235. številka. Ljubljana, nedeljo 12. oktobra. XII. leto, 1879. OVENSKI Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke tn dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za a v 11 r o - o g» r « k e dežele za celo leto ltf jjld., za pol h-ta 8 glji ta ćetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 pld. BO kr., za en mesec 1 riđ, 1<> kr. Za pošiljanje n ■dom ae računa 10 kr. za mesec, 30 kr. ca četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode udi tel je na ljudskih Šolah i *a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. f»0 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od ftetiriatopne petit-vrste 6 kr., Če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če ae tri- ali večkrat tiska. Oprav Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ie v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolna", ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reći, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Iz državnega zbora. Z Dunaja 10. okt. [Izv. dop.] V drugej seji državnega zbora ho se izžrebali poslanci v 0 oddelkov, katerim se bodo izročili vsi volilni akti, da jih pregledajo in potem poročajo, ali se imajo volitve potrditi ali ne. V tej seji je predsednik dal brati izjavo čeških poslancev, na podlogi katere so vstopili v državni zbor. Kur je ta izjava uže dan poprej bila tiskana v listih — zgodilo se je to na veliko nevoljo češkega kluba po indiskreciji poslanca dr. Gregra, kateri jo je bil „Nar. Listom" poslal — je celi zapopadek uže znan bil, tedaj zbornice nij tako zanimal, kakor bi jo bilo, ko bi se tu prvikrat brala. Po Beji flo Be zbrali poslanci v oddelkih in izvolili predsednike in podpredsednike. V vseh so se pri tej priliki stranke merile. Ker pa je slučajno v nekaterih nerazmerno veliko avtonomističnih poslancev, zgodilo ae je, da bo samo v štirih oddelkih avtonomisti zmagali, v petih pa ustavoverci, večjidel samo z 1 ali 2 glasovoma večine. Zdaj se po večjem uže daje pregledati, kako močne so stranke v zboru. Avtonomisti imajo tri klube: 1. češki, ki šteje 54 udov; 2. poljski, ki šteje 57 udov, pa k temu se sme še Sohor računati, ki je obljubil vedno b tem klubom glasovati, in Ku-sinec Ozarkievič, tedaj 59 udov; 3. desni cen trum, iz konservativcev in južnih Slovanov, ima 5G udov, a tudi 5 konservativnih posestnikov iz Moravskega bode b tem klubom glasovalo, morda tudi kmalu pristopilo. Tedaj je odločnih avtonomističnih poslancev 174, kar še nij večina. A nasprotno odločno UBtavoverna stranka šteje k večjemu 150 poslancev, ostali — kacih 30 — se računajo kot vladna stranka. Najmočnejša stranka v zboru je tedaj avtonomiBtičoa, gotovo večino pa Se le ima, če tudi vladna stranka z njo glasuje. V prvič merile se bodo stranke v pri-hodnjej seji v torek. Tačas bo večina volitev verificirana in potem se volijo predsednik in dva podpredsednika. Na vladno željo je avto-nomistična stranka pripravljena, voliti grofa Koroninija za predsednika, zato pa zahteva, da se voli prvi podpredsednik iz poljskega kluba, diugi pa iz desnega centra. V istej seji bode grof Hohenvvart na-svetoval adreso do cesarja kot odgovor na prestolni govor in enaki nasvet se bode storil tudi od ustavoverne stranke. V gospodskoj zbornici so novo vsto-pivši češki velikoposestniki izročili enako izjavo, kakor v posianskej zbornici. Stari zagrizeni centralist in slovanofag Schmerling si nij mogel, da ne bi to izjavo skušal opovreči. Pri tem se mu je pa pripetilo, da se je prav pošteno blamiral. Oponašal je namreč knezoma Schvvarzenbergu in Lobkovicu, da njihovi žlaht-niki so o svojem času pred 18 leti bili v gospodsko zbornico brez vsacega protesta vsto pili. Kari knez Scbwarzenberg opominja na to Schmerlinga, da bi on, kot stvarnik febrnar ske ustave, vendar moral vedeti, da bo tačas vstopili v gospodsko zbornico brez vsake obljube in da se ta obljuba še le, odkar so direktne volitve, zahteva. Odgojevalisce za učitelje v Ljubljani. (Dalje.) Poiščimo si najpreje odgovora na vprašanje : čemu so prav za prav pripravljevalnice ? Na to nam bode vsakdo odgovor dal, da postoje zaradi tega, da Be odpomaga pomanjka- nju učiteljev, — ali, glede pripravljevaluice za učiteljsko izobraževališče v Ljubljani Brno mi dru-zih mislij. Ako se ozremo nazaj na minola leta zatiranja svojstva slovenskega naroda, — jaz mislim v učiteljskem izol raževališči — to opazimo sledeče: Pripravniki so vi vrlo narodni in tega jim nij treba pred svojimi profesorji skrivati; pride Lasserjeva doba, ki je videla bvoj smoter samo v kratenji narodnih pravic ffltm ne-nemskim narodom, in — učiteIjstvo je prthitelo Lasserju na ljubo zasukati svoj značaj; ali, bilo je tedaj postalo „ustavoverno" samo učiteljsko osobje na učiteljskem izobraževališči, to pa še nij zadostovalo, tuli učitelji, ki pridejo iz tega zavoda, morali bi se kar klanjati pred „ustavoverci". To doseči, šlo je učitelj-atvu teško, — a doseglo je, ta vspeh si sme ono zabilježiti, ali sram je mora obiti, ako bo vpraša, na kakov način daje tn doseglo. V njihove nakane zoper pravico služila Bta jim vrlo dve sredstvi: disciplina na učiteljskem odgojevii-HSči, katero so bili po svoje uvedli, in pa pri-pravljavnica za učitelje. Leta 1873. je stuhtalo se na ljubljanskem učiteljskem zavodu pravilo, po katerem bi se izvrševala „disciplina". Prepovedalo se je pripravnikom vse čisto tako, kakor se prepoveduje deci 4. razreda ljudskih šol, nikdo se nij smel ganiti, se ve, da to samo zaradi šolskega reda! Ta disciplinarna pravila, ki veljajo na učiteljskem izobraževališči še dandenes, pa ni-kamer drugam ne merijo, nego na to: u'itelj mora vsekako biti „ustavoveren", ustavover-nost pak ne potrebuje neodvisnosti, za to naj b« učiteljski pripravnik navadi odvisnosti, da bode pozneje laglje klanjal se ustavovernim bogovom. Omenjena pravila se kar naravnost postavljajo v boj zoper slovensko narodnost, in posebno odstavek: „Sodelovati pri očitnih predstavah (produkcijah) je sploh prepovedano. Le poBame- Claudite jam rivos! Bog ga bodi zahval)en, da se je uže začel državni zbor! Pa ne, da bi se ga veselu zato, ker bodo naši državni poslanci imeli zdaj priliko, korenito dezavujirati tistega oblastnega gospoda kolego nad črto, ki je tako diskretno dvomil o njihovej „izrednej nadarjenosti", ne: jaz tu spodaj v Bvojih pritličnih prostorčkih ne morem mnogo zanimati Be za talente onih mož, Ki so po Božjej milosti in po volji narouovej smetana našega političnega mleka. Sploh si s tako delikatno stvarjo jaz ne belim glave, nego tolažim bo se staro prislovico: "VVem Gott gibt ein amt, dem gibt er auch den verstandl če pravim, da je tu pnslovica stara, le hočem reči, da bo stari ljudje tako uganili, in stari ljudje so vselej prav imeli: nad rimo nij treba spotikati so, saj se tudi dandenes mnogokaj ne ujema. Pa zato, ker sem tu nekaj o rimah zinil, me še ne sme nihče na sumu imeti, da sem pesnik; nijsem politik, a niti pesnik ne, in bleda luna, žvrgoleči studenci, cvetoče doline, kipeče planine in kar je tacih nesrečnih žrtev pesniške neusmiljenosti — VBe morajo svedočiti mi, da nikdar še nijsem z njimi nkalil javnega miru". Toda iz vsega tega še nij razvidno, zakaj sem državnega zbora vesel, kaj ne ? Da, res je; bom pa povedal. Zato sem se ga razveselil, ker se nadejam, da se bude narodno razumništvo odšlo z njim bavilo in tako pozabilo na druge stvari, kakor n. pr. na neslani prepir o slovenskem vseučilišči..... „Da te, kaj čenčaš? ali bodeš molčal!" „Nu, nu, kaj pa je hudega, gospod urednik?" ..Kaj? Ali ne veš, kakošna suša je bila za novine: nobene vojske niti najmanjšega ustanka, ni kuge ni druge nesreče, Bam Kis-mark je po malem strašil po časnikih in nemški listi bo se celo spomnili ljubljanskega močvirja, za katero se nikdar ne zmenijo, kader je poplavljeno — kar moj prijatelj, spol-njevaje svojo narodno dolžnost, „sproži" tisto prijateljsko razpravo „um einem dringenden bediirfoisse abzuhelfen" in slovensko časopisje je bilo iznenada preskrbljeno z gradivom, z origiualnimi članki . . . ." Res je, celo za nemške naše kolege je nekaj odletelo in „originalni" so bili tudi ti članki, ne rečem, da ne. Meni bo je uže originalno zdelo, da je naš izredno nadarjeni rojak et profesor in partibus tako resnobno in s tako monstroznim aparatom nad — prazen strah spravil se, še bolj pa, da je žugal z „udarcem", katerega se nam nikakor nij bati, da nas je svaril pred „grobom", katerega bo znim pripravnikom more vodja v posebno ozira vrednih slučajih dovoliti vdeležitev" je bil Bamo namer jen zoper ljubljansko čitalnico, ali veljal je in velja Se samo v tem oziru, da v .filharmonično društvo" sme ho liti pripravnik, kakor mu drago, a nikdo izmej profesorjev ga ne bode vstavi in prašal: čujte, gospodin, kako ae glasi § 14. disciplinarnih pravil? Nego Se določi dotičnu pripravnike g. učitelj pet|a in pravi: ti in ti bodo sodelavali! A ne spominjani so slučaja, da bi bil vodja dovolil pripravnikom sodelovati tuli v čitalnici. Discipline se pa ne rabi na ljubljanskem zavodu za učitelje samo za oni smoter, kateri se jim je odkazal nod zgoraj", nego zlorabi se jo v to, da se odgoji tako lju Isko uči-teljstvo, kateremu spomin in ljubezen do svoje ožje domovine ne bode — — preveč pri Brci. Pri pripravnikih je to uže malo težje, ali preveč lehko pri učencih v priprav-Ijavnici za učitelje. Ako tuli se bode odpo magalo pomanjkanju učiteljev s tem pristranskim zavodom, to ne bodo naši učitelji, to bodo politični agitatorji, kateri, ker se nijsu nigdar značajnosti in ljubezni do svoje domovine učili, tudi deci v Soli tega ne bodo mogli prilastiti, ampak širili bodo nemštvo, in nemško kulturo, in ljubljansko osobje preparandiji je zopet doseglo svoj namen. Vsekako je vreden resnega premisleka faktum, ka so vse cislejUnske preparandije nemške, nemške tudi tam, kjer narod ne go vori istega jezika. Ali se ne uvidi todi, kjer bi se mor.lo uvideti, da se s temi nemškimi zavodi pripravljajo tla onej obsežnej nemškej državi, o katerej nemški državniki še zdaj sanjajo? Narodje drže državo skupaj, tedaj pak naj pomislijo oni, kateri demorali-zovano učiteljstvo, učiteljstvo brez principov in brez ljubezni do svojega jezika, pošiljajo mej narod, kakšno odgovornost nase nalagajo. Ali oni ne pomagajo državo rušiti? Ako bo učitelj v preparandiji nij učil ljubezni do svojega jezika, do svoje širše domovine, te ljubezni tudi narodni narastaj ne bode kazal ni dejanjsko izvrševal, ker se je od svojih učiteljev učil nij. In kakor stvari učiteljskih pripravnišč na Avstrijskem svedočijo, nemajo ta ćnega smotra, nego samo nekako centrali-zovanje vseh učiteljev 8 tem, da bodo vsi nemškega duha, in širili nemštvo, „da se prej ko mogoče vsi narodje druzega jezika v njem vtope". Nikakor pa nij še rešeno vprašanje, je-ti da baš nemštvo drži skupaj avstrijsko cesarstvo, ta to bo bili čisto na krivem potu oni, ki so pospeševali samo nemško šolstvo v Avstriji. Iz jedne strani sem tedaj nemško tendencijo učiteljišča po svojej moči obsvetlil. Ali ker sem si namenil stanje ljubljanskega učiteljskega zavoda opisati in razjasniti iz vseh strani), omenjati mi je še nadalje, da pnleg tega, da dela učiteljsko osobje skrajno propagando za nemštvo, so na tolikrat omenjenem zavodu pa tudi uvedene take učne knjige, ki bo pisane čisto v pruskem duhu, in ki tedaj na duh pripravnika uplivajo razven šolske sobe. V mislih imamo knjigo: Kurz-gefasste Geschiche der Piidagogik von Bo hm". Sledeči stavki, posneti iz tega pruskega panfleta, naj dokažejo, kako se na slovenskih tleh glorija poje v Šoli nemštvu, in kako se goji AvstriJBtvo: Poleg tega, da bo na vsakej drugej strani govori v tej knjižuri „deutsche riihrigkeit" in „deutscher fleiss", kažo se vsi pedagogje, o katerih je to le moč, kot „cojitelji nemškega jezika in nemškega mišljenja", da „nosi tel j duševnega napredka je grmanski duh", hvali se 8amo nemško šolstvo, ne m šk a inteligencija, in uči se iz te knjizure na učiteljskem izobraževališči v LJubljani, da je pri Sadovi zmagala pruska inteligencija! -- Ko so Ilii lli streljali na pruskega kralia, dejal je stari mož: „Čuvajte mi vero!" Kir je mnogoizkušeni nemški cesar uvidel, da je treba za blagost vsake države, ali tega pri nas nij treba? V mladih srcih pak se mora zasejati to seme, da pozneje dober sad obrodi. Vsacega pravovernika pak mora čudno zadeti, ko bere v knjigi, po katerej se uči na ljubljanskem n či t e 1 j s ke m za vod u, take stavke: „Pred reformacijo seje stavljalo krščanstvo vsemu svetu sovražno, grmanski duh se nij mogel osvoboditi, evangelij Kristov nij mogel razvijati svojenaobrazujoče moč5; duhovščina je bila surova, nevedna in malovredna. Die Dominikaner,be-sonders ausgezeichnete Ketzerrich ter sttitzten die piipstlichellierar chie". O Jezuvitih knjižura tako govori, ka človek mora misliti, da kak surov neinšk roman bCre. Dalje se vidi črno na belem : „DerBegriff det Volksschule konnte nar aug dem Geiste de s Protostan-H«*miih ervvachsen. Das Prinzip der Reformatioa, daaa jeder Chriat sein eigener Priester sein umi in aich d it Erlosung voli brin gen soli, ward zum Prinzip der Volksschule". — — Svoj denašnji članek sklepajoč, rečem t nemškim pesnikom: rEs ist der Fluch der ro*en That, dass sie fortzeugend nur Bčfaef niuss gebiihren" ; kako je mogoče, da bodo iz zavoda, kjer se ne podpirajo človeka najsvetejši, najblažji ruti: zvestost do cesarstva in vera, kako je mogoče, da bodo iste čute gojili učitelji v mladem naraštaji. Za to pak se prikazujejo mej učiteljstvom taka znamenja, katera morajo vsacega patrijota z bojaznijo pred bodočnostjo navdajati. (Dalle prih.) Politični razgled. Iot rttiif o dežele. V Ljubljani 11. oktobra. V seji dne 9 t. m. je izročil knez Karel Scbwarzenberqr tudi predsedništ^u fjn* *p jz?1h»*•/»»*•«• izjavo, slično onej, katero so bili češki poslanci izročili v državnem zboru. To iziavo so podoisali, razen navedenega kneza S ch wa r *e n h er ga , tudi grof Friderik Thun, knez Mavricii Lobkovitz, prnf Rudolf C h ote k in grof Henrik Viljem IIaugwitz, vsi Se le Redni imenovani dedni udje gospodske zbornice. S'cer poročamo o tej stvari obširneje na prvem mestu denašnjega lista. Vit tanje «1 r Knez W(lrtembergski se ie dne 8. t. m. vrnil iz Ot#"tt?« v Sarajevo. Knez črnogorski mu je pripel na prsi Danilov red. Smešno uže postaje to, kako se nemške in angleške novine trudijo s kombinacijami, da bi dokazale, kako potrebno in — gotovo je, da odstopi t-itstti kancelar Gor rakov. Preje se je dejalo, da hode Gorčakov moral odstopiti, ker — knez Bismark več zanj ne mara; drugi pride zopet in oglasi se v „Times", da je car Aleksander svojemu Btriicu v Aleksandrovem obljubil, da bode Gorčakova — „žrtvoval". Vse to nij druzega, nego grman-sko-britska agitacija zoper energičnega Slovana G»rčakova, ki predobro pozna koristi Rudije. Radi bi odpravili tepa velikega diplomata, ali verjetno je, da car Aleksander ne ho le odpustil svojega zvestega svetovalca skozi 22 let, dokler Gorčakov sam ne bode iz proste volje odstop 1. ttolt/nrski vojni minister Parencov je prišel 5. t. m. v Peterburg, da He z ruBko vlado posvetuie o bodočem oreanizovanji bolgarske narodne vojske, pri katerej so še zgolj nam nikdar spove lovati treba ne bo, in v svojej gorečnosti na vse zadnje še zabredel v tisto opasno partijo kazenskega zakona, kjer se nahajajo §§§, govoreči o „zavratnih" zloči nih. Vendar da ne poreče kdo, da jaz komu krivico delam, svečano „izjavim" — izjave so te dni nekako v zraku — da je prosmanega odgoj telja „nadejepolne m!adezaiM jeden njegovih protivnikov popolnem izpodrinil gledd — originalnosti, sicer mu pač nij prišel kaj do ži vega. Pa prav se godi profesorju: zakaj draži take junake?! Vousl'avez voulu, GeorgeDandin! Tist zmagonosni advocatus universitatis je non plus ultra originalnosti. Kakor iz Jupiterjeve glave M nerva, tako je iz njegove „fix und fertig" poskočila slovenska alma, mater! Ničesar mož nij pozabil: slušateljev ima kolikor jih treba, profesorjev pa kar na izbiranje. Ziaj seže na d .-no, ruk, pa ga ima, potem zagrabi na levo, hopsa, pa postreže kar s celim periščem, naposled privleče na dan veleučenoga in velezaslužaega preiskovalca ižanskih podplatov, slovečega pa- trijota iz Blatne vasi! Ker ima toliko in tako raznovrstnih učnih moči j, mu ne zadostuje navadno vseučilišče, on ustvari pravo vseučilišče in obesi nanje še kmetijsko šolo — višjo, se ve da, kajti ni/.j h in srednjih imamo itak v izobilji in učencev se na njih vse tare. (Na Slapu bode neki prihodnje leto obče priljubljeni ravnatelj z gospo ravnate' j V > in ravnateljskim naraštajem vred na golih deskah ležati moral, da bode naša učeča se bodočnost imela kam trudne glavice položiti.) Profesorji za kmetijski filkutet sicer nijso „imenovani", pa ljudje pravijo, da mej „imenovanimi" žrtvami novinarske smelosti poznajo jednega, ki je v vinstvu „klasično" izobražen in gotovo za to stroko predestiniran. Tu li se pogreša stolica za „viAjo analizo taroka," toda v naglici se kmalu prezre kaka drobnost, ali pa je pisatelj na tihem zaBe kaj prihranil. Pa dovolj o teh originalnostih ! Kako, da meni nijso po v-eri V Zakaj Bi želim kouec debate? Ne tajim, da je bila pravda kratko- časna, celo trdim, da je humor v njej imel naihvaležneišo u'ogo, a vendar-le mi je jela nekam presedati. Zato sem komaj čakal, da ae snide državni zbor. Će ljudje nemajo dela, jim raznih vrst muhe po glavi rojiti začn6: hudoba pride, pa jih zmoti. Preverjen sem, če bi ne bdo — šolskih počitnic, se nikoli ne bil vnel ta „domači prepir". In zdaj ga je uže — ravno dosti za potrebo. Kakor vse kaže, bi ne bilo varno, še dalje igrati „mit dem Fchiessgpvvebr". Otroci se tudi za šalo vojdmjejo, naposled pa se zares stepo! Zatorej, ne bodimo otroci! S cer bi He utegnila šala spremeniti v resnico in to le na veselje in na dobiček naših protivnikov. Pamet v roko in pomisliti, da je prepir kakor huda bolezen, ki rada kaj „nazaj pusti": semper aliquid baret Star prijatelj, sam trd Kranjec z goratega Bminja, mi je večkrat dejal: občutljivost, ta je naša narodna krepost. Dostikrat sem se spomnil njegovih besed, in tudi zdaj mi buče V ušesih. Zato Vam svetujem, naredite — • A—* niski častniki, za to pravijo rSt Pet. Vjeri.", da, ker je Rusija preskrbela Bolgarijo z orožjem in vsemi vojnimi potrebščinami, v tem leži poroštvo za zbližanje dveh sorodnih si narodov in ob jednem vir odpora zoper prizadevanje nemštva. Bolgarija ne more živeti brez Rusije. Vciii.j * cesar in cesarica sta se sešla z rusko cesarico v Oosu. Italiianski poslanik grof Tornielli in belgijski glavni konzul Borchgrave sta 8 t. m. *rhske*nu knezu izročila svoja poverjenjska pisma. Nadalje se poroča iz Đelgrada, da je tamošnji turški poslanik Sermet Effendi zahteval, da mora bolgarski zastopnik v Srbiji, dr. Ki rov i č, knezu Milanu oddati investi-turni ferman, s katerim je bolgarski knez bil na prestol postavljen; to je srbski knez k»r naravnost odbil in priznal s tem, da ima Bul garij a pravico imeti na Srbskem svojega di plomatskega zastopnika. V ntmttnskv.f zbornici se je 8. t. m. prečitalo poročilo o vladnem revizijskem načrtu. Poslanec Marze->cu je pobijal v dolzem govoru oni načrt in dokazoval, da verske na prave Izraelitovne pripuščajo popolnega asi miliranja z Rumunci in dejal, da, ko je Fran coska judom dala državljanske pravice, so sklenili judje, da se talmud (judovski verski zakon) podvrže francoskim zakonom. To se pa nij zgodilo na Romunskem. i'n-4invits.it ministerstvo ie imelo dno* 7. t. m. posvetovanje. Vojni minister je konstatira!, da francoska armada izvrstno napreduje, kar se je pokazalo pri poslednjih manevrih. Ju les Ferry je poročal o svojem potovanji skozi južno Francosko in dejal, da povsodi srčno odobrujo vladno politiko in nje gove naučne zakone. Glede amnestiranja iz gnancev se je skleuilo, da ostane pri tem, kar je uže parlament sklend Finančni minister je naznanil, da se bodo davki zopet znižali. Vodja vi str s . Intrinjs ih avtonomi-Btov, dr SchneeganB, je vstopil po dogovoru ee svojimi volilci v Manteuflolovo mini-sterstvo kot svetovalec. S tem pa še nikakor nij zapečateno, da ostane Elsas- Lotrinija na vekov veke pri nemškem cesarstvu. sluffteši javljajo, da so Afganistance pred Kabulom natepli, a zgubili 85 mrtvih in ranjenih. drugimi, kadar bodete povabljeni pristopiti k tako potrebnemu slovenskemu društvo, in pokadite, da Veliko Nedeljčanje ljubijo svoj rod, in sebi najbHžje brate Hrvate. — namerja postaviti ga. Tako Čehi Česte svojega slovečeea voditelja. Dop INI. Otl [Izv. dop.j napredek priznati, Volikc \4' 7. oktobra. Vsak rodoljub, kateremu je mar za našega slovenskega naroda, mora da je p'satelj članka ,.Zagrebškim Slovencem" v štev. 229 „Slov. Naroda" vsejal zdravo in dobro seme, sppoživši gotovo krasno misel, da naj BO ustanovi v Zagrebu druUvo Slovencev, katero bi imelo zraven drugih stva-rij poglaviti nalog, biti podpora zagrebškim VBeučiliščnikom. — Ne bi se bil oglasil s temi vrsticami, ako me ne bi radostno srce k temu opominjalo, ker morebiti od nobenega kraja naše ljube slovenske domovine nij toliko Slo vencev v Zagrebu, kakor ravno iz Velike Nedelje. Ima tam ljuiij, ki so meščanje, pr< fVsorii, činovniki, dijaki in drugi; spet letos sta odšla tja dva nadejepolna abiturijenta na tamošnje vseučilišče in jeden železniški činovnik od Velike Nfdelje. Brez male izjeme je skoro vsakemu Zagrebčanu dobro znan priljudni lastnik mnogo obiskovanega svrattšta „k lovačkomu rogu " v Ilici in isto tako njegova štovana rodbina, vsi Veliko-Nedeljčanje, na katere smo ponosni, posebno kar se tiče narodnega mi šljenja in dobrohotnosti. Jaz upam, kakor sem ob začetku omenil, da bode seme g. dopisnika omenjenega čianka obrodilo stcteren sad, uko se začne stvar brez odloga primerno obdela vati. Za to pak mi Veliko Nedeljčani dragim rojakom v Zagrebu kličemo: Ne zaostanite za Domače stvari. — (Koncert v čitalničnej restavraciji.) Drevi po končanej predstavi v gledališči bode v čitalničnej restavraciji svirala gledališka eortba pod vodstvom kapelnika g. M^jerja. Na programu ie Titlova „Slovanska Ouvertura", Šantlov „Veliki potpouri slavjan-Rkih pesni", Stramsova „Slavjanska kadrilja", Faltisova popotnici „Narodni pohod" (nova) in J. Maierjeva nova kompozicija, popotnica „Za nas Slovence". Vstop je prost. — (Nadvojevoda Friderik,) brat nevesti špnniBkega kralja, je v Krakovem zbo lel za difteritido. — (Konja splašila) sta se v petek večer na Cnjzovem grabnu znanemu tukajšnjemu zdravniku za zobe g. P—. Divjala sta s kočijo proti sv. Jakoba mostu in na njem jo prevrnila. Gosd. P— je pal pod voz, pa ee k sreči menda nij hudo pobil, ker je sam pobral se in šel domov, a konjii sta prevrneno kočijo vlekla po sv. Jakoba trgu proti bv. Flo-rijanu, kjer so jih baje ustavili. — (Hišico tik pošte) bo začeli podirati za prihodnje „Knnflnve uVca", kjer novo hranilmco gradijo. Zdaj bi Be še prav podalo, če bi zraven nunskega vrta poleg Sovanove hiše naredili nove ulice do tržaške c^ste. — (Požarne škode.) V spodnjih Gonjah v okraji radovljiškem je dne 17. m. m. dopoludne pogorel gospodarju Vincenciju lie-petu skedenj z vso v njem shranjeno mrvo. Poginila Bta v ognji tudi dva prašiča. Škode je 450 gld. Pogorelec je bil zavarovan. Zand-tili so požar zopet otroci, igrajoči se z užigal-nimi klinčki. — V nedeljo dne 5. t. m. pak je začelo goreti v vasi Gorenje Vreme okraja postojnskega ob 10. uri zvečer, ko bo bili ljudje uže legli k počitku. Veter je pripomogel, da je ogenj močno okolo sebe posegel, vrhu tega je pa tudi vode pomanjkovalo. Pogorelo je 15 poslopij in ljudje so prišli ob vse. Pomoči je silno potreba siromašnim pogorelcem, — (Zdravstvena naredba.) Mestni magistrat tržaški objavlja, da bo bile v zaplenjenih klobasah iz svinjskega mesa narejenih najdene ikre. Zatorej priporoča občinstvu, da se čuva svinjetine in ne je ni mesa ni klobas, ako se nijso prej najmanj 25 minut kuhale v vrelej vodi. Ob jednem so bile opozorjene mestne gosposke v Gorici, Ljubljani, Gradci in na Dunaji, da v Trst ne puščajo nikakor-šne svinjetine, ako nema sanitarnega potrdila katerem je zapisano, kakšna in koliko je Dunajska borza 11. oktobra (Izvirno telegraficno porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru . Zlata renta .... 1860 drž. posojilo . . Akcije narodno banke . . Kreditna akcije..... London ....... Srebro....... • Napol. ...... C. kr cekini .... Državne marke . . 68 gld. 30 kr. ■ fi9 . 40 n 80 . 90 m . 126 „ 75 . 83« „ — fi . 266 , 40 n . 117 „ 30 m 32«/, n n f>8 n , 57 „ 90 n Tri;i««» c<'il<» v Ljubljani 11. oktobra t. Pšenica hektoliter 9 gld. 75 kr.; — reS 5 gld. 85 kr.; — ječmen 4 gld. 55 kr.; — oves 9 gld. 76 kr,. _ ajda 4 gUI. 87 kr. | — prosrt 4 gld. 39 kr.; — koruza 6 gld. — kr.; — krompir 100 kilogramov 2 gld. 35 kr.: — fižol liektolitor 8 gld. 80 kr.; masla kilogram — gld. 85 kr.; mast — gld. 74 kr.; — Speh frjgen — gld. 5fi kr.; spoli povojno — gld. 60 kr.; — jajce po 8'/, kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednine kilogram 58 kr.; — teletnini 68 kr.; — svinjsko meso 62 kr.; — nena 100 kilogramov 1 gld. 51 kr.; — s'ame 1 gld. 85 kr.; — drva trda 4 kv. motrov 7 — kr.; — mehka 5 gld. — kr. Podano. Druga javna dobrodelna tombola dne 28. septembra 1879. R«*6v.a&»3cl sklep. Za prodanih 8077 komadov tombolnih kartel po 20 kr. smo prejeli . . . . . . . gL 1615-40 Od te vsote se imajo odbiti stroški : Nakup lt-'.ooo kartel Pisanje na kartele .... Zlati in srebrni novci za dobitke ........ Oleplava dobitkov . . . . Znižana 5% loterijska pristojba ....... l.V davek od dobička . . Provizije razprodajulcem kartel ......... Naprava in odprava stolpa Naznanila in druge tiskovine Dodeli........ Nagrade mestne! straži . . „ postreščkom . . Dar siromašnemu dečku, kateri je vlekel Številke . . Kazni manjši strofiki . . . Poklonitev fondu slavne požarno straže..... 82- 70 32 — 276-15 30.— 83- 23 11-37 139.51 30-— 55-40 tržil— 24-65 5 — 13-20 20 — Vkupe . ("'isti dobiček tombole je zatorej Od te vsote se da četrtina fondu mestnih siromakov in gl delnim namenom društvenim. 874-21 . . . gl. 74119 v iznesku gl. 185*30 555-89 ostane dobro- je, pa kdo je prejemnik. Razne vesti. * (Rojstna hiša Palackega.) V moravskih Ilodslavicih, pokojnega Palackega rojstnem mestu, se je osnoval odbor, kateremu je nalog, da kupi in potomstvu ohram hišo, v katerej je bil rojen „otec" češkega naroda. Svota za nakup jo uže nabrana, pa treba je še enkrat toliko novcev, ker se h sica mora po-I r.iviti in razen tega ustanoviti mal zaklad za ujeuo vz Iržavanje. V sobi, kjer je na svet prišel Pa^ackv, priredil \.>. odbor majhen muzei t. j. zbirao raznovrstnih stvari, ki se tičejo življenja Blavuega mrtveca. — Nedavno je bil tuli odkrit z veliko svečanostjo lep spomenik Pal ickemu v U ižnovi na Moravsketn. Sploh mu je vsako večje mesto na Češkem iu Moravskem ali uže poitavilo spomenik ali pa O tej priliki izpolnjuje podpisano ravnateljstvo vrlo prijetno dolžnost, izrekajoč svojo iskreno in najsrčnejšo zahvalo vsem gospodom trgovcem, ka-varnarjem, oštirjom, loterijstom in trafikantom, kateri so prodajali kartele za tombolo, nadalje uredništvom listov, kateri so prijaznjivo omenjali to podjetje, ter vsem, kateri so je nesebično pospeševali in tako pripomogli dvojnemu plemenitemu namenu, da se je pridobila znatna vsota; naposled bodi hvala vsemu'občinstvu, katero se je tako polnoštevilno udeležilo tombole. (480) V Ljubljani, dno 8. oktobra 1879. Za tombolni odbor: Ravnateljstvo prvega ljubljanskega društva za pod pira n j o in oskrbi jevan je bolnikov. Štev. G283. (471-3) Razpis seMuTSiu službe. V deželnej bolnici v L ubijani je izpraznjena služba sekundarija z letnim adiutom 400 gold. ter se prostim stanovanjem, kurjavo in svečavo. Prrsitelji za to službo naj svoje prošnje z dokauli o zdravniškem doktoratu, oziroma o zdravniških študijah ali o dosedanjih službah, in o zmožnosti nemškega in slovenskega ali katerega druzega H'ovauskeca jezika V 1-t «lsi«;ll po prvem ra/gla-u teg! razpisa uIjžć pri vodstvu deželne bolnice v Ljubljaui. Ofl deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 4. oktobra 1879. Vajri. 10. oktobra: Kvroptti (in t Kal-novk y iz Dunaja. — VVoltel iz Pešte. FriolI«*un] Bar. Gorz iz Gradca. — Paulus iz Dunaju. — Volk iz Hrastnika, — Wackler iz Dunaja. — Vlit iz Trsta. — Beidl iz Dut.iija. Pri m<* l«l: Knller. Liebermau, (Krk, Kolin, Hitteluian iz Dunaja. Pri buvumkfiu dvoru > Cadore iz '1 rata. Javna zahvala. Vrnivša se s potovanja v prekrasne naše domovine glavno mesto, smatrava si v prijetno dol-/.iinsr, naj iskrenoj so zahvaliti se vrlemu zboru čital niških pevcev, karori so nama o priliki naju poroke pr. il oiiiimlom iz Ljubljane zapeli tako miloglasno podoknico. (4H2) V Ljubljani, dno 11. oktobra 1879. Josip Henedikt in soproga. Zelenika (pušpan) so prodaja v pristan. l.»H|Hsin j ulici hI. i. Trnovski t4S,i) „THE GRESHAM", zavur«»tuliiu uružbit mi %ii ljcnjt* v t.....!.....i. Podružnica za Avstrijo: 1'mlnizniea za Ogersko: Dunaj, Opernring št. 8. Budapest, Franz-Josefsp. 5. premijah in obrestih dno frankov 62,319.848-— 13,050.747 15 „ 86,000.000 — n 54,736.050 — Družbona aktiva Letni dohodki na 30. junija 1878 Izplačevanja za zavarovanjske in rentne pogodbe in odkupe itd. odkar družba obstoji (.I8i8; vi6 nego..... V zadnjej l2ineseonoj poslovanjskej dobi se je družbi vložilo za . novih ponudeb, s čemer šteje skupni znesek zadnjih 2o let vioženih ponudob J Prospekte in jlrogS pojasnila dajo m Kranjsko in južno Štajersko, gospod I Valentin ^m jetii od britanija-srebra. 6 „ žlic /i» k h« <» od britanija-srubra, najboljše kvaliteti. 1 inasi> ni zujcuiulec za nileko od britanija-srebra. 1 tenki /Hjeiiiale* ztt Juho od britanija-srebra. 6 |»4»iisia> km zu noži* od bruauija-srebra. 6 kom. \ il*loi-iju. |>oilh(mkov, lino cizelirani. 2 krasna uauiizuu Hicčnika od britanija-srebra. •jO kom. Vse te reči bo izdelane iz najfinejšega britanija-srebra, ki je na celem svetu jedina kovina, katera ostane večuo bela, in so od pravega srebra tuUi po 2Uletueui rabljenju ne more razločiti, x» kar se gttrautujc. (338-11) Naslov in jedini kraj za naročila v c. kr. avstro-ogorskih provincijah: General-Depot der I. engl, Britannia-Silber-Fabriken: Klan aV It ami, AVien, 1. Elisauetlistrasse Nr. 6. % £ * " . o »a! "ŠT ™ j«» •S Am"8 « - »5? rt m > c a Proflaja materijali]. l'filMMiiiji Uorck 4I11Ć 14. oklolirn prično se ob 8. uri zjutraj v Selenburgov.j unci št. 4 na javnoj dr IM proti takojšnje] plači prodajati 0 «Mi podrte pekarn«, in iie«ri razna opeka, kamenje, okna, vrata, železna omrežja, zaporke, žlebovje, bruna, deske mi. V Ljubljani, dne 10. oktobra I87tt. (478) Kranjsko stavbeno društvo. Iščem veščega za raz pečava nje šivalnih strojev, svile, cvirna, blagajni«* itd. Ponuditelji imajo znati govoriti in pisati slovenščino in nemščino, imeti jim je prav dobre svedočbu o svojih sposobnostih, ter morajo položiti primerno lcii>-4LiiJ4>. Kedor umejo italijanščino, ima prednost, Ponudbo, odnosno osobne prijave đo 2<>. t. m. (477-1) Franjo De t ter. M- ITeumannova velika zaloga narejene obleke. Za gospode: Suknene zimske suknjo H Sukneni nieneikovi , , Meiuikovi iz ledna , . Moderna obleka . . . Crna obleka..... Jesenske površnje suknje bovške suknjice iz loilua Sukneno hlače . . . . 1'onoriio suknjo .... Reitliollei-jev dežni plašč gl. 16 20 14 22 26 V> 7 7 10 9 Za dečke: Suknen menčikov . . . Suknene obleko . . . Crne obleke ..... Lovske suknjico od lodna Zimske suknene lilaeo 101 U 18 4 4 Za otroke od 2 do 8 let: Obleke iz kluhučino It.'/. hlač...... Lovske obleke s hlačami Suknena obleka s hlačami Puvršuje suknje . . . gl- 3- 50 4- fiO 6 — 7'- Za gospć najnovejši paletoti z Dunaja: 6 do gl. 24 10 14 9 8 20 33 22 18 Suknje po obliki za gospode od palmerstona . . od gl. Suknje po obliki za gospode, ratinasto ali šopkinasto „ „ Suknjo po obliki za gospode, iz sukna stisnenega iz vravnane preje.......... n n Moderni dežni plašč od sukna....... „ n Kleganlue ponočue suknje od klobneine .... „ „ priporoča M. Neumann, v Ljubljani, slonove ulice št 11. Izvanjska naročila so s povzetjem natanko izvršuj o, in ono, kar ae no dopadc, brez ovire zameni. (473—1) Preselil se je Franc Ksaverij Finz, okrajni, glavne tovarne za tobak in požarne straže zdravnik. (481) On stanujo še zmiroui na hv. Petra 4-rslL toda v UiMi nI. Jil> (nova) v visečem parterji ter ordinuje od 12. do 2. ure. .Siromaki ne plato nič. Vinorejcem, trgovcem z vinom in krčmarjem prodaje za pretakanje vina u jednoga soda v drugi, in iz soda v klet Karel Karinger na mest ne m trgu, (413—7) gumaste trobe Uporaba jo prav priprosta: iz trobe se vzame zrak in vslod zračnega pritiska teče potom skozi vino. 1 meter trobo 9'/« m/m.....— gld. 80 kr. i „ „ la m/m.....i „ ao „ 1 n „ 16 m/m.....1 „ 60 „ 1 „ r 16 m/m ovit s konopljo 1 „ 40 „ 1 n _ n 19 "l/m „ „ 1 „ 60 „ gsT"" Vnanje uaroČbu se točno izvršil jo. Izdatelj in uiedmk Makt,o A run C. Za čiščenje in izboljšanje vina najboljše, najhitrejšo in najcenejše sredstvo jo WW prava francoska žolča. ""^H? To, kakor tudi prosti navod, kako se rabi, dobi se zmirom z osobnim ali poštnim naročilom pri A. Ha n muu uu v l.juliljani, v Luka Tavčarje vej hiši. (330—24) Najsijajnejši vspoh zagotovljamo. Troški za čiščenje znašajo za vBak hektoliter -11 , kr. Umetne zobe in zobovja z zračnim pritiskom najboljšo konstrukcijo, vdevlje se brez bolečin, izvršuje z narkozo gaza za smejati zobozdravnik A. Paichel, polog llradeckoga mostu, i. nadstropje. Njegovo esenco ustne vodo so dobiva razen v zdravilskem lokalu tudi pri gg. lekarjih Maver in Svoboda in pri g. Earinger-jl. (472—3) Podpisanec priporoča vsake bažu Putait1 instrumentov po najnižjih cenah. (479—1) O-osli prodajem po 4 do 5 gld., uložene po 6, 7, 8 i