo jesti in so klaverni nost pridrži Če Ko gospodarji to dij tako živino mesó, špeh češ, da navadno hitij jim ne crkne, in porabij klat tako mlj ni na novo preorana, delajmo tako, kakor z gabrovim semenom, in seme se bode dobro obneslo večemu zavržejo drob in ga zakopljejo. Gospodarji in gospodinje! ali ne veste, da tako delaje se igrate z ognjem? Nikar ne mislite, ako ste tako živinče brž zaklali, da ste zaklali še zdravo ži- (Konec prih.) Politične stvari. vino! Zaklali ste tako spěla naj v strupenc loterijo, če pri kteri bolezen ni še stopinje, zaklali pa ste vendar že bol živino. Ce tako meso vživate, stavite do n e bolit P n e varno 7 9 v na sto in sto ljudi pa je že strašno smrt storilo po vžitém takem Adresna debata v deželnem zboru kranjskem 30. avgusta 1870. leta. Dr. Z arnikov govor dalje. Odgovoril bodem še nekaj deželnemu predsedniku mesu. gospodu baronu Conrad Zato vas vnovič opominjamo: nikar in nikoli ne koljite takih prešičev! Sami sebi jamo kop- mass.g kakor j Da > Je 9 vsaj drugače mogoče ni! Ravno tako rekel t 99 verfassungs ) baron Conrad rekel ) tudi una stranka Ijete pa tudi zoper postavo ravnate. Prosimo vas tedaj, nikar ne skrivajte take bo-naznanite jo brž županu, da naznani to gosposki rekla: ali jaz rečem „dezemberverfassungsmaasig u t ste pustili Tudi 9 mi hočemo „verfassungsmâssig u 9 9 lezni, ktera' mora potem vse storiti iz nje ne postane kuga. ustavno, konštitucijonalno pot, tudi mi ne zahtevamo 9 u.a uoauaui iu ^uopvjorvi, — - - / --------- j ---" r ? ---- da se zatare bolezen in oktroi in samovolje, tudi mi se ustavnosti držimo ^ „ * ___i..______J____I____• v • 1 f 1 9 Zareja novih gozdov po uraetni setvi. nasa ustavnost se ne kopiči v decemberski ustavi. Vi zmirom tako delate, kakor da bi nobene druge ustave na svetu mogoče ne bilo, nego decemberske, in Begriffsverwirrung" ali pomota pojmov to ravno 99 (Dalje.) Kako se žir seje ? (Veselost.) Mi smo gotovo ustavni, ako se na člen ir ali bukvico sejmo jeseni ali spomladi in držimo se tistih pravil, kakor pri želodovi setvi. Samo tam oktoberske diplome sklicujemo* Àko se nam pa na- decemberska ustava „verfassungs- vaia da mâssig", bomo zmirom zoper to protestirali, ker „ de se svet lahko preorj ondi naj bode razloček naj se to ne opusti in potem še le z bukvico poseje, m ber verfassungsmâssig" nikdar ne bodemo iva ko smo že z bi kakor do pale počez povlekli, pa ne globokej 9 trukcije, gotovo nimamo pravice v tu mlj o. Ravno zato tudi ne orjimo globokej 9 kakor toliko 9 da ga mlj pok Na posamesnih prostorih naj se tako delà kakor pri želodu. Ker bukva, posebno dokler ima ka let trpí, je lice, dosti od mraza in toraj potrebno, da vročine, sploh do nasej ati 9 ali čevlj saksebi, in ko so se taki kraji, ki jih hočemo z žirom let popred z borom nasejej bori do čevlj po veliki na- vsejmo žir med-nje. Ne pozabimo odstraniti borov, kedar so bukvám na poti. Bolje je v takih okoliščinah mesto bukve kako drugo drevo zbrati. Kako se gabrovo seme seje pohvala in veselost.) Kar se tiče po sedanji ustavi ktere dajati. Poslanci so vezani moralno na instrukcijo, ktero jim dade večina kranjskega deželnega zbora, in upam, da se je bodo gotovo držali. Kar je gosp. deželni predsednik rekel, da vlada bi morebiti nektere postave potrdila. Zdi se mi pa to čudno, da je ravno on kot poslanec zadnjič, ko je ta reč na vrsti bila, zmirom nasproti tem postávám gla-soval (Dobro i. ^uuiv, dobro!) Kar se tiče „Entgegenkommen" vladni, se spo m inja m kamor 9 2 da je bil ranjci Toman pri grofu Potocki-ju, večkrat šel in se toliko trudil, da bi za naš narod kaj pridobil 9 Gabrovo seme sejmo jeseni ali spomladi. 1. Če je obdelana, preorana zemlja, sejmo ga z ržjo in ovsom namešanega, in povlecimo prostor, da gabrovo rž. Tako imamo dvojin vspešen večidel je bil ves trud brez Potocki mu je za gotovo obljubil, da bode nas li Ini red potrj na a d nj pa 9 ni bil po trjen. Toraj mislim, da take obljube niso več za svet 9 seme tako globoko pride, kakor za kaj tacega v narodu ni več mesta, dosti smo v dobiček,^ gabrom pa to nic ne škoduje. zadnjih 10 letih doživeli. (Živa pohvala.) Vlada govori že dolgo ni obdelana bila Entgegenkommen der Regierung Poglejmo si 2. Ce je zemlja taka, da že dolgo ni obdelana bila, ? „Entgegenkommen der Regierung". — Poglejmo si vendar pa take lastnosti, da seme, z železno brano po- imenovanje deželnega glavarja. Nočem napadati vlečeno, v zemljo pride, sejmo brezkrilnato seme in povlecimo površje večkrat po čez. Ko je to končano, spu- osebe našega deželnega zbora predsednika dobro ravná 9 ker on 9 ai vlada je bila pri imenovanji vezana stimo živino na obděláni prostor, da zemljo dobro po- na parlamentarno dostojnost, in ako bi bila imela ko lickaj takta, morala bi bila imenovati predsednika iz daj 3krat od slovenskega naroda hodi , in^potem ogradimo. 3. Če je zemlja taka, da se z železnimi grabljami ne rani in je zeló z mahom prerastena, populimo mah naženimočedo ovac, da č ktera sem poslana Je že Dalmaciji je prvikrat prišla narodna in drugo šaro, vsejmo seme, in seme v zemljo zahodi. Ce se ne more ne to ne uno zgoditi, sejmo ga na posamesne prostore in pripravimo zemljo, kakor je že povedano bilo. Koje vse pripravljeno, posejmo seme v zrahljene kraje. Potem seme z železnimi grabljami v zemljo zagrabimo. Kako se večina v zbor, pa je dobila iz svoje srede deželnega glavarja. Pri nas pa so zmirom manevrirali, kako bi v deželni odbor protinarodno večino eskamotirali. (Dobro !) Je Gosp. dr. Kaltenegg 9> reichsrath" je rekel 9 da prva stvar individualno mnenje Gotovo za njega; to je popolnoma in sicer samo avolj 9 javor ovo seme seje A ft « 1 4 I # I V w 1 • 1 % ^ 1/ Vj\j lu ^ glUlliV WWVUV^IWAJIVUI MVfjyAUUI^ ^4VViViV f ^ ' w. VA W A Kaisersfeld je rekel, da mu je Avstrija le toliko časa rečemo enega na čelem slovenskem svetu, kteri bi to želei, ako a m -m 9 DućilSclSlClu jo xcjvci , ua tuu jo rvvotiija nv^»»" vmww icvicuju , spomina vredna, dokler Nemci prevladujejo, pa recite (Pohvala.) da nismo O £--------—wHUiy KW JV^ , Via» „d e z e m b e r verfassungsmâssig". Dežman, da ni res! (Gromovita pohvala in smeh.) Gospod dr. Kaltenegger je vprašal: ktera bi bila Očital nam je dr. Kaltenegger, da mi ignon- tista slobodna pot (freie Bahn), po kteri bilo moramo dva patenta. Vprašam, zakaj pa on druga dva goče razvozljati državnopravni vozel, v kterem so na- patenta hoče ignorirati? Oktobersko diplomo in sep- rodi zamotani živeli? Na to odgovarjam, da gotovo so temberski manifest je isto tako podpisal presvitli cesar, bili deželni zbori pot naravna, od presvetlega ce- kakor februarski patent in decembersko ustavo. Torej imata isto veljavnost. Ravno to škoduje, kar je že po- naznačena. -----------------v^« . VVXV^W WV sarja samega v oktoberski diplomi za to razvozljanje prej rekel dr. Kaltenegger „das Řechtsbewusstsein wird verwirrt". Danes tako, jutri tako Gospod dr. Kaltenegger je jako obžaloval 9 naj poprej držimo nekega principa velike važnosti ; da se j principa na- oktoberska diploma, potem februarpatent, zdaj septem- rodnosti, da je to princip, kteri je obžalovati. Al samo bermanifest, zdaj spet drugače. To ne veljá! Narodi nsti se nimajo ničesar držati, in zarad tega je enkrat za non, jílu ua j^unai, uim-i vselej treba stal nega preustroja. Mir bi se bil že za to načelo. (Veselost.) Vzemimo si takrat je tako, kedar protivni stranki ta princip ne ko če jim je pa na korist, takrat so pa gotovo tudi povrnil, aiVV Mliv ^V/UtV fJKJ O W WU1U M V4 J.AV1UVVIUHI ^ WUV1 K9 V/ AiliUH IVVlOtUU JU IO tUilUUU JJIĆll manifestu, in danes bi bilo vse v Avstriji vredjeno, ter ravno načelo narodnosti je bilo, da so se Holštaj ako gle Schleswig bi se bilo postopalo po septemberskem Holsteina. Danci so imeli 4001etno historično pravo, in z ne treba bilo takih adresnih debat. Nemci združili ? kajt ko bi ne bili sami zahtevali in Gosp. dr. Kaltenegger je rekel, da mi segamo na- zmirom zoper Dansko silo z vsemi močmi se ustavljali zaj na pragmatično sankcijo. To ni nikjer v adresi bi se jim ne bilo to posrećilo, m giojLo; uuucu r^eme« rečeno, rečeno je le: po poti pragmatične sankcije; jim ni tega zavoljo škodljivosti načela narodnosti branil ravno tako naj bi se zdaj postopalo, kakor se je de- Kar je nemškemu narodu na korist, zahteva tudi slo- glejte 9 noben Nemec lalo da se je pragmatična sankcija vresničila. Vpra venski narod vi« . v^. a MÍ • . r— T — e an ja so došla na deželne zastope po pismu cesar- narodnosti to izpelj je praksi princip 9 in po tacih pogodbah je pragmatična sankcija Al ravno jezik nas razlikuje in je dandanes pri jevem postala. Na isti način hoče adresa, da bi se po poti preustrojenjih merodaven. Ko bi bili mi Nemci, gotovo pragmatične sankcije deželni zbori vprašali, kako je treba stalno Avstrijo vrediti. radi šli v državni zbor to je ravno razlika da smo Slovenci! Ogri sami na sebi so državo osnovali Gospod dr. Kaltenegger je rekel „Verfassungssi- za-se po principu narodnosti, pa bi tudi šli z Nemci stirung unseligen Andenkens!" Gospoda, da je takrat v državni zbor mogočno Avstrijo zidat, ko bi bili po se morala ustava si s ti rati, čisto je naravno, ker ni jeziku Nemci. Ker pa slučajno magjarski jezik govo- drugače mogoče bilo. Februarski patent je bil veljaven nju, uwoju »«-oc um, v ow/ji u^avi m msu na papirju tudi za Hrvate in Magjare. Toraj februarske hoteli o združenji z Nemci v državnem zboru nič vedeti. rijo hočejo za-se biti v svoji državi živeti, in niso ustave po ustavném potu ni bilo mogoče odpraviti dru- gače kakor sistirati jo Princip narodnosti se povsod tam pojaljuje J. IIUVI^/ UMiWUUVMH U\J J/UIMVVt IHUi yJ C* 1lj UJ O , kj er so eni gospodarili in kjer so drugi tlačeni bili. Pri nas , Aaaui OIWV11MW JV/. «V/ ^VW^V/WM*.*. - — — Gospod dr. Kaltenegger je rekel, da smo dobili še res dozdaj v praski ni obveljal; ako Bog dade koncesijo za žele zni co. To je koristno. Al državi in sreča junaška, bode prej ali pozneje povsod zmagal je bilo na tej železnici še vec ležeče, in naš narod ni- pri nas in v celi Evropi. (Gromovita pohvala.) kdar ne bode prodajal svojih pravic za lečo kake železnice na Gorenskem, kajti ona je koristna celej dr- Naša vlada hoče davkov imeti, jih tudi zmerom 9 (Dalje prihodnjič.) zavi. povikšuje po stari navadi, tedaj mora tudi povikšati blagostanje; to je tišti vir, iz kterega bode ravno čepila davek; povekšati pa mora blagostanje, ker sicer Slovenci. Spisal dr. Vinko Fereri Klun. Posvećeno velikim posestnikom kranjskim. Kaj zlodja! bode zakričal marsikdo naših bral po zdravi ekonomiji davkov povikšati ne more. Blago- cev videvši napis ,,Slovenci; spisal dr. Vinko Fereri stanje se pa s tem povikšuje, da se sredstva za komu- Klun". Ali se je mož zopet spokoril in začel pisati na nikacijo in loži promet množijo. Do zdaj še tako čisto pravico Slovencem, ali pa bode udrihal po njih zato nič za naše narodne pravice storila ni. (Dobro!) Gospod dr. Kaltenegger je rekel, da so 9 9 naši po- ^ ---xvst^x, v»« rv ---O- slanci, ki smo jih izvolili na Dunaj, britke skušnje pravo ďa v eno mer spuščajo pšice po Savlu. Pomiri se dragi čitatelj, ki to ali uno misliš, kajti nobeno ni Spis ki imeli. Da so britke skušnje imeli, res je; vsaka be- vira od leta 1857. in se nahaja v ga priobčujemo v tem članku 9 IZ delu Ruske be seda bi bila o tem odveč. Tam so se morali boriti za sede", časopisa za slavenske in občne literarne interese, vsak košček pravice, slovenska žurnalistika jih je zeló, Kakor vredništvo tega časopisa piše, dobilo je ta čla T WMl» UVMVUU pittY lUVj Olv V V/UOa«! íiUl UC4110C1MU JI« J V ttVAVj naj bi ; bode tovega vira, če se popolnoma izbudi! — Izvedel sem iz go- se kmalu ponovila. Sosebno se nam je dopadla obleka da je došel ukaz od ministerstva, naj se igralcev, ktera je bila na tanko, kakor igra zahteva , jv — — —, iz 12. stoletja kaj okusno povzeta Res da čitalnico na tukajšnji dogani pregledajo vse škrinje in bale, ktere| iz Trsta po morji v Dalmacijo ali kam drugam po morji ta naprava precej stane, al enkrat se še vstopnina na- odjadrajo. Za tem grmom ne tiči več zajec nego kak medved! Oko ličan. redi, pa je obleka plačana. Ugani, kdor more, kako da se je moglo od neke strani tej napravi tako grozo- ? ~ Iz Trsta. (Vabilo na naročbo.) Komur so vito nasprotovati! Tudi na muzičnem polji čitalnica znane razmere Slovencev bivajočih v Trstu in tržaški naša po godbi svoji lepo napreduje; oskrbuje kolikor čedalje več muzikalnega orodja, kajti pošten go okolici, in komur je mar za razvoj in napredek slovenskega naroda, mora živo čutiti, da jefslovenski ča- more 9 spodar mora vedno gledati na svoje dohodke sopis v najvažnejšem mestu slovenskega Primorja po teh sme meriti stroške, in to je tudi neobhodno potreben. Na občno zahtevanje tržaških ro- 1 | doliubov začne torai v Trstu pod mojim vredovanjem 1/ __^ M a t k/ It I 1 % I • • 9% naši ob novem letu „Primorec" zopet v poprejsnji obliki iz- m se le čitalnici vedno vodilo. Pravo! Iz Idrije. — Kakor so dru-a mesta na Kranjskem posebno pa Ljubljana, svojo milosrčnost do revnih ljudskih stanov, zlasti do uboge šolske mladine s tem očitno r hajati dvakrat na mesec, in sicer vsako prvo in tretjo nedeljo. „Primorec" hoče ostati v političnem obziru pokazala, da so razna društva napravila veselice in pred-zvest starim svojim načelom, ter krepko in neustraš- stave, kterih čisti dohodek je bil odmenjen v podporo ljivo boriti se za naše svete pravice. Premnogo skušnje ubogim, tako se je tudi pri nas oživila enaka blaga nas učé kako malo ie državnim oblastnijam mar za misel. Diletantje bodo namreč 3. dan decembra v ru- r . « t-y i it • t 1 1 I • v w • i • i « « a « opravičene tirjatve Slovencev. t-Jl OUIU J UCH piUJCIj UCUOttViU ^ÍUUHUOVl J_IM> AX V 1 1 0 1/ u U U g 1 |5 U i O ft 1 Ulia- osnovati v Trstu delalsko društvo, naša želja bila je dini naši, da se jej za dobíjeni denar kupijo razna zavržena; prosili smo dovoljenja za osnovanje telovad- šolska orodja, igrali šaloigro „Dobro jutro" in nemško nega društva, tudi ta prošnja ni našla pri državnih mo- ,,Im Vorzimmer". Pred igrama govori prolog mlada Želeli smo na primer, darskem gledališči na korist ubogi šolski mla- nega arusiva, lUUl li* piuauja lil uasia pu uiftttvum mu- »U gočnikih milosti. Slovenec, plačuj davke in klanjaj se deklica. tej predstavi se uljudno vabi si. občinstvo gUuIilnlli LU11U9U« uiv v vucw^ Slovuj uav iu aioujoj du v»v»hvm. i* «^j ^ivvmv»»» ov «ijuuuu »aui di. uu\jiiiOtvu, svojim gosposkam! to je vse, kar ima za nas državni ki najbi ne zamudilo skazati usmiljenosti do revne šol- zakonik; treba je toraj, ako hočemo zavživati z našimi ske mladine, ktera s svojimi starši vred bode hvaležna državljani v enaki meri državljanske pravice, stopiti pogumno na bojišče. Morali bomo sicer še dolgo boriti za vsaki darek. Iz Postoj (Zahvala.) Zopet nam pomoćni se, vendar zdvomiti ne smemo vico in zmaga bo naša! Z veseljem sem pridobil za „Primorca" izvrstne duševno podpirale, želeti je samo, da mu tudi v mate- borili se bomo za pra- odbor v Trstu za naše pogorelce poslal znameniti zne- sek od 536 gold, dobrovoljnih darov. Dobrotniki ti so: v Trstu 300 gold., gospodj moram omeniti, da moči, ki ga bodo čestita kupčijska zboi Rey i — ~-------- - ----— ^~^ Schlick 100 gold., Janez Scaramang UUOUYliU ^VUjJll aiu y 4JVJLVVA J V WWlilVj w* UI Luli tu^l f UJMtV J * ^^ ; rijalnem obziru vsaj toliko podpore přiteče, da bodo Toman in društvo 25 gold y se stroški poplačevali. „Primorec" veljá: za celo leto 2 gold. 50 kr., za pol leta 1 gold. 30 kr., za četrt leta 70 kr. Uljudno se tedaj obračam na vse rodoljube, da Aloi GL Ru8tia Buchreiner 10 gold nik gold gold Bratj Mat i j 50 gld Maver 10 gold Zalokar Valluschnig 10 gld gold., Anton Hod 9 9 9 9 moje podvzetje podpirajo z obilimi naročili. Naročnina Martin Vadnjal 2 gold -uiu., u. yj. ufliuttrti u guiu., ^liitUU J.J.UI Bogomir Polak 3 gold., Jože Leban 3 gld se blagovoli poslati pod naslovom: „Vekoslav Raie naj posto restante v Trstu". gold Petrovič 9 Stefan Jurisovič Odgovorni vrednik in izdajatelj : Vekoslav Raič Podp Papa 1 gold., Lazarič gold gold 7 gold., Matij 9 bratje Oven 9 Janez Veber Chiesa gold 1 gold imenu revežev slavnému pomocnému odboru in vsem županija izrekuje v svojem in v fz sv. Mihela na Dol. T UA u o in v X« a i v ^ ituvu« ivy víí^ » oia r ut/uiu uwtuu^u^iuu uuuuiu ILI V nadzornik zavarovalnice „Viktoria", dobrotnikom za zdatno pomoč očitno srčno zahvalo (ZagraŠki župan Janez Kuhelj) je bil od Njegovega Veličanstva poslavljen s srebernim križem s krono za mnogotere in mno-goletne zasluge svoje. Ta vrli rodoljub je še čvrst mož Županija v Postojni 26. novembra L a v r e n č i č Iz Ljubljane. Na novo in buj vij misel avskega zedinjenja vseh avstrijskih jugoslavenskih gVAVVUU CiUOiUgb OY UjV/t J. « vili i VUVIJUH' JU OU vVliJl lXl\/£jy UUittïOUV^H tlVUÎUJUUJ» » ovu avouijoiviu juguaia VI čeravno šteje že 75 let svoje starosti in že čez 50 let plemen tudi v poíitiškem smislu na korist dinasti] V • vl*P • T II s/ 1 i • u • I • V « «1 til 1 ce županuje v zagraški fari. Lahko rečem, kdor ga »M^MUUJV » ttugiMflni mu* wnuau JLVVULU, auui ga pOZná, ga tudi spoštuje. C. k. okrajni^ glavar novomeški gosp. sarstva in narodov je prešinila vsa rodoljubna srca in polnuje jih najlepša nada, da se bode vkljub vsem J. Ekel mu je 8. dne t. m. v Zužemkerku križec slo- oviram tudi vresničila. Ne samo slovensko časnikarstvo vesno na prsa pripel v zalo okinčani sobi žužember- razpravlja to prevažno vprašanje s tisto resnobo in od- škega c. kr. predstojnika vpričo vseh županov, občin- važnostjo, ktero zaslužuje, ampak tudi mnenja vseh skih svetovalcev in odbornikov iz bližnjih krajev, žlahte, drugih izobraženih rodoljubov se po vse ujemajo s to prijatlov, znaneev in velike množice tudi druzih ljudi, mislijo in tudi časniki naših slavenskih bratov na jugu Res! ginljiva je bila slovesnost. Popoldne je bil vesel pažljivo in na tanko popisujejo naše medsobne razmere. obed pri gosp. Vehovcu, županu žužemberškem , pri V Sisku izlazeči „Zatočnik", organ neodvisne narodne hrvatske stranke, prinaša v vsakem listu prekrasne razprave kterem Slovenec pravi, bili prav „židane volje" pri je napitnica sledila napitnici in smo vsi, kakor IHHHBiHHHB da Bog daj 9 9 o tem predmetu in ker „Novice* i ne morejo , pripo mnogo zasluženi Janez Kuhelj županuje še mnogo svojim bralcem prinašati vseh obširnih člankov mnogo let! ^ v ^ rocujejo „Zatočnika" vsem, ker je ta list sploh v lahko Iz Kamnika. (Čitalnica nasa) je 20. dne t. m. z umljivem jeziku pisan. — Za danes še le omenimo to, veliko pohvalo predstavljala Vilharjevo igro „Jamsko da tudi bratje Dalmatinci v svojem „Narodnem listu" Ivanko". Ne bom se spuščal v nadrobni popis, kdo je enake nazore razvijajo in ker se dandanašnji zgodov nada tudi re- boljši mimo druzega igral; z radostním srcem Vam za- narodov kaj hitro vrši, je kličemvsem: slava! Le tako naprej, vrli domorodci in šenje te važne zadeve, od ktere je odvisna sreča in pravičena, da domorodkinje, na dramatičnem polji in naša čitalnica napredek našega naroda se ne odloží „ad calendas bode čedalje bolj se ponašala z Vami. „Jamska Ivanka" graecas". Sicer pa nam še ni treba misliti na narodno lepem J J r « » jjuMiuoivM jLvauaa giacuao . uiuci ua JU d LU OU «» «VMH pobožném, vitežkem duhu pisana, in z mno- smrt ali na njega zopetno životarenj gimi milimi pesmami zabeljena igra je občinstvu tako žerna ne držimo. ako rok kri — Matica ima jutri dopoldne svoj občni zbor. — ( V poslednji seji deželnega šolskega sveta) so bile sledeče obravnave: Vprašanje c. k. naucnega ministerstva: a) aii je mogoče pa tudi želeti, da se administrativni referenti odstranijo iz deželnega šolskega sveta in njih opravilo izroči deželnim šolskim nadzornikom, in b) ali bi ne bilo koristno, da okrajni šolski nadzorniki niso pri šolstvu nič druzega kakor samo nadzorniki? Stolni prošt gosp. dr. Pogačar je bil poročevalec o teh vprašanjih. Konec temeljite razprave je bil ad a) ta, da je mogoče, da deželni šolski nadzorniki prevzamejo opravilstvo administrativnih referentov, a pri nas le pod tem pogojem, da deželni šolski nadzorniki bivajo v deželi naši. Rečeno je bilo med drugim od zastopnika knezoškofijskega in deželnega odbora, da pri nas je to napaka velika, da dva deželna šolska nadzornika za srednje naše šole bivata v Gradcu, tedaj le malokdaj in za kratek čas moreta nadzorovati naše srednje šole, in da eden izmed nju še slovenskega jezika ne ume. En sam nadzornik je za naše šole zadosti, a ta naj biva v Ljubljani, in se vé da razume oba učna jezika, sicer nikakor ni sposoben za imenitno službo svojo. Dr. Bleiweis je zahteval, naj se to ministerstvu v sporocilu odločno pové. — Kar pa se tiče druzega vprašanja o samosvojnih okraj-nih šolskih nadzornikih so pri nas taki za to službo izvoljeni, da tudi tišti, ki so v učiteljski službi, morajo zadostovati svojemu drugemu poslu, in da po takem pri nas ni treba samosvojnih nadzornikov, ki bi le stroške za šolstvo še bolj podražili. — Ker po odhodu prof. Dřizhal-a je na ljublj. viši re alki učiteljska služba izpraznjena, je bilo sklenjeno, da se razpiše konkurs za učiteljstvo zemljepisja in zgodovine in slovenskega ali nemškega jezika. — Prošnjo faranov s v. Duha, da se njihovi otroci všolajo spet v loš ko šolo, je podpiral dr. Bleiweis iz tistega stališča, iz kterega se je izšolanje iz Zabniške šole že krepko zagovarjalo v deželnem zboru leta 1868. ; če je treba, naj se vzdržanje žabniške šole podpira nekoliko iz zaklada šolskega, otroci sv. Duha pa iz nje izpustijo, da bode enkrat konec hudi raapartiji. Sklep je bil, da vsled postave šolakega nadzorstva se popraša še okrajni šolski svet za njegovo mnenje, kteri v prvi stopinji razsoja o všolanji iz izšolanji. — Ko so bila vprašanja nekterih okrajnih predstojnikov o šolskih zadevah in nektere prošnje za oprošcenje od šolníne rešene, se je šoli v Weisenfels-u dovolila dosedanja podpora iz šolskega zaklada in remuneracija z učeniku zasilnešole, ter sklenilo, da se pohvali občina v Starem trgu na Notranjskem za razširjenje ondašnje ljudske šole. — ( Velika maŠa v stolni cerkvi) 1. adventno nedeljo, pri kteri je pelo 54 pevcev in pevkinj (med njimi 18 mladih dečkov) je kazala velik napredek cerkvenega ^petja pod vodstvom Forsterjevim. S tem, da se iz cerkve odstranujejo lahkokrilati napevi iz oper in ne-čimurni napevi za ples, ki so le preveč poslednja leta se vrinili v cerkveno petje, se daje cerkvi spet, kar cerkvi gre. Priča temu je veličastna maša L. H as 1er ja iz 17. stoletja, ki se je pela res izvrstno. Novejše kompozicije ste bile graduale in ofertorium, v kterem poslednjem (moškem zboru od A. Forsterja) je gosp. Medén samospev za tenor pel z živim občutkom, k pobožnosti vnemajočim. — Včeraj so se posvetovalipodporniki nemškega tukajšnega gledališča, kako do velike noči pri življenji vzdržati nemške predstave. Pomoč je prav lahka ta: napolnite — po izgledu slovenskega občinstva — vseh 27 večerov na mesec gledališče — in pomoč je Îodvzetnikom gotova ! „ Warum in die Feme schweifen ? )as Wahre liegt so nahe." — (Pravnika slovenskega) bogato obdarjeni 13. list je ravnokar přišel na svetio; drugi pot več o njem. — (Zvito goljujico Franco Aichelburgov o), ki je sa-mega ranjcega radoljškega tehanta Vovka dokazano goljufala in obkradla za 32.113 gold. 11 krajc., pa se vkrivičila še več druzih sleparij, je deželna sodnija 23. dan t. m. obsodila v težko ječo na 7 let s tem dodatkom, da se vsak mesec enkrat posti in vsako leto dvakrat za en dan zapre v samotno temnico; vrh tega ima povrniti stroške sodne in škodo zapuščini Vovkovi in družim storjeno. Ker je goljufica pobrala tudi denar, ki so ga drugi ranjcemu tehantu izročili, je tem pot odprta civilne pravde do nje, sicer pa tudi imajo pravico povračilo svojega denarja zahtevati iz zapuščine V ovkove, ktera znaša čez 35.000 gold. Babura ta, vdova ranjcega bar. Aichelburga, bivšega c. kr. okrajnega predstojnika v Tržiču, je 46 let stara, iz Gradca domá, je prekanjena kakor kaca in jezika nabrušenega kakor meč. Predno gré v ječo, je rekla, se odpové katoliški veri. Konfessionslozerji dobijo po nji res izvr-sten dorašcek. — (0 slovesnosti, ktero so Beethovenu na čast) nedavno osnovali tako imenovani „nemci" v Ljubljani, nismo dozdaj nic omenili, ker godcem nismo hoteli kaliti veselja. Al zdaj, ko nam dopis iz Celja v „Va- terlandu" odkriva pravi namen one ,,slovesnosti" in sicer tako, kakor se je tudi nam zdeío, da je, moramo vendar omeniti, „dass nichts ist so fein gesponnen, es kommt doch einmal auf die Sonnen". Dopisnik celjski pravi, da so Celjanke in Celjani prišli hudo jezni iz Ljubljane nazaj — in zakaj? Kratka historijca je prav tragikomična ta-le: Lani so nemški liberalci osnovali. v Celji neko „ustavno svečanost". Pripeljalo se je pod vodstvom Dežmanovim mnogo ljubljanskih nemšku-tarjev k temu „prazniku", ki pa se jim je, kakor je znano, ves podrl. Dali so si takrat obljubo, da si tako komedijo ponovijo v Ljubljani. In Beethoven jim je moral biti trta, s ktere so izvili drugi „Verfassungs-fest". Veselja polni so romali z nemško zastavo naši ustavoverci v glavno mesto Kranje, — al kako kislih obrazov so se vrnili v Celje nazaj ! Od mnozih strani smo slišali hude zabavljice, da družniki v Ljubljani so ž njimi premalo častno ravnali, — da se mesto kar nič ni brigalo za-nje, kajti niti slavolokov niso videli, niti možnarjev niso čuli, — da narodnjaki so po vse ignorirali to politično komedijo, in vrh vsega tega jih je še dež hudo pral. „Es gab ja keine „Hetz", ohne welche sich der „verfassungstreue" Cillier langweilt" — piše celjski dopisnik v „Vaterl." — „Das miserabel gesun-gene Lied „die Wacht am Rhein" konnte diese Leute nicht entschàdigen fur die bittere Enttâuschung der Fahrt zum Laibacher Beethovenfest — id est zum ,, Ver-fassungsfest". — Menda si bodo po teh skušnjah celjski in ljubljanski „nemci" zdaj zapomnili: „es jinge wohl, aber es jeht niche !" — (Citalnična nedelj ska beseda) se je zopet močno < prikupila obilo zbranim udom. V pevskem delu je gospodičina Hermanova, ki je prvikrat stopila na oder, v treh pesmah kazala pevkinjo, ktera vrlo dobro razume umetnost petja; ona, kakor tuđi gospodičina Melanija Hohnova in trije gospodje so izvrstno izvršili Mozartov klasični peterospev „cosi fan tutte". Naš pevski zbor je v ,,Kovaški" toliko pohvalo sprejel, da se je dvorana ploska zibala. — Da so dobro izbrana beríla čitalnici jako priljubljena, kazalo se je zopet danes pri berilu slavnega govornika našega dr. Razí aga. Izbral si je iz obširnega predmeta o „krasoslovje za ta večer samo dve točki, ktere je občinstvo věrno po-slušalo, namreč krasoslovje gledé na pesništvo: krasoto jezika, in krasoslovje na človeško delav- nost: krasoto domače hiše. Nadjamo se, da bode — V spomin rojstnega dneva dr. Fr. Pre- 20SP. doktor zanimivo to temo drugi pot na dalje raz- širna napravijo na Dunaji bivajoči mladi Slovenci 9 JL . _- i... .. ■ • « i • /N 1 • v 1 *. • 1 • vé _ 1_______■ ____l _ / / c\ J ______1____ i i • t i « i v • glediščini burki „Gradiček" je gospodičina slovesno „besedo" 2. decembra lagal. Velunšekova prvikrat stopila na oder; lepi glas in nimiyi program: ) Overtura iz kterej bode sledeči za kte- Rossini-ja. Viljem Telia" od Na • X« i • VIVlKMiM iu M ' 'MyUl JL Cíli* Pozdrav predsednika Fr. Šuklje-ja. moru", moški zbor od Davorina Jenka. živahno vedenje ste dve neprecenljive lastnosti rima se je gospodičinja odlikovala že v prvémnastopu. „-------,---------, -x. „i Gospoda Kaj zel in Trt nik sta nam dva že ljuba nik in Preširen", ^ slavnostní govor g. Fr. Levca. stara znanca. {Prvi letošnji Sokolski večer) bo prihodnjo saboto dan decembra v spomin Preširnovega rojstnega Vod- 5. Koncert za kontrabas, zložil J. Abert, igrá g. V, Sládek, na glasoviru spremlja g. Pavlik. 6. „Ja sam Srbin", moški zbor od Hlaváča. 7. „Slovó odmladostii" dné. ob i ueuciuura v oyuu-im x i cou uu i , . T .. uu .ui»uv»vu , Program je jako zanimljiv. Začela se bo zabava pesem Fr. Preširna, deklamuje g. J. Krsnik. 8. „Zvezdi", uri s primernim govorom; potem se bo vrstilo bariton-solo z brenčečim zborom od A. Nedveda. Jinochův zpěv" 9. moški zbor posvećen „ českemu akad. petje četverospevov in zborov z deklamacijami. Vmes „ bo svirala vojaška godba Huynovega polka. K tej ve- spolku na Dunaji", besede R. Vašíčka, napěv od Fôrcht- "" nr. ' " ' igrá selici, ktera se bo obhajala v gosp. Tavčarjevi re-stavraciji, j30 vabljeni vsi udje národnih društev/ gott-Tovačovskega. 10. „Ceske narodne pesmi", na kontrabasu g. V. Sládek, spremlja na glasoviru (Sesta slovenska predstava) dram, društva bo Pavlík. 11. „Cigani", moški zbor od Vogel-a. II. Za jutri četrtek 1. decembra v spomin Preširnovega bava: 1. Kadrila po srbskih narodnih pesmih rojstnega dne in na čast občnemu zboru slov. Matice. ^ " " « . Davorin Jenko. f Igralo se bo: „Poprej mati", veseloigra iz poljskega Strauss-a. /-----^ Banova surka", šaljiva igra (nova). flnflrAt y) zložil Rudolfsklânge", valcar od Jos. solo Med Slepi godec", balada od Proch-a » Kam n in „Mornar", pesmi (nova) in „ igrama je petje in sicer po Preširnovih besedah poje gosp. Medén s spremlje-vanjem orhestra; deklamacija; potem velik duet ,,Lo- na spevorogu igrá kapelnik Czansky. Jjg^j i rt 13 n n r» r\Ci V» am'/i^* X * ? 4. iz Prage ~ „Spominski humoristični potpourri od Komsák-a* ) )) Emancipirte", polka-mazurka od Jos. Strauss-a. 6. Bal masque", vanjem ornestra; aejuamauij» ^ puicui vcim uuoi ,,Spomini iz Fausta" od Gounod-a. «. »ubi uiaoijue", či te v" za sopran in tenor s spremljevanjem orhestra, polka française od Seifert-a. 8. Overtura po jugoslovan- ___ ___V*____: t. «__7A«Mi^ann(( in TTl^rtraíťí itIa^ÍI alrîVl tYialn^Îîoll rvrî TririofATTCll/û/*« Q Mnnwâî« /InnAMÎÎn 9 m „Ukazi", zložil po Preširnovih pesmih „Zapuščena K. Mašek. Pred igro je prolog. Začetek bo ob 7. uri. skih melodijah od Kviatovskega. od Davorina Jenka. v/yoacg«. «/. „Naprej , uavunja Vse te točke svira kapela c. k. ki ste milosrčni brvatskega 53. peš-polka nadvojvode Leopolda pod davorija v (Živa prošnja.) Stopite z menoj do svojega bližnjega, v zatuhli hram v predmestji Št. Peter-skem, in pogleđite na strgani postelji na obeh očéh popolnoma oslepélo in bolno vdovo s petero otrók okoli nje, izmed kterih najmlajši je 11 mesecev star. Stara mati jim střeže osobnim vodstvom g. kapelnika Czanskega. ; pa s čem jim hoće postreci, ker sama nima nic ! Vdove ranjki mož je služil pri železnici, od ktere za z d a j dobiva še 5 gold, na mesec, pa ni gotovo, da jih dobiva še dalje naprej. Najstarejša 121etna hci in 81etni deček hodita v pre-dilnico na delo, da pomagata z ubogim svojim zaslužkom, ki se le na krajcarje šteje, slepo mater, staro mater in pa manjše bratce rediti, stanovanje plačevati itd. Ker dobro vem, da je deželi obrnem se zaupljivo Ogersko. Iz Pešta. Delegaciji ste začele svoje de-lovanje. Cesar jima je na srce položil veliko važnost njunega delovanja, rekši, da Avstriji pretijo zdaj nove in še huje težave (zarad ruske odpovědi pogodbi pa- posebne odseke, ki so riški). Obé delegaciji ste volile prevzeli delo, da pretresajo vladne predloge o avstrijsko-ogerskih skupnih državnih stroških za prihodnje leto. Ti skupni stroški so po odbitih colnih dohodkih za leto 1871. stavljeni na 100 milijonov 379.568 gold., od kterih na samo armado na suhem in morji pride 97 mili v naši še mnogo usmiljenih ljudi đo njih s živo prošnjo, naj pripomorejo po svoji moci tolikému uboštvu, ki se z besedo jonov 678.863 gold. Zdaj pa premislimo tisto —^ ___• *___nr\ njivo v se popisati ne dá. Vsak milodar sprejmem hvaležno, da ga izročim od Časa do časa ubogi razmero, da mi Cislajtanci ljubez plačamo 70, Ogri pa 30 odstotkov, in lahko uganemo, kolika imamo za skupne stroške plačila. Pač žarkovo Beustovo materi. Dr. Jan. Bleiweis. maslo ! Iz francosko -pruskega bojisca še zmiraj nič odio Novićar iz domaćih in ptujih dežel Iz Dunaja. Ako se ozremo na delovanje Poljakov in desnega središča, v kterim so bili Slovenci, Dalma tinci ) Tirolci, Primorci in še nekteri drugi v zbornici poslancev, vidimo, da so izvrstno korektno ravnali. Pri adresni debati so večidel vsi zapustili zbornico in „ustavoverci" so sami sebi pridigovali ; to jih je strašno poparilo. Desnega središča poslanci pa so zapustili zbornico tudi takrat, ko je prišla na vrsto potrditev onih poslancev, ki so bili na Pemskem voljeni po di- čilnega; stepó se večkrat, pa to nič ne odloči. Pariza še niso začeli bombardirati; nekteri mislijo z lakoto ga prisiliti, da se sam vdá. Iz Ruskega. Rusko vlado zdaj zarad odpovědi parižke pogodbe na vse strani cukajo za odgovor. Ona jim prijazno odgovarja: „ker se niste upirali ko so drugi pogodbe trgali, ne smete se upirati moji od povedi." rektnih volitvah, le glasovanja o volitvah vělicega po sestva so se udeležili, da so podpírali predlog Poljakov za vničenje vse te volitve zarad mnozih napák in zarad protesta deklarantov. Pri tej priliki je tudi dr. Cost Listnica vrednistva. Gosp. J. na D: Prosimo dopisa o slavnosti. — Mnogim gospodom dopisnikom: Toliko se nam je zopet nakopičilo tvarine, da danes ni bilo mogoče. Drugi pot. Žitna cena v Kranji 28. novembra 1870. besedo sklicevali n; skem zboru jel in pobil ugovore ustavovercev, ki so se enake dogodbe v dalmatinskem in kranj- 70. 3 fl. Vagán pšenice 6 fl. 30. ovsa 2 fl. 10. krompirja 1 fl. 60. rži 4 fl. 20. sorsice 4 fl. 40. ajde 3 fl ječmena 2 fl, prosa fižola 3 fl. 52. Vsi ministri so naznanili cesarju, da hočejo odstopiti. Cesar je sprejel to odpoved, a samo za-hteval, naj ostanejo, dokler niso drugi izvoljeni začetka državnega zbora. Kursi na Dunaji 29. novembra« 9 do 5% metaliki 55 fl. 80 kr. Ažifp srebra 122 fl. 25 kr Narodno posojilo 65 fl. 10 kr. Napoleondori 10 fl. 1 kr Odgovorni vrednik : Jozef Golé. — Natiskar in založnik : Jožef Blaznife v Ljubljani.