Uredništvo: Schillerjeva cesta Stev. 3, na dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * list izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. HARODHI DNEVNIK UpravnIStvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-oyerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6"30 mesečno ... K 2" 10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust i Posamezna štev. stane 10 h. StCV. 196. TeléfOnska Žtevlfta 88. Celje, v soboto, dne 28. avgusta 1909. | č«*.v.i r.č» Leio I Pravi vzroki WoscHnaggove resignaci je. Eno se nam mora priznati, da smof namreč v razmerah v nasprotnih taborih navadno dobro poučeni. Tudi o Hansu Weschnaggu prav dobro vemo resnične vzroke, zakaj je poslansko čast (vsaj začasno!) odložil. Ne, da bi mu bilo žal nemškega naroda, kterega ža njegovo nehvaležnost iz dna duše proklinja, Woschnagg se je nasprotno umaknil le sili, ne s strani Slovencev ali socijalnih demokratov ali Aistrich-ovcev ampak — sili dr. Ambroschitz-eve klike, torej one renegatske klike same, ki ga je pr.d tremi meseci poslancem izvolila. Stvar je zelo značilna in zato bi bilo naravnost pregrešno, naše javnosti ne poučiti o pravih vzrokih krize v odpadništvu. Woschnagg-Ambroschitz! Ti dve imeni pomenita danes dve precej strogo si nasprotujoči struji v renegatskem spodnještajerskem nemštvu. Woschnagg, skrben gospodar in trezen špekulant, ki se je z lastno pridnostjo povspel iz nič do bogastva, je sicer nasprotnik Slovencev, toda on je nemškutar iz starih časov. Woschnagg nasprotuje slovenski narodni politiki in ji je z zvijačami prizadjal v domači občini veliko škodo. Woschnagg pa ve, da se treba množini slovenskega ljudstva laskati, da se jo da izkoriščati. Woschnagg ve, da je sistematičnno javno sovražno delovanje zoper slovensko ljudstvo, zlasti njega gospodarske koristi, samomor spodnještajerskega nemštva. Mnenja smo, da bi utegnil Woschnagg celo kot deželni poslanec imeti smisel za kako gospodarsko zadevo Spodnje Štajerske brèz ozira na to, če bi pri tem tudi slovensko ljudstvo kako drobtinico poleg nemških špekulantov dobilo. Ambroschitzeva oseba znači pa brezobziren nemški program nasilnosti, bodisi z goljufijo, bodisi z zlorabo uradne oblasti. Oškodo- vanje slovenstva za vsako ceno, tndi s pouličnimi poboji, kakor jih je skrbno pripravil lani septembra v Celju, to je Ambroschitzeva politika. Na eni strani zobati iz bogatih jaslij Südmarke, nä drugi strani vleči plačo1 Séfrèdakterja! „Deutsche Wacht" in tam pozivati k pobojem, na drugi strani pa nastopiti z resnim obrazom uradnega predstojnika mesta Celje ter zidati na stroške občinske hranilnice lepo vilo, so pä privatni vzori dr. Ambroschitzä. Lepk vila br$z velikih dohodkov je pa prazna stvar in dobro bi bilo postati deželni odbornik in dobiti kot nameček za germansko zvestobo 6000 K na leto. Gospoda, dr. Ambroschitz in oni ki gà poznajo, prav dobro veste, da je v tem iskati pravi vzrok, da je Woschnagg odstopil. Ne Aistrich, ne Slovenci, ne socijalni demokrati, dr. Ambroschitzeva klika je Woschnaggst vrglä; bil ji je na poti. Kako je prišlo do pravde Aistrich-Woschnagg ? Zakaj je Woschnagg tožil ? Zakaj so si dr. Ambroschitz, dr. Zangger in drugi pred volitvami dali dati zagotovilo, da Woschnagg ni bil sokol in da ni odpadnik? Večje politično falotatvo še se „Nemcu" od „Nemcev" ni primerilo kakor Woschnaggu od Ambroschitzeve klike. Da bi zaradi renegatstva ne smel biti poslanec, nemški politiki Ambroschitzeve klike od Woschnagga niso niti najmanj zahtevali. Zahtevali šo pa pred strogim sodnim stolom nemškega društva naj Woschnagg zataji. kaf je bilo jasno ko beli dan. Zahtevali so gospodje Celjani, naj se jim Woschnag zlaže. Zakaj ? To je imel Woschnagg izvedeti šele po volitvah. Strogo se mu je ukazalo, naj imenuje dr. Kodermana zaradi očitanja odpadništva lažnika ali naj ga javno oklofuta ali naj Aistricha toži. Gospodje odborniki nemškega društva, recite, ali je res ali ne? Tajite, če upate! In ko je bil Woschnagg zapeljan k brezupni tožbi, kako ste ž njim delali! Vaše skrivnostno pisanje o sen- zacionalnih razkritjih p*ri razpravi, ali je bilo to nasproti Woschnaggu lojalno? Celo priče ste hoteli zapeljati h krivemu pričevanju! In kako ste častili Woschnagga, ko je prišel na pevsko slavnost v Celje ? Povsod muzanje in! preziranje, da je ogorčen sedel na vlak in se odpeljal nazaj v Šoštanj in preklinjal celjsko pakažo! Mar se Vam poljubi tudi to tajiti!, Iz sebičnosti ie Ambroschitzeva 'klika ujela Woschnagga v past, silila ga k laži, silila k tožbi in ga potem zasmehovala. To je žalostno poglavje o notranjih dogodkih v politiki celjskih Nemcev! To je vzrok resignacije Woschnaggove! To je prava slika smrdeče nemške pòlitike. Če ne verujete, pa nas tožite, da Vam vse to pred porotniki dokažemo. Politična troika. d Razmerje glasov v državnem zboru. Praško „Pravo lidu" opisuje prav zanimivo razmerje glasov v parlamentu kakor utegne postati po sedanjem političnem položaju: „V zadnjem zasedanju državnega zbora je znašala vladna večina nad Slov. jednoto (125), socijalisti (89) in Rusini ter zijonisti (30 mož) komaj 20 glasov. Od tedaj se je vladi sicer posrečilo, da si je pridobila 5 bukovinskih Rusinov, temu nasproti pa bode nästopila „Slovanska jednota" z 20 glasovi galiških Rusinov 145 mož močna v prih. zasedanju parlamenta, Vladni blok je pa sedaj vsled domačih prepirov v Poljskem kolu, katere je izzvala 19 mož broječa Sta-pinjskijeva skupina, zelo oslabljen. Celo v slučaju, da se teh 19 mož pri glasovanjih odstrani, bi bilo razmerje vladne večine in opozicije sledeče: vladne stranke 249 mesto 263, proti temu pa Slov. jednota 145, socijalisti 89, zijonisti 4, skupaj 238 glasov, to vse pa pod pogojem, da še Štapinj-skijeva skupina odstrani. V poljski ljudski stranki pa mnogi zagovarjajo misel, da izstopi iz „kola" in glasuje proti vladi. 8. sept. bode vod- stvo poljske ljudske stranke o tem odločilo, in ako so nagne odločitev v omenjeno smer, stoje nasproti 249 glasom vlade 257 glasov opozicije — in vladna večina je doigrala svojo ulogo pa tudi današnji vladni sistem se je preživel. Z njim vred tudi era odločilnega upliva in moči nemških meščanskih strank . . Pa tudi v slučaju, da vlada obdrži svojih 11 glasov večine, je gotovo, da se s to „večino" neglede mogočih absenc ne da vladati. Zato skušajo nemške meščanske stranke s progoni Čehov na Nižjem Avstrijskem doseči revanžo na Češkem, poostriti češki odpor v drž. zboru do najskrajnejšega obstrukcijskega radi-kalizma in če le mogoče ločiti obstruk-cijoniste od ostalih opozicijonalnih slovanskih strank in parlamenta. Zaradi tega mora biti češka politika zelo previdna." Ta izvajanja zaslužijo mnogo pozornosti tndi v slovenskih političnih krogih. u Nočemo vas! Z ozirom na izvajanja angleškega publicista Steada v včerajšnjem našem uvodniku bode prav umestno omeniti, kaj je te dni povedal avstrijskim Nemcem izdajatelj znanega smrdljivega izliva nemške kulture mo-nakovske „Jugend" Jurij Hirth. Pan Malik je namreč po Vahavi upil, da morejo najti avstrijski Nemci svdjo rešitev le s priklopljenjem k Nemčiji (In veleizdajniške procese imamo v Zagrebu! Op. uredn.), na kar mu je Hirth grobo odgovoril: „Ne in tisočkrat ne! Zavezniki, da, — skupnost dižave, ne! Mi imamo že zadosti sla-botnčžev in črnuhov v sveti nemško-rimski državi. Videli ste, da vas hočemo braniti proti zunanjim sovražnikom, proti notranjim, bratje, pa se branite sami! Nemška Ostmarka mora sama iz sebe postati močna. Jaj, jaj, kaj bo pa zdaj, pan Malik, Ambro-schiitz in družba, ki že komaj čakate na nemške pikelhaube, da bi podavili Čehe in Slovence. Ako senca nemških bajonetov in pa vabljivi cvenk pruskih mark zapusti naše renegate, pa se res LISTEK. Stara. Izergil. Ruski spisal M a k s i m Gorki. — Preložil Fe d or Gradišnik. (Dalje.) „Toda kje sem ostala ? Da o Poljski sem govorila. Tam sam doigrala svojo poslednjo ulogo. Postala sem stara, ah da, prav stara, blizu štirideset let. Tedaj sem se spoznala z nekim plemičem ... Ta je bil krasen! Kakor satan! Bil je ponosen, da, in ženske so ga razvadile. Mislil si je, da bom padla takoj pred njega, a motil se je, snžnja nisem bila nikdar ... Tedaj sem živela v Krakovu, z Židom je bilo vse pri kraju, dala sem mu mnogo denarja, da me je pustil.. Manjkalo mi ni nič: konje, denar, vsega sera imela dovolj... Lazil je okoli meue, ta grdi demon, in hotel je, da se mu sama vržem v naročje. Skregala sva se .. V tem času sem postala mnogo lepša ... Dolgo je trajalo in dosegla sem, kar sem si želela: klečal je pred mano... A komaj sem se mu udala, že me je napodil od sebe. Tedaj sem spoznala, da sem postala stara ... Ah, kako me jé to bolelo! Ljubila sem ga zelo, tega vraga, in sedaj me je zasmehoval, kadar sem ga srečala ... Tudi pred drugimi se je norčeval iz mene, a jaz sem vse izvedela ... To me je bolelo, ah, silno bolelo! In vendar sem bila srečna, da je bil vsaj v moji bližini... „Ko pa je odšel v boj zoper vas Ruse, me je zabolelo srce. Poskušala sem, da bi ga pozabila, a ni šlo ... In odločila sem se, da grem za njim. Bil je v šumi, nekje blizu Varšave. „A ko sem prišla tja, sem izvedela, da so jih vaši že premagali... on pa da je ujet v bližnji vasi... „To pomeni — sem pomislila — da ga ne bom več videla. A hrepenela sem tako po njem. Slednjič sem se domislila tele zvijače: „Oblekla sem obleko neke beiačice, zavila si obraz z ruto in krevljala v oni kraj, kjer je bil ujet... Povsod kozaki in vojaki... stalo me je dovolj truda i» zvijače, da sem prišla dalje ... Slednjič sem izvedela za vas, kjer so bili ujeti. Mogla sem hoditi samo ponoči in slednjič me je ločil samo še neki vrt od onega mesta, kjer je bil ujet... „Plazila sem se po temnih vrtnih stezah in naenkrat je stal stražar pred menoj. A že sem čula glasno petje in govorjenje Poljakov ... Peli so neko pesem Materi Božji in tndi on je pel... moj Arkadek. Stresla me je groza, ko sem pomislila, da so se popreje drugi plazili za menoj... a sedaj je prišel moj čas... in plazila sem se za možem kakor črv ... Kako lahko bi bila našla celo smrt... „Tedaj pa me je btražar že zagle- dal. Kaj «em mogla storiti? Šla sem pogumno proti njemu. „Žalibog nisem vzela nobenega noža s seboj — imela nisem druzega orožja, kot svoji dve roki in svoj jezik. Popolnoma tiho sem dejala: — „Poslušaj! — „In že je nastavil svoj bajonet na moje grlo. Šepetala sem dalje: — „Nehaj in poslušaj me, če imaš dušo v svojih prsih! Dati ti ne morem ničesar, samo prosim, te ... ! — „Povesil je puško in čisto tiho mi je odvrnil: -- „Izgubi se, stara baba! Kaj hočeš tnkaj? — „Odgovorila sem mu: — „Tam je moj sin zaprt, moj sin. Ali veš, kaj je to sin? Gotovo imaš mater, o vojak, in jaz imam sina, kakršen si ti. Vzeli so mi ga, morda ga jutri ubijejo in jaz ga nisem videla! Kako bi plakala tvoja mati, če bi moral ti umreti, in kako rad bi jo ti pač bojimo, da bode po Hirthovem izreku slovanska rja razjedla nemško jeklo in kdo bi pDtem mislil na priklopljenje k nemški državi! d Ban Rauch, Frankovci in slov. klerikalci. Osješka „Drau" odkrito priznava, da so se Frankovci ponudili banu Ranchu kot vladna stranka in sicer zato, ker ban namerava „razbiti" srbo-hrvaško koalicijo, katera je skupna sovražnica Rauchu in frankovcem. Ne verjamemo, da bi bilo iz te moke kaj kruha. Pa baronu Rauchu in Frankovcem se ponujajo proti koaliciji še za zaveznike klerikalci na Slovenskem, ki se hočejo „raztegniti" tudi na Hrvaško. Sedaj bo pa šlo! Ako stopijo na mejdan bratje Šušteršič — žid Frank — madžarski eksponent Rauch, bo rešena ne le Hrvatska, temveč vesoljna Jugoslavija! Drobne politične novice. Češki deželni zbor. Baron Bienerth je začel razpošiljati vabila različnim češkim politikom, zastopnikom čeških strank v deželnem zboru, k sporazumnim konferencam glede delovanja v češkem deželnem zbora. Konference se bodo vršile med 6. in 9. sept. Bojkot dunajskih trgovcev. Češkim trgovcem v Pragi in okolici pošiljajo letake, v katerih se jih poziva k bojkotu dunajskih trgovcev. Blago, ki ga doma ni dobiti naj naro-čujejo iz Francoskega. Agitacija za samostalno banko na Ogrskem. Iz Budimpešte poroča „Obzor", da so sklenili člani neodvisne stranke prepotovati deželo v skupinah po deset in deset ter na shodih agitirati za ogrsko samostojno banko. Ta agitacija ima tudi namen prisiliti Kossutna, da bi se odločno izrekel za samostojno banko. Zveza med Bulgarijo in Turčijo? Dunajski listi poročajo iz Belgrada, da zbuja tam veliko senzacijo vest o resnih dogovorih med carjem Ferdinandom in sultanom glede sestanka, na katerem bi se razpravljalo o eventuelni zvezi med Turčijo in Bulgarijo. Iz Krete. Grški kralj misli od-poklicati grškega poveljnika na Kreti, majorja Monferratosa, kateri je Turčiji radi svojega odločnega nastopa za pri-druženje Krete Grškemu zelo neljub. Ministferska kriza v Srbiji. Za torek so sklicani skupščinski klubi k sejam o položaju. Ako bode v pondeljek celo ministerstvo odstopilo, bode kralj že v sredo povabil razne politike na razgovor. Želi se splošno, da ostane sedanji koalicijski sistem v veliavi. Boji o k r o g M e 1 i 11 e. Pri Al-hucemasu bi. Melille se je vršil krvav še videl, predno umrješ! Rečem ti, pomisli na sebe, name in na mojega sina, pusti me k njemu! — „Ah, kako dolgo sem ga prosila! Deževalo je in bila sva mokra. Veter je razsajal in tulil, in udarjal sedaj v ledja, sedaj v prsa. Prosila in prosila sem vojaka, ki je bil trd kot kamen. Bil je majhen, slaboten človek in kaš-ljal je neprenehoma. „In tedaj sem padla na zemljo pred njega, objela njegova kolena, prosila ga vedno bolj goroče in ker me še ni uslišal, sem ga vrgla na tla. Padel je v blato. Obrnila sem urno njegov obraz k zemlji in potisnila njegovo glavo v blato, da ni mogel kričati. Trudil se je na vso moč, da bi se me otresel. Vedno bolj sem ga tičala v blato, dokler ni mogel dihati. „Zdajci sem hitela k hlevu, iz katerega so doneli glasovi Poljakov. Skoz špranjo zidu sem zaklicala: — „Arkadek! — spopad med španskimi prednjimi stražami in kabyli. Španci so izgubili 3, kabyli 14 mož in so morali bežati. V Melilli sami sodijo zelo pesimistično o splošnem položaju Španjolcev, ker so kabyli zelo vstrajni in gibčni ter je težko začeti prave vojne operacije proti njim. Uraden dementi cesarjevih besed. Dunajski „Fremdenblatt" izjavlja uradno, da so vse vesti, katere so priobčili časniki o cesarjevih besedah ob priliki zadnje avdijence bar. Bienertha neresnične. Dnevno kronika. u Grof Forgach je avstrijski poslanik v Belemgradu. In „Naše je-dinstvo" objavlja to-le izjavo dalmatinskega deželnega poslanca Dr. Mitro-viča: „27. maja 1909, v četrtek, mi je rekel grof Forgach: „Na Dunaju so že dolgo prepričani, da na Hrvatskem in Slavoniji ni veleizdajstva."'„Ta izjava avstrijskega poslanika bode gotovo — vzbudila pozornost." u Umoril se je v PFibramu izven-redni profesor elektrotehnike in tehniške mehanike na rudarski akademiji, A. Bayer. Profesor Bayer je bil rojen v Plznu in se ravno bil vrnil z sončnega potovanja iz Angleške. Ustrelil se je trikrat iz samokresa. Pri sebi je imel večjo vsoto denarja. o Rusofili med Rusini. Starorusini hočejo letos prirediti veliko romanje maloruskih kmetov v Rusijo in sicer v sveti Kijev. Pri nekem Nosiewiczu, ki je vodil priprave, je policija preiskala celo hišo, ter žaplenila kopo ruskih in rusinskih tiskovin in pisem. o Srbi za Čehe. Belgrajski list „Večernje novosti" prinaša članek z napisom „Nemška moreča politika proti Slovanom" in izvaja, da so Slovani „edina malta, ki še veže trhlo donavsko monarhijo"; to pa hočejo sedaj Nemci s poslopja odluščiti. Treba torej bodremu češkemu ljudstvu pomoči in ga podpreti denarno. In res je list že zbral nekaj denarja. o Soinčarica v južni Dalmaciji, —t Pred nekaj dnevi so se ,.veŽbale*,;iftV-•strijske čete na skrajnem koncu južne Dalmacije. Vojaštvo je odrinilo ob 4. zjutraj na vajo in je prišlo šele ob 3; popoldan domu. Ves ta čas ni ne jédló ne pilo. Tekom dneva je obležalo 300 vojakov, med njimi 12 oficirjev na poti. Jeden rezervist je mrtev, a njegovo ženo, ki je v drugem stanu, je zadela kap, ko je slišala o moževi smrti. o Hrvat o Čehih. Hrvat Josip L Bilič piše v zaderskem časopisu „Narodni List" o svojih ntisih na potovanju v Prago. Pisatelja je vse, kar je videl v Pragi, presenetilo, zato kliče Hrvate, naj zelo obiskujejo Češko in se učijo tam v vseh strokah. Prago je treba šteti med najkrasnejša slovanska mesta. o Poljubljanje rok duhovnikom, poljubljanje slik, kipov in relikvij v cerkvah bo prepovedano na Mehikanskem po državnem zakonn. o V Petrogradu se vrši v najbližjih dneh tiskovni proces z grofom Tol- „Takoj je utihnilo petje in Arka-dekove oči so se uprle v me. Videla sem skozi špranjo, kako so me zrle čisto in svetlo. — „Ali moreš priti ven? — — „Da, izpod tal! — je odgovoril on. • — „Le požuri se. — „Km«,lu so stali štirje ubežniki pred menoj, Arkadek in še trije drugi. — „Kje je stražar? je vprašal moj ljubeč. — „V blatu leži. — „Po vseh štirih so se plazili k onemu mestu, kjer je ležal vojak. Deževalo je in veter je tulil. Šli smo iz vasi in dolgo smo hodili skozi teman gozd. Hodili smo brzo. Arkadek me je držal za roko, in njegova roka je bila vroča in drhtela je . .. Ah!... Bilo mi je tako prijetno, dokler je molčal. Bili so to poslednji krasni trenotki mojega nemirnega, strastnega življenja... Dalje prihodnjič. otim zaradi njegovega spisa „Kraljestvo božje v nas samih". o Stavka v Pittsburqu. — Bojno stanje še traje nadalje. Žrtve so zelo velike. o Padanje domačega prebivalstva v Slavoniji. Zagrebški „Pokret" objavlja žalostne dokaze o izmiranju hrvatskega in srbskega življa v Slavoniji. Na mesta domačinov se selijo Nemci in Ogri. Glavni vzrok tega pojava vidi omenjeni list v majhnem številu porodov hrvatskih in srbskih mater. Zelo redki so starši, ki imajo po dvoje ali troje otrok. Bogatejši posestniki pa često nimajo nič otrok. Pisatelj predlaga, naj se snujejo v Slavoniji za varstvo slovanske zemlje hrvatske in srbske kolonije, ki bi premogle priliv tujih elementov. d Na obrambno delo za prekmurske Slovence kliče včerajšnji „Slov. Narod". Daje tudi nekaj konkretnih nasvetov: izleti, ljudske knjižnice, potovalni učitelj itd. Upamo, da bodo poklicani či-nitelji uvaževali ta klic. d Slovensko društvo ,Lipa' v Zagrebu je osnovalo zadrugo' za štednjo in medsebojno pomoč. Poslovati začne 1. sept. o t Dr. Fran Vrbanič. Razžalo-ščena stoji Hrvatska pred odrom enega svojih velikanov. V četrtek 26. t. m. v noči je preminil dr. Fran Vrbanič, veliki hrvatski učenjak in politik. — Rojen je bil 1. 1847. v Gospiču. O tem duševnem velikanu, ki ga je spoštoval in častil sleherni Hrvat in tudi Srb brez razlike političnega mišljenja, priobčimo v pondeljek obširnejši životopis. o Črnogorska narodna banka. — V Baru se je ustanovila „narodna banka črnogorske kneževine" s temeljno glavnico 2 miljona kron, razdeljeno na 2 emisije. Prva emisija je sestavljena iz 100 tisoč delnic po 100 kron. Podpisovanje se je začelo z izbornim uspehom. Za predsednika je izvoljen poveljnik Vučinič, za predsednika nadzorstva brigadir Djurovič, za ravnatelja banke Petrovič in za blagajnika Paško Guraš. o 0 košičkem peklenskem stroju, o katerem smo zadnjič kratko poročali, da ga je dobil neki višji oficir kot poštno pošiljatev v Budimpešto, moramo pripomniti, da se je ta zadeva nepričakovano preokrenila. Prišli so namreč na sled nekemu oficirju v malem mestu, ki je bombo naročil oddati na pošti. Njega so zaprli; za ime pa se še ne ve. Zadeva se bode tajno razpletala. d Falzificiranje zapisnika. O preiskovalnem sodniku v veleizdajskem procesu dr. Košutiču se je že pred meseci v časopisju trdilo, da je falzifi-ciral zapisnik z neko pričo. Dotična priča, ki je to sama trdila, je bila obsojena v ječo. Nato je pa „Pokret" prinesel vest, da je dr. Košutič že leta 1901 v Ludbregu pri Varaždinu v neki pravdi med dvema bratoma falzificiral zapisnik na škodo enemu. To notico je ponatisnil tudi „Obzor" in dr. Košutič je odgovornega urednika Grškoviča tožil. Ta je nastopil dokaz resnice. Razprava se je vršila v četrtek in je bila preložena na danes. O izidu poročamo. Štajerske novice. a K imenovanju prof. dr. Šornd za vodjo samostojnih slovensko - nemških gimnazijskih razredov v Celju. Nekateri listi so pisali o tem imenovanju kot o gotovi stvari. Tega vendar ne moremo verjeti. Prof. Šornov mlajši sin je že na gimnaziji bil vodja kočevskih in drugih nemških dijakov v Ljubljani, ki so si celo dovolili nočni napad na slovenskega dijaka. Prof. dr. Šorn sam pa sovraži vse, kar je slovenskega. Lani je v osmem razredu ozmerjal nekega dijaka zaradi slovenskega znaka z besedami: „Geben Sie diese Schweinerei weg!" (Dajte proč to svinjstvo!) Dijak ga je poučil, da slovenski znak ni svinjstvo, kar je moral pedagog Šorn mirno vtakniti v žep. Ali je to ton olikanega človeka in izobraževatelja mladine? Ali je to kvalifikacija za vodjo srednješolskega zavoda? o „Šentiljski dom". Klerikalcem je debata o raznih narodnih grehih pri stavbi tega doma zelo neprijetna, zato skušajo pozornost na nemško izdelani načrt, nemški napis stavbarja in nemški komando nad delavci odvrniti na postranske stvari. Mi še enkrat izjavljamo, da nismo napadali doma kot takega, četudi vemo, da za napredne Slovence v njem ne bo prestora, tudi ne kakih oseb, temveč grajali smo opravičeno narodno popustljivost pri stavbi. V tem se z nami strinja vsa slovenska javnost in je debata za nas končana, to tem bolj, ker so šentiljski Slovenci obljubili, da bodo grajane nedostatke po možnosti popravili. u Skupnost slovenskih klerikalcev in skupnost slovenskih naprednjakov. Ljub. „Domoljub" piše: „Pasti morajo med slovenskimi pokrajinami deželne meje in ljudstvo se mora združiti v eno veliko zvezo, v veliko mogočno ljudsko stranko, ki naj obsega vse pokrajine.." Mi smo v ravno istem smislu pisali že večkrat. Klerikalci na Slovenskem stremijo za enotno svojo stranko. Jasno je, d a morajo sedaj tudi slovenski naprednjaki združiti svoje sile, ustvariti si skupne politične in gospodarske cilje. Ako bi se tej misli sedaj še jeden ali drugi upiral, pa bodo razmere same prisilile napredne elemente na Slovenskem k skupnosti. Stvar smo komaj še sprožili, nima še trdne oblike, ni še jasno in trdno določena in izdelana: pa govoriti, premišljevati moramo resno o njej. Doslej se je pozivu „Narodnega Dnevn." simpatično odzvala goriška „Soča". — Medtem zori tudi še druga misel, namreč jugoslovanski shod naprednjakov v Ljubljani. „Slov. narod" poroča iz Zagreba, da izdeluje predsednik hrvatsk. napr. stranke dr. Ivan Lorkovič načrt za enotno delovanje vseh jugoslov. naprednih strank. Mi štajerski naprednjaki si predstavljamo da bo imel ljubljanski shod pač le i n-formativen značaj; moramo se medsebojno poprej spoznati, porazgo-voriti, predno bode sledila kaka resnejša akcija. Mivstrajamo tudi p i i misli, da moramo poprej na vsak način imeti skupno eksekutivo naprednih frakcij na Slovenskem, predno moremo resno misliti na kako resno in plodo-nosno skupno delo s hrvaškimi in srbskimi naprednjaki. Kajti pri sedanjih razmerah to malodane ni mogoče. Sicer pa z veseljem pozdravljamo Lor-kovičev načrt kakor vsako akcijo, ki vede do združenj naprednih siovenskih in jugoslov. elementov! o C. kr. finančno deželno ravnateljstvo v Gradcu na brezštete prošnje iz krogov obdačenih strank celjskega davčnega okraja vprašamo: Kako dolgo ostane še celjska davkarija brez vsakega napisa? Sveta jeza popade res človeka, ako opazuje kako tavajo in vprašujejo po ulicah uboge kmečke ženice: kje je tista nesrečna „štibernica", da bi se znebila par pristradanih kronic. In kako se naj priprostemu človeku z dežele dopove, kam naj gre, ker je na Ringu ena hiša kakor druga. Le vprašaj slavna deželna direkcija nepristranske uradnike drugih celjskih uradov, posebno onih, ki imajo izključno nemške napise, kolikokrat zaidejo k njim zbegaai kmetiči s preponižnim vprašanjem: „se tukaj pri vas štibra plačuje?" — Pravijo, da tega napisa sploh ne bode, dokler je davčni urad v drago najeti mestni hiši, kajti ta napis bi moral biti po pravici in resnici dvojezičen, česar pa celjski nem-čurji ne dovolijo; torej rajši nič! Kmet mora najti davkarijo, ako jo išče tudi celi dan, drugače pride eksekutor po kravo. Ako do jeseni ne bode ta za- •deva po vol j no rešena, prosimo naše poslance, da v državnem zboru vprašajo g. finančnega ministra, ali je on s tem celjskim absolutizmom zastopljen, ali ne? a Na celjskem kolodvoru. V predzadnjem listu smo objavili tožbo neke slovenske stranke, ki se jej je zgodila grda krivica in žalitev. V takih slučajih se naj stranka mirno in stvarno pritoži na predstojno oblast in o svoji pritožbi obvesti poslanca dotičnega okraja. To bo gotovo pomagalo. Nič kaj pa ne pomaga kričanje in tarnanje po listih, za katero se redkokedaj zmeni kaka oblast in poslanec! Naši časniki samo registrirajo krivice, ki se nam gode, kar vzbuja v bralcih vedno na novo spomin na našo vlado, a korake naj stranke same storijo. Vesil jih radi tega nikdo ne bo. Strahopet-nost ni na mestu. a Učitelji in dijaki ! Oglašajte se za poučni tečaj „Zvezi narodnih društev v Celju-. Dobro došli so tudi vsi drugi, ki se za stvar zanimajo. — Ža veliko veselico dne 12. septembra se vrše že najživahnejše priprave. o 6. Lackitscha, trgovca „zur Sonne" v Celju vprašamo, li njegov pomočnik Raplec tudi v trgovini tako psuje kmete in hruli nad slovenskimi strankami, kakor je bil zadnjič ob priliki vrnitve Sokola iz Št. Jurja prvi in najhujši med napadači. Slovensko ljudstvo, kaj praviš ti? o Radi Woschnaggove zadeve, o kateri smo ponovno pisali, smo prejeli od več strani priznanje in zagotovilo, da je dotičnikom to dalo novo moralno uteho v boju z renegati, ker se je zlasti zdaj pokazala puhlost „nemštva"'. u Opozarjamo še enkrat na veselico, ki se vrši jutri na Bregu, na vrtu gostilne Radej. Začetek veselice je ob 4. uri popoldan. Ker se je zadnji čas pričela nekaka gonja proti „Bralnemu društvu" od nepoklicanih oseb, ki nimajo ničesar zapovedovati Breža-nom, je tem večja dolžnost narodnjakov, da pridejo jutri na Breg, da navdušijo Brežane v njih težkem boju in da pokažejo da jim je narodnost več kot strankarsvo. Jutri torej Celjani v našo okolico na Breg! Pasji kontnmac je proglašen v celjski okolici, na kar opozarjamo posestnike psov. o Iz poštne službe. Aspiranta Nikolaj Billicsich in Jožef Sommer sta bila imenovana oficijautom 2. razreda pri poštnem uradu Maribor 1. o „Sokolski dan" v Št. Jurju. V včerajšnjem poročilu je po pomoti izostal pasus glede govora, ki ga je imel na kolodvoru podstarosta celjskega Sokola brat Miloš Štibler, ki se je v vznesenih besedah zahvalil Šent-jurčanom za krasen sprejem in slavil sokolsko idejo. u Slovenski kmetovalci ! Dajte svoje sinove v slovensko kmetijsko šolo v Št. Jurju ob j. ž. Prvo šolske leto se začne dne 15. oktobra 1909, priglasiti pa se je treba plačujočim gojencem do konca septembra letošnj. leta. Vrh tega je za zavod ustanovljenih 10 brezplačnih mest. Prošnje za nje je treba vložiti do 15. sept. na deželni odbor. Natančnejša določila je priobčil „Narodni Dnevnik" v št. 190 danes teden. Potrebna pojasnila bodo pa vsakomur drage voljo dali tudi gg. učitelji, do katerih se še posebej obračamo s prošnjo, da naj agitirajo za čim večji obisk zavoda! u Iz Petrovč. Velika siavnost novoustanovljene Ciril-Metodove podružnice v Petrovčah, na dan 5. sept. 1.1., obeta biti zelo zanimiva. Čili celjski, žalski, braslovški in morda tudi mladi Št. Jurski „fe okol" bo razprostrl ta dan svoja krila in poletel v Petrovče, ki so ključ divne Savinjske doline, da nas razveseli s svojo izborno telovadbo. Novoustanovljeni domači pevski zbor bo razveseljeval došle goste s petjem narodnih pesmic, vmes pa bo svirala celjska narodna godba in ustrezala mladeži, ki bo imela priliko gibati svoje ude na prostem plesišču. V različnih šotorih bodo skrbele brhke Sa-vinjčanke, da se v izobilju ugodi potrebam cenjenih gostov. — Torej dne 5. sept. vsi v Petrovče, od blizu in daleč! Pokažimo, kaj zamore Savinjska dolina, ako se gre za našo slovensko mladino! Kako bije srce naših vrlih Savinjskih kmetov za obstanek slovenskega življa na rodni grudi, ki mu bo letos poplačala trud, katerega so mu prizadjale pretekle slabe letine! Pomen naše mlade podružnice nam bo v svojem govoru očrtal naš delavni potovalni učitelj gosp. I. Prekoršek in kdor ima srce, ne bo ostal doma, ampak prihitel k nam, da se v krogu dragih prijateljev in znancev razvedri in malo otrese svakdanjih skrbi, zraven tega pa tudi za našo uuogo slovensko deco „mal položi dar, domu na oltar." a Hmeljski trg v Žalcu, 27. avg.: Cene nespremenjene. Kupčija živahna. Golding že obran. o Z roko v mlatilni stroj je prišel hlapec poslanca Robleka v Žalcu. Zdruzgotalo mu je več prstov. o V Žalcu dva župnika? Četudi živimo v bližini Žalca, vendar nismo dosedaj vedeli, da bi bili v tem savinjskem trgu dve cerkveni občini. Vedeli smo pač za katoliško občino, kateri načeluje kot župnik g. Koren, za drugo pa ne. Vendar mora tudi druga obstojati, kajti v „Laib. Ztg." št. 192. od 24. t. m. čitamo v rubriki došlih tujcev, da je dne 22. t. m. bil v Lubljani drugi žalski župnik. Stoji tam doslovno: „Gosak, Pfarrer, Sachsenfeld". — Ne vemo pravzaprav, ali je g. Gosak župnik protestantovske, starokatoliške, pravoslavne ali kake druge cerkvene občine v Žalcu. Rimskokatoliški ni, ker isti je g. Koren. Kolikor je nam pač znano, ni v Žalcu druge cerkvene občine kot že omenjene, torej ne more g. Gosak biti „Pfarrer"? Mogoče hrepeni že tako močno po mestu žalskega župnika, da se v duhu že vidi kot tak. Lepe sanje, „gospod Gosak, Pfarrer von Sachsenfeld"! Toda samo sanje za sedaj, ker vemo, da je gosp. Gosak le kaplan. a Iz Braslovč. Dne 25. t. m. so bile tukaj občinske volitve, pri katerih je bil izvoljen županom g. Jožef Pauer. Občinski svetovalci so pol naši, pol. je pa klerikalna. o Hrastniška pošta. Na naš poziv se je obrnila trboveljska občina na poštno direkcijo v Gradcu. Ta je poslala svojega zastopnika po poizvedbah h — Koschellu, kateremu bi bilo zelo neprilično, če dobimo poštni urad v Hrastnik, potem k Wiltschnigu in Bur-gerju. Kdor pozna razmere, mu je dovolj. Sicer pa se še vidimo. o Iz Hrastnika. Skozi Hrastnik teče cesta, ki spada v kategorijo okrajnih cest. Vzdrževati to cesto v dobrem stanju, je dolžnost okr. zastopa v Laškem. Toda pelji se po tej cesti: množica kanalov, izpeljanih v zadnej času čez cesto, ti mora pretresti in prerah-ljati kosti in ude do smrti. A to je stvar cestnega referenta Jos. Wouka. Pa idimo mimo kemične tvornice ali mimo glažute. Vsklikniti moramo: kaj, nimajo policijski organi zavezane oči? Poživljamo nujno, ker smo ope-tovano zastonj opozarjali okr. zastop na te škandalozne razmere, si. c. kr. okrajno glavarstvo.v Celju kot nadzorovalno cestno oblast, da ukrene potrebno in poduči laški okrajni odbor, kaj mu je dolžnost. Struga potoka, ki teče tikoma ob cesti mimo kem. tvornice, je zasuta kakih sto me- trov na daleč z razno nesnago: žlindro, opeko in kamenjem tako, da je voda potisnjena ob cesto, da ima le še dobro ped široko strugo in je skrajna nevarnost, da ob prvem rahlem nalivu izgine cestna škarpa in z njo cesta. Tako bomo ločeni od postaje in ves promet mora obstati. Kaj vraga, smo li hrastniški daokoplačevalci zato tukaj, da bo kem. tovarna spravljala na naš račun in našo nevarnost svoj slab ma-terijal v stran? Kaj, je li tej fabriški gospodi res vse dovoljeno, tndi zasipati potok s kamenjem in opeko, kar je sicer v direktnem nasprotju s cestno policijskimi predpisi? Glažar Wiltsch-nig stavi barake in druga poslopja na cesto: nobene komisije ni od nikoder, on sme vse, kar se mu zljubi. C. kr. okr. glavarstvo mora tu nemudoma od-pomoči, sicer si poiščemo druga pota, ki peljejo sigurneje do pravice. Ne išče pa naj informacij pri kemični in glažarski gospodi, temveč pri nepristranskih hrastniških davkoplačevnlcih. — Opomniti hočem še cestnega referenta Wouka, naj gre malo po cesti v Boben proti Čečam in naj pogleda, kje so cestne ograje. Morda tudi tam kaj zasluži s svojimi „furami". Po Hrastniku da izruvati vsako travico na cesti, samo, da je treba več gramoza. Da, da, kšeft! Hrastniški davkoplačevalec, o Radi lastne prešernosti je izgubil nogo nad kolenom 19 letni delavec Kraj nie iz Sodešinec pri Radgoni. Mesto, da bi bil deval pleve z rokami v mlatilnico, je to poskusil z nogami in stopil je na stroj. Ker je še bil po vrhu pijan, je prišel z desno nogo v stroj, ki mu jo je nad kolenom utrgal. o Iz Konjic. Konjiški okr. šolski svet je baje že odločil, da dobi razpisano mesto 6. učne moči na okoliški šoli neka nemškutarica. Slovenski časopisi so že pred 14 dnevi odločno protestirali proti takemu imenovanju. — Opozarjamo dež. šol. svet na ta protest! Slovenski stariši bi naj na slovenski šoli dali svojo deco podučevati od zagrizene Nemke! Tako daleč še nismo. Caveant consules! o „Mož s pasjim bičem nad Slovence" ne more in ne sme biti imenovan za kmetijskega potovalnega učitelja na slovenskem Štajerskem, to si naj slavni štaj. deželni odbor glede Pirstingerja zapiše za ušesa! In ne samo zaradi te okolnosti: mož slabo govori slovenski in bi kot prononsipan nemškutar le težko sodeloval z različnimi faktorji, na katere je pri svojem delu na Sp. Štajerskem navezan. Ne trpimo, g. ravnatelj Stiegler in dež. odbor, da bi se Belletovo mesto zasedlo kar pod roko! Treba je, da se mesto javno razpiše in tedaj se naj da vsestransko sposobnim možem prilika, da za njega prosijo. G. dež. odbornik Robič, vi veste, kaj je sedaj vaša dolžnost. In ne le vaša, temveč dolžnost vseh slovenskih deželnih poslancev! a Od Sv. Jurja ob Ščavnici. Tatje so vlomili v noči od 19. na 20. t. m. V trgovino g. And. Jurkoviča v Oko-slavcih in odnesli različnega blaga v vrednosti nad 400 K. Tatom se je prišlo na sled in so v pobegu ob ogrski meji blizu Mure blaga v vrednosti 80 K proč vrgli in pobegnili na Ogrsko. Dognalo se je, da so cigani. Kdaj se bode to bando dalo vloviti? o Iz Št. Vida pri Grobelnem.— Dne 8. septembra uprizore tukajšnji narodni igralci nar. igro „Divji lovec", ki se je z izbornim uspehom igrala pred par leti ter ostala občinstvu in cenj. gostom v živem spominu. — Na splošno željo se ista ponovi v prid revni šolski mladini. Vrši se v Završih v prostorih g. Gobca ob 4. popoldan, kar je radi zveze vlakov jako ugodno. Pri igri in odmorih svira domača godba. Po predstavi prosta zabava in ples. Za točno in ceno postrežbo poskrbljeno. Na svidenje v prijaznih Završih! Narodni igralci in igralke. o „Straža" in ogorčenje zaradi očitanja prizanesljivosti v renegat-ski aferi. Ene misli je vsa slovenska javnost, da se namreč mariborski klerikalci Nemcem povsod prilizujejo in jih pardonirajo. Tako tudi v zadevi Woschnagg-Aistrich. Zadevno naše očitanje je^ klerikalce glasom včerajšnje „Straže" hudo speklo. Veseli nas, če se jim še vendar včasi narodna vest nekoliko oglasi. Nočemo torej naravnost vzdrževati našega očitanja v tem smislu, kakor da je „Straža" naravnost v gotovem denarju dobila plačilo za molk. V polni meri pa vzdržujemo očitanje neodpustljive obzirnosti nasproti Nemcem tudi v zadevi Woschnagg-Ai-strich. Tudi vzdržujemo trditev, da dr. Vrstovšek tu ni korektno postopal. Dokaz podamo kmečki zvezi, ako ji drago in ako nam naznani pristopno razsodišče za tole klerikalcev se tičočo zadevo. o Sfidmarkine vžigalice. Pred kratkim so listi priobčili notico, da prodaja slovenski trgovec v Sevnici g. L. Smole „Siidmarkine" vžigalice. Ta notica je g. Smoleta baje hudo zbodla. Rekel je: Meni ne more nihče zabra-niti ali predpisati, kaj smem in česa ne smem prodajati. Je res, da sme g. Smole prodajati kar hoče. Res je pa tudi, da „Siidmarka" porablja dobiček od vžigalic za ubijanje slovenskega naroda, Smole pa ji pri tem pomaga. a Veleizdajniška afera v Podčetrtku. „Učiteljski Tovariš" piše: Pred nekaj tedni je hodil po Spodnjem Štajerskem trgovski potnik z imenom Scheligo in prišel v družbi pragerman-skega kričača Bayra tudi v Podčetrtek. V dotični gostilni sta bila v posebni sobi dva slovenska učitelja, ki sta se razgovarjala o zagrebškem veleizdaj-niškem procesu. V to sobo je prišel neki Hrvat, se začel vtikati v pogovor in izzivati, dokler ga ni eden učiteljev odslovil. A glej — drugi dan je že ves Podčetrtek govoril o teh učiteljih kot o veleizdajalcih. Izkazalo se je, da sta Scheligo in Bayr raznašala dotične laži in ovadila učitelja ne le orožnikom, nego tudi financarjem, podtikajoč jima neverjetne veleizdajniške izjave. Šla sta tudi v Kozje in pri sodniji ovadila dotična učitelja. Posledice te infamije niso izostale. Po naročilu državnega pravdništva je začelo orožništvo vso stvar izsledovati in nemškutarji so se že veselili svoje peklenske škodoželjnosti. Dotični Hrvat pa je tekom preiskave preklical vse obdolžitve v polnem obsegu in priznal, da so bile popolnoma izmišljene, na kar je „veleizdajniška afera" padla na žalost nem-škutarjev — v koš drž. pravdništva. Nova podružnica CMD na Štajerskem se osnuje za Zgornjo-Spodnjo Poljakavo in Pragersko s sedežem v Zgornji Poljskavi. Pravila so se že vložila v potrjenje. o Mariborski učiteljski maturanti iz 1. 1869 obhajajo dne 5. in 6. septembra t. 1. svojo 40 letnico pri narodnem županu Jos. Šinko v Središču. Izmed 12 tovarišev še živi: Flis Slavko, Škof ja Loka; Jurkovič Fran, Šmarje pri Jelšah; Košutnik Fran, Dramlje pri Št. Jurju ob Juž. žel.; Robič Janko, Ljutomer; Srabotnik Šimen, Pragersko in Šinko Josip, župan, Središče. Porotniki za mariborsko okrožno sodišče. Porotniki so za tretje zasedanje, ki počenja, z 20. septembrom 1909 so: A. Glavni porotniki: Eduard Eng-stler. hiš. pos.; Alojz From, knjigovodja; Matija Glawitsch, hiš. pos. ; Mihael Gottlich, mizar; Georg Heumayer, trg z obleko in čevlji: Simon Jagoditscb, poslovodja; Anton Kiffmann, urar; Ivan Lemesch, hiš. pos. ; Ernst Leobner, nad-sprev. v p., vsi v Mariboru. Iz okrajnega glavarstva mariborskega; Ivan Schibert, hiš. pos. pri Sv. Lenartu, SI. G.; Avgust Smodicz, pek, Sv. Ilj ; Franc Thaler, velepos. Kršnica; Friderik Gaube, pos. Jurski vrh; Jožef Mayer, pos. Ger-nja sv. Kungota. Franc Trutschl, pos. Gornja Sv. Kungota; Ignac Amer, pos. Sv. Martin pri Vurbergu; Kari Črne, mlinar, Fram; Ivan Boldin, trgovec, Sv. Lovrenc nad Mariborom; Anton Novak, pos. Ruše; Alojz Pschunder, pfts. Gornja Rad ovina; Maks Loh, trg. Slivnica; Mat. Petschauer, strgar! Slov. Bistrica; Karl Wutt, trg. Slov. Bistrica; Anton Schweiz, trg. Peklo; Pavel Zafošnik, velepos. Nova ves; Franc Leskovar, pos. Videž. Iz Ptuja: Alojz Muhitsch, trg. Ivan Perko, agent; Anton Riegelbauer, trg.; Ivan Steudte, pos.; Karol Zupančič, pos. Iz ptujskega okrajnega glavarstva: Ivan Kautzhammer, trg. Ormož; Adolf Stammen, knjigovodja; Jakob Herg, pos. Iz okraj. glav. Ljutomer: Franc Horvat, trg. Gornja Radgona; Julij Jandl, pos. Gerlova; B. Nadomestni porotniki: Dom. Meniš, pos.; Vid Marko, trg.; Karl Sinkowitsch, ključar; Konrad Schullin, knjigovodja; Ivan Tscherne, mesar; Jož. Walzl trgovec; Junez Wernigg, steklar ; Karl Worsche, trg.; Ferd. Zebisch, tap., vsi v Mariboru. — Znajo ti ljudje slovensko? Rojaki! Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem priredi s sodelovanjem Socijalnega odseka zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic in Eksekutive narodno naprednega dijaštva v dneh 8. do 12. septembra t. 1. v Celju poučen tečaj. Na praznik, dne 8. septembra t. 1. se vrši ob 8. uri v veliki dvorani celjskega Narodnega doma predstava A. Peskove igre „Slepa ljubezen". Nastopijo ptujski diletantje. V četrtek ob 9. uri dopoldne pa se začnejo predavanja. Doslej so obljubili sodelovanje sledeči gospodje: Dr. Gregor Žerjav (Ljubljana): Politična zgodovina Slovencev od leta 1848 naprej. Dr. Favel Grošelj (Ljubljana): Moderno svetovno naziranje. Adolf Ribnikar (Ljubljana): Delavsko vprašanje in Slovenci. Anton Ogorelec (Sv. Barbara v Halozah): Alkoholizem. Miloš Štibler (Celje): Kmetijsko zadružništvo in Slovenci. Dr. Ernest Kalan (Celje): Pravno varstvo. Dr. Kari Koderman (Celje): Iz društvenega prava. Ivan Prekoršek (Celje): Društveno življenje. Radoslav Knaflič (Gorica pri Mozirju): Kako ustanavljamo ljudske knjižnice ? Janko Lešničar (Celje); Časopis kot izobraževalno sredstvo. Miloš Štibler (Celje): Predavanje kot izobraževalno sredstvo. Dr. Franjo Lipoid (Celje): Sokolstvo. Anton Pesek (Naraplje): Narodna vzgoja mladine. Andrej Oset (Št. Jurij ob J. žel.): Organizacija napredne mladine. Ta predavanja se razvrste v skupine in se vrše dne 9., 10. in 11. septembra v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Po možnosti se vrše kak popoldan ali po večerih poučni izleti v bližnja podjetja. V nedeljo dne 12. septembra se vrši ob 9. uri dopoldne v telovadnici Sokolskega doma v Gaberju pri Celju zaključno zborovanje, kateremu takoj slèdi sestanek štajerskih Cirii-Metodo-vih podružnic. Na tem sestanku bo govoril g. Ivan Prekoršek, potovalni uči-tejj Ciril-Metodove družbe o narodno-o]brambnem dein na Štajerskem. Popoldne istega dne pa se vrši v vseh prostorih celjskega Narodnega doma velika narodna slavnost v prid Ciril-Metodovi družbi in Zvezi narodnih društev na Štajerskem in Koroškem. Pri slavnosti sodelujejo tudi zunanja društva. Rojaki! Vabimo Vas, da se vseh teh prireditev udeležite v čim največjem številu! Poglobiti hočemo smisel za narodno izobraževalno društveno delo ip pridobiti na tem polju novih sodelo-valcev. Pravo narodno izobraževalno delo naj si pridobi v našem narodu tisto veljavo, katera mu po njegovi važnosti gre! Udeležite se torej vsi, ki se zanimate za stvar, naših prireditev, osobito pa poučnega tečaja! Vse pa, ki se udeležite poučnega tečaja, prosimo, da nam naznanite svojo udeležbo nemudoma na naslov: „Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem v Celju". Obenem naj javijo, ali naj jim preskrbimo stanovanje ali ne. Za revnejše bomo preskrbeli po možnosti brez-blačna stanovanja. Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem. Anton Pesek, predsednik. Dr. Kari Koderman Miloš Štibler I. podpredsednik tajnik. Najnovejšo brzojavna in telefonija poročila. Dunajska in ruska policija proti praškemu županu dr. Gtrošu. d Praga, 28. julija. „Venkov" pri-občuje na uvodnem mestu novico, da je dobil praški župan dr. Groš na ruskem Poljskem oa policije nalog, naj čim preje zapusti ruska tla. S tem se razlaga njegovo hitro odpotovanje iz kraljevine Poljske. Vzrok za to se navajajo govori župana Groša v Varšavi in Čenstohovem. „Venkov" se je vendar obrnil do svojega dopisnika v Čenstohovem po natančnejše pojasnilo. Odgovorilo se mu je, da je imela ruska policija nalog, da se proti češkim gostom na Poljskem kolikor mogoče taktno obnaša. Prišlo pa je iz Dunaja naročilo, naj delovanje dr. Groša na Ruskem delikatno nadzoruje in zato se je faktično vrinilo pri banketu v Varšavi med goste nekaj detektivov, vsled česar so govorili Poljaki skrajno rezervirano. Na poljske kroge je ta dogodek vplival zelo deprimirajoče. Iz Dunaja poročajo „Venkovu", da ni mogoče zvedeti, kakšen nalog je pravzaprav dala dunajska policija ruski. V političnih krogih pripisujejo ta korak famoznemu ministru za zunanje zadeve gr. Aehrenthalu, kateremu še zmiraj straši po glavi strašilo panslavizma. Razpust češkega deželnega zbora.) a Praga, 28. avg. „Čech" poroča, da namerava Bienerth razpustiti češki deželni zbor, ako ne pride do sporazuma. Stoletnica v Inomostu. o Inomost, 28. avg. Danes neprenehoma dežuje in upanje, da bi se za jutri vreme zboljšalo, je zelo slabo. — Iz Dunaja se je včeraj zvečer odpeljalo s posebnim vlakom v Inomost 700 oseh, članov različnih društev, med njimi Andrej Hoferjeva društva. V spomin stoletnice tirolskega vstanka se vrši v Inomostu veliko tekmovalno streljanje na dobitke, katerega se udeležijo strelci iz vseh krajev dežele. — Glavne jutrišnje slavnosti se udeleži tudi mnogo tisoč mož italj. strelnih društev. Nemški listi v Inomostu pišejo, naj jih Nemci kot Tirolce prijazno sprejmejo. — „Fremdenblatt" je zelo nmestno v svoji turistični prilogi opominjal inomoške gostilničarje, naj tujcev preveč ne odirajo iz — patri-jotizma. Bo težko kaj uspeha! Atentat na Sandanskega. d Solun, 28. avg. Na Sandanskega, znanega bulgarskega četovodjo iz dobe macedonske vstaje so neznani uzmoviči streljali. Sandansky je na prsih ranjen in je moral v bolnišnico. Štiri ali pet sumljivih oseb so že ujeli. „Zeppelin .3" na poti v Berolin. o Norimberk, 27. avg. Malo pred poldnevoma se je yčeraj bi. Ostheima pokvaril jeden motor, vsled česa je moral „Zeppelin 3" sesti in se je defekt za silo popravil. Nezgoda se je zgodila vsled tega, ker je prodrlo pri velikanskem številu obratov, ki so potrebni za hitrost 50 km na uro, toliko # vode v motor, da ni mogel dalje delovati. V Ostheimu so napako za silo popravili, nato pa se je „Z. 4" dvignil in ob 4. 15 pop. ob navzočnosti 50 tisoč gledalcev v Norimberku gladko izkrcal svoje moštvo. Iz Friedrichs-hafena so nato naročili novi motor, ki je z brzovlakom že zvečer prišel v Norimberk. Mesto je okrašeno z zastavami in vlada nepopisno navdušenje. Nemški cesar si je dal vsako uro poročati o vožnji ladje, o nezgodi in o teku popravil. Norimberk, 28. avg. Danes se je dvignil „Zeppelin 3" ob 2. 15 min zj. in je odplul v smeri proti Bayreuthu. Vreme je suho. Novi motor so celo uro poskušali; resultat je zadovoljil. a Bayrenth, 28. avg. Zračno ,'adijo „Zeppelin 3" so opazili danes ob 7"30 zjutraj. Nadinženir Dürr je vrgel iz čolnička dopisnico s poročilom z 7'30 nad Bayreuthom. Vsi zdravi. a Plauen, 28. avg. „Zeppelin 3" priplul čez Hof iz Bavarskega ob 11'30. Odplul pri močnem severnem vetru. Kranjske novice. a V Krškem priredi narodno-napredna stranka jutri 29. t. m. volilni shod. a Kreditno društvo ljubljanske mestne hranilnice se je ustanovilo v četrtek zvečer. Predsednik je gosp. V. Rohrmann. S tem je mestna hranilnica zasigurala trgovcem in obrtnikom hiter, lahek in cen kredit. Koroške novice. v Za elektriško železnico v Celovcu se je komisionacija v torek končala. v čez stopnice je padla pri Noči na Dobraču mlada žena železniškega uslužbenca Uschana tako nesrečno, da je radi dobljenih notranjih poškodb umrla. v V Borljah na Zill je umrl nagle smrti vpokojeni nadučitelj Janez Piuter, doma iz Slovenjega Gradca, ki je služboval v tem kraju 35 let. veliko priznanje in gorka zahvala! — Onim pa, ki so to slavnost s svojimi zatemnelimi nazori podlo obrekovali ter jo s svojimi črnimi naklepi hoteli celo preprečiti — pa naše sokolsko pomilovanje in preziranje. — Na zdar! Šentjurski od'sek telov. društva „Celjski Sokol". Društvene vesti. a Slovensko del. podp. društvo ima danes, soboto, zvečer ob 8. uri v društvenih prostorih na Grabnu št. 7 svoj izvenredni občni zbor z važnim vspo-redom. Nujno je želeti, da se ga člani polnoštevilno udeležijo. d Od Št. Jurja ob J. ž. Zahvala. Zelo prijetna dolžnost nas veže, da se javno zahvalimo vsem onim dobrotnikom, kojih blagonaklonjenost je pripomogla, da se je naš prvi nastop, s tako veliko in prijetno veselico, nad vse pričakovanje dobro obnesel. Z vinom so nam pripomogli vrli rodoljubi gg. Kočevar, Zadravec — Središče, Zanier — Št Pavel, Belle — Kostanjevica, Vuga — Grobelno, Gajšek — Žusem, zavedni Drameljčani Mastnak, Rajh, Jarmovič, Svetelšek, Košutnik i. dr. in domačini Kartin, Kavčič, Dobo-višek, Podgoršek, Drofenik. Z drugimi darovi kakor kavo, moko, sladkorjem, pecivom, cveticami, dobitki itd so nas obdarile tvrdke Majdič, Matič — Celje-Vydra — Praga ter skoraj vse zavedne domače tvrdke in obitelji, kar so razpečavale vrle trške in okoliške gospice in dekleta S posebno hvaležnostjo nam je omeniti voditelje viuarne gdč. Rožico Gatejevo, Liziko Knezovo in g. Bertla Kartin, pri kavarni gdč. Tonči Gulniovo, J. Fneževo, g. Otona Kartina, pri cvetličnjaku gdč. Liziko Gobčevo z vsemi njenimj vecjjmi in manjšimi razprodajalkami razglednic, cvetic, srečk itd. Iskrena zahvala gdč. Malčki Nendlovi in g. Jožetu Podgor-šeku za krasne, navduševalne pozdrave — prirediteljem ponosnih slavolokov, za mnogoštevilni nastop br. sokolov — Celje, Žalec, Trbovlje, Maribor, cenjenim gostom ter sploh vsem, ki so le količkaj in z veseljem pripomogli po-Ì 7zdigniti in okrasiti, bodisi na ta ali oni način naš prvi nastop, bodi n$še Yeleizdajski proces y Zagrebu. 129. dan razprave. Predsednik, čita sklepe senata o predlogih zagovornikov. Odbijajo se vsi predlogi obrambe glede Nastiča, s stereotipno motivacijo, da so za sodišče popolnoma irelevantni, priče neodločne, negativne in kompromitirane. Uvažuje se edino predlog, da se od policije v Sarajevu dobijo kazenski spisi o Na-stiču in obvestilo, ali je Nastič res bil pod policijskim nadzorstvom. Od vseh 370 od zagovornikov predlaganih prie se jih po sklepu senata zasliši — 18. dr. Srgjan Budisavljevič vloži v imenu vseh zagovornikov ničnostno pritožbo. Tržne cene. 27. avgusta. Dunajska borza za kmetijske pridelke, 27. avgusta: Konzum je bil danes strogo od-klonljiv, da je bil promet ničev. Krmila se niso izpremenila. Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 26'35, nova kampanja K 23'40. Tendenca mirna. — Vreme: lepo. Sladkor. Trst, 27. avgusta: Centrifugai Pilés prompt K 31 do K 313/4, za november-marec K 287/s do K 293/4- Tendenca stalna. Budimpešta, 27. avg. Pšenica za oktober K 13'54, pšenica za april K 13'65, rž za oktober K 9'64, oves za oktober K 7'33, koruza za avgust K —'—, koruza za maj K 7'13, ogrščica za avgust K —'—. Budimpešta, 27. avg.Svin j ad : ogrske stare, težke 146 do 147 v., mlade, težke 142 do 144 vin., mlade, srednje 142 do 142 vin., mlade, lahke 144 do 145 vin.; zaloga 28.198 komadov. Prignano 105 kom., odgnano 486. Ostalo torej 27.817 komadov. — Tendenca: prijetna. Javna zahvala. V nedeljo, dne 22. avgusta 1.1. so dospeli iz Središča 3 težko naloženi vozi različne zelenjadi in živil pred slovensko ormoško okoliško šolo, da se porazdele med po toči poškodovane prebivalce. — Ljudstvo se je kar trlo okoli živil in v kratkem času je bilo vse razdeljeno. Ginjeni so se ljudje zahvaljevali za tako bogat izraz sočutja vrlih Središčanov. Zato si šteje podpisano učiteljsko društvo za ormoški okraj, ki je središko učiteljstvo k nabiranju živil spodbudilo, v prijetno dolžnost, da se vsem, ki so na katerikoli način pri nabiranju sodelovali, v imenu obdarovanih ormoških okoličanov najiskrenejše zahvaljuje. Posebna hvala gre vrlemu središkemu učiteljstva s šolskim voditeljem in veleposestnikom g. Kosijem na čelu, ki je središki šolski mladini nabiranje naročilo. Hvala iskrena nadalje vsem starišem šolarjev središke fare, ki so po svojih otrokih toliko zbrali, da so bili kar trije vozi polni! Tudi g. Robiču in g. polkovniku Hergu srčna hvala, ker sta tndi dala brezplačno voze za vožnjo živil v Ormož. Omenimo še, da so tudi središki dijaki pri nabiranju živil vrlo sodelovali, g. jurist Šalamun pa je z vso vnemo in z velikim naporom živila razdeljeval. — Kratkomalo vsem vrlim Središčanom, ki so se pokazali tako dobrosrčni, iskrena hvala! Učiteljsko društvo za ormoški okraj, 26. avg. 1909. Josip Rajšp, Adolf Rosina, predsednik. tajnik. I ali 2 za trgovino mešanega blaga iz boljše biše, zmožna slov. in nemškega jezika sprejme takoj J. Laurič na Vranskem. 414 5-1 50.000 parov čevljev!!! 4 pare čevljev samo za 7 K. Ker je več velikih tvrdk prišlo v denarne težkoče, sem dobil nalog veliko postavko čevljev razprodati nizko pod proizvajalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para čevljev na jermenčke za gospode in 2 para čevljev za dame, usnje rjavo ali črno, galoširane, z žreblji v podplatih, najelegantnejše in najnovejše fazone. Velikost po številkah. Vsi 4 pari stanejo 7 K. Pošilja se po poštnem povzetju. A. Gelb, izvoz čevljev Krakov štev. 56. Zamena dovoljena, tudi denar nazaj. 416 l Darujte za Nar. sklad! Otroci se sprejmejo na hrano in v popolno vzgojo pri bivši učiteljici. Zdravo in prijetno stanovanje, velik vrt in strogo nadzorstvo. — Naslov pri upravništvu „Narodnega Dnevnika". Suhe gobe sploh vsakovrstne dež. pridelke kupi A. KOLENC v Celju, „Narodni dom'- in Graška cesta. Solnafe ureče kupi vsako množino A, KOLENC v Celju. Zabukouski premog na cele vozove se dobi po ceni pri A. KOLENCU v Celju. Ure na obroke za vsakogar št. 72, pristno 14 kar. z zlatom platirana ara za gospode ali dame, najfinejše gravirana, z dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih, 20 K. Ista z dvojnim pokrovom 25 K. St. 73. pristno srebrna ura za gospode ali dame, s 3 močnimi pokroyì. bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo. natančno regulirana 30 K. Št. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča rejn. ura na zapinjačo. ki teče če se enkrat nayije, celih 8 dnij neprenehoma na rubinih, (na kazalu se vidi njen tek) 35 K. Št. 75. krasna rein. met. tuia ura za gospode ■ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 K. Št. 76. niklasta rem. ura za dečke, odprta, moderna in lepo gravirana 8 K. Cene se naj razumejo na mesečne obroke za komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetju. Dunajska tovarna za ure Hinko Weiss, Dunaj JUV. Pillergasse 1/184. Mesečno 2 kroni. 36 Adolf Bursik čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. Vsakdo, ki pošlje K 14'—. dobi pristno zlato „PlaqueK-uro, z dvojnim pokrovom, petletnim jamstvom in nadalje 14 karatno zlato verižico, moderne fazone, 56 gramov težko, uradno pun-cirano, za 150 K na obroke po najugodnejših pogojih. Plača samo 5 K na mesec, pa bodi možki ali ženska. Prvi znesek jemljemo tudi po povzetju. Ogrska industrija ur, (Ungarische ührenindustrie) Ujbanya št. 169 (Ogrsko) 400 10-1 Dobite za eno krono možko, žensko ali deško uro z verižico vred. Da upeljemo svojo tvrdko z urami in dragocenostmi vsake vrste v širne kroge, pošljemo vsakomur, ki pošlje 1 K (tudi v znamkah) za poslovanje in poštnino, elegantno verižico z ilustrovanim cenikom, kakor tudi navodilo, kako je zastonj dobiti lepo uro. — Pišite takoj na Ogrsko industrijo ur (Ungarische ührenind.) Ujbanya àt. 169 (Ogrsko). 401 10-1 Lepo z vinogradom, sadonosnitiom in hmeljiščem zelo plodonosno, četrt ure od farne cerkve in eno uro od železniške, v Savinjski dolini ležeče postaje oddaljeno, se takoj proda pod jako ugodnimi pogoji. — Cena 11.000 K. Polovico tega je šteti v gotovini. Naslov pove upravništvo „Nar. Dnevnika" v Celju. soMnik samo starejši in la moč se sprejme v trgovini H. 5TERMECKI, Celje. ars rfr-,r»s»i< r C«».^' -n H Županstvo v Krškem razpisuje s tem ip sicer za pryp leto začasno; pjiača znaša prvotno K 1.440, ki se po stalnem $astavljenju dogovorno zviša. Po enoletnem zadovoljnem službenem aelovanju se tajnik stalno z službeno pogodbo nastavi. Prosilec mora biti zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi; prošnje se naj vložijo do 15. septembra 1909. Županstvo -v Krškem, dne 26. avgusta 1909. J- Jerman. 419 2-1 mešane trgovine, z opravo in stanovanjem se takoj odda v najem. Na željo reflektanta se tudi proda hiša. Več pove Pavornik v gp-stilni pri „Jelenu", Celju. 74 3-2 Priporočamo našim rodbinam Kolinsko cikorijo. Št. 105. 415 1 Deška meščanske šola v Krškem. Sprejem učencev v meščansko šolo in enoletni učni tečaj se vrši dne 13., 14« in 15. septembra 1.1. Ravnateljstvo. Lampijoni, papirnati krožniki, konfeti, serpentine, servijete, razglednice in karte za šaljivo pošto se dobivajo najcenejše in v naj- večji izberi pri Eoričar 8 Leskovšek it T5!T> 7TG7 T i J '< > trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem na debelo in drobno v Celju, Graška cesta št. 7. Prodaja konkurzne mase. V konkurzu trgovca Alojzija Matzun v Sevnici se proda vsa v to maso spadajoča zaloga mešanega blaga in sicer: I. v hiši št. 170 v Sevnici tik kolodvora se nahajajoče blago, cenjeno na 10.010 K 85 h; II. v hiši št. 74 v Sevnici (podružnica) se nahajajoče blago, cenjeno na 5.610 K 10 h, toda brez vsakega jamstva. Kupci naj pismene ponudbe, na katere so vezani, za pod I. in II. omenjeno blago vsako posebej ali skupno pri podpisanem upravitelju konkurzne mase do 11. septembra t. I. vložijo, enočasno s ponudbami pa v roke istega položijo varščino, in sicer za blago pod I. 1000 K, in za blago pod II. 560 K. Zaloga blaga, ki ga je prodati, se lahko vsak dan do 11. sept. 1909 med uradnimi urami pregleda, istotako se lahko vpogleda cenllni zapisnik. • O sprejetju ali nesprejetju ponudbe bodo se ponudniki do 25. sept. 1909 obvestili. Pet dni po tem obvestilu morajo kupec oziroma kupci kupnino v roke upravitelja konkurzne mase založiti, blago potem takoj prevzeti in v teku nadalnjih 8 dni iz prostorov, v kojih je shranjeno, odstraniti. Če bi pa kupec oziroma kupci kupnine v določenem roku ne plačali, je upraviteljstvo konkurzne mase upravičeno, pogodbo razveljaviti in založeno varščino kpt zapadlo obdržati. Sevnica, dne 21. avgusta 1909. Mihael Korber, c. kr. notar v Sevnici, kot upravitelj konkurzne mase. Pekarija Slaščičarna * Kavarna v i rp jtl' «ff -pv* Stari trg št. 21 Ljubljana Stari trg št. 21 Mestni trg 6 Filijalke: predmesije 26 Zunanja naročila točno! 7824-12 Cene nizke! i< V >> V v»- >iv W >< V>i|v?.Vv<>i V "i V V v' V«.' X«? >iW v> V »i V >iy >i v >-A< V, I „Narodna založba v Celju" registrovana zadruga z omejeno zavezo priporoča iz svoje zaloge: „Knjižnica Narodne založbe t Celjn" I. zvezek. Vsebina: Gogolj, Strašno maščevanje. Poslovenil J. A. Glonar. — Gogolj, Nos. Poslovenil Gregorij (106 strani). Cena okusno broširanemu izvodu 80 v, po pošt} 90 v. „Uvod v narodno gospodarstvo". Po Maurice Blockovi knjigi „Petit manuel d' economie pratique", uredil dr.Vekoslav Kukovec (160 strani). Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin. Nadalje imamo še precej izvodov „Kmetskega koledarja za 1. 1909" s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine. Največja in najcenejta izbep * in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine. Dmvmm ? Predno si knplte uro, ■ UCUI « oglejte si mojo velikansko zalogo pravih švicarskih zla- j tih, srebrnih, nikelnastih In stenskih nr, I budilk, verižic, toplomerov, očal, daljno-' gledov itd. — rse po najnižjih cenah. Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izboma in točna. 9 52—33 Rafael Salmič v Celju, ,Narodni dom*. Darujte za Nar. sklad Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrazno-vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje za doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. 99 vzajemno zavarovalna banka v Pragi Rezervni fondi: 41,335.04101 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97.814.430*97 K. — Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. — Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši v Gosposkih ulicah štev. 12. 26i 32-14 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. — Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine =============== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju n LASTNI DONI" Pisarna je v Celju, Rotovške ulice čt. 12 © ©o Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ©@® dopoldne. ©@® pet od sto (5 %) t -! - -iti sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na iekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na racat © © © © © glavnice in G«resti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © fc I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica kron 3,000.000. Podružnicu v Spljetu. Stritarjeve ulice štev. 2. Podružnica v Celovcu. sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4'/2°/0. Kupuje in papirje Rezervni fond kron 300.000. Podružnica v Trstu. prodaja srečke in vrednostne vseh vrst po dnevnem kurzu. r Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. — Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcijo in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti / svoje cenjene stranke. — Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. ViKtor BeVc stiHar tn plesKar V Celi« 5aVi»s n M a . c (9 B) >N n E e ■o S >N « » • S u S B n L M T m Kfl Poštna naročila se izvršujejo točno in solidno. IVAN RAVNIKAR, Celje r Telefon it. 17. Graška cesta št. 21. Telefon št. 17. priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh lakov in čopičev. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke, ter še posebno pripotoča vsem gostilničarjem svojo veliko zalogo kisle in mineralne vode, kakor: Rogaške Radgonske, Preblauerske, Kostrivniške slatine, Gieshttbler, Gleichen-berger, Erna- in Konstantia-Quelle. Nadalje domače In ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja vseh vrst. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, najfinejše pristne sli-vovke, kakor krajskega brinjevca, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh vrst ter šampanca, katerega dajem pri večjem odkupu po tovarniških cenah, nakar še posebno opozarjam prireditelje raznih veselic. Opozarjam kmetovalce na razna jesenska semena, kakor repno, deteljno (rdeči inkarnat in ajdno). Kupujem po najvišji dnevni ceni suhe gobe, pšenico, oves, ječmen ter vse poljske pridelke. Prodajam pravi zabukovski premog (Glanzkohle) po najnižji ceni cele voze in na drobno). 3 H i* I» a a 3 « A N< U Na drobno in debelo. Na drobno in debelo. III N KO KUKOVEC stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster, lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju, se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spada-jočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu. 14 52-41 3užnoštajerska u (larodnem u Celju Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. dn 12. ure doDoldne in iih obrestuie L 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker. nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. }osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 .kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, poslužujte se lllŽttAŠfofaftkt htfMliltlitt pri naia9aniu svojega denarja ali kaviar nalagate denar za mladoletne niš»»»»»»»** a|j yarovance jn zahtevajte pri sodiščih, SftÄHA2faSfl«-l#A li«aM«ÌMÌfA da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v JUZI10, tjtyO »10111(111). 56 52—32 Elisi IE nis POSOJILNICA V CELJU Telefon štev. 22. t lastni hiši „Narodni dom". POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev. POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. Poštne hranilnice ček. št. 9579 ===== jfad 6 milijonov Kroti hranilnih Vlog 47 52-32 Telefon štev. 22. HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2%- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6°/o» 51/2% in 5% obrestovanju. |f ad 1340.000; HFon rczcrVn. zaKtada Nova trgovina P. n. cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da bodeva v kratkem otvorila v Celju, v novi posojilniČrii hiši na vogalu Graike ceste in Ringa trgovino s popolnoma svežim blagom, 'galanterijskim, nornber-Skim in drobnim, kakor tüdi vsake vrste igrač ter kranjskih izdelkov na drtobiio In debelo. - S tem se oenj. občinstvu n*jvljuüheje priporočava za naklonjenost ter zasi-gurava točno in solidno postrelbo. m Kramar, trgovca v Celju za rabo na rdkè, gèpelj in vòdho moč, geplje, čistilnice (pajkle in trierje) Všteti vrst, sadne in ijjj r ozdhé iti f i h e,sia m orèzni če, kale ò rvsäko irrst ne poljedelske stroje, zajamčeno najboljšega izdelka, priporoča pO 'toijnižjih cenah trgom 2 Me», Merkur', f. Ktjič, Mje. Slike in cene strojev pošilja z obratno pošto zastonj in franko. mm km iìfiirtwirif iéfc idili i' i m družbi si Ma in Mtodal « 1 ■■■ „5 i) VIN 5 Kil POSOJILNICA V ZW REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO. ... ...-_■ ■„ .. . Hranilne Vloge obrestuje po 5 % z letnim pripisevanjem k glavnici, položbe v tekočem računu pa po «i3/«% od dne do dnè s poluletnim kapitaliizovanjem. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino. Posojila daje na hipoteke, hipotekurne cesi je, vrednostne listine, dragocene stvari, na blago, ki ni pokvari podvrženo in na poroke; dovoljuje Odprti kredit v tekočem računu in eskomptuje trgovske menice. Obrestna mera je 6%. Preskrbuje ceno inkaso nakaznic in menic, Postrežba v vsakem oziru kulantna in točna. Poštnohranilpe položnice na razpolago. Posluje vsak dan ; posebni uradni dan za stranke pa jè izvzemši praznike vsak pendeljek fh petek. Ravnateljstvo : Predsednik: Franc Roblek, veleposestnik in državni poslanec. Blagajnik: losip Sirca, veleposestnik in župan. Tajnik: Franc Piki, posestnik. Odbornika: Dr. M. Bergmann, zdravnik in posestnik; losip Žrgan, veleposestnik. v: 159 25-11 i - HamnosesKa Stavbena ln umetna kamnoseška obrt 8 strojnim ::: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Itd. Iz različnih kamenov ln ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor : altarjer, obhajilnih miz, prižnlc, kropllnih ln krstnih ::: kamnov itd. :» Brušenje, pulir anje in strnganje kamena s stroji. podjetje V Celju. imtastrijsl(a drnžta. dustrijska družba Celje'. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz raellčnih marmornih vrst gra-t in šTJeiiitOv po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-::; lavanje napisov v iste. :::