:f%!roSaf«i® lisi«,* —
C'«So kst® *? teta , hart leta
ta*»,
K lO1— . 3-, 2-50 - 1 —
mmm Av«lrl|e:—•
•■.#«530 leto
15 —
# *■» sa m «m* fttavilk« «,	10 vtearf©v.	-
CTPIJ A7A
O 1 iWl£l/l
18
»i i m ■■—■
& #«ža5živo to upravnifttvo; Maribor ^.mika attea. S. — Telefon 81.113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
2 nrednUWnee se nore
«h* 4n
•»««afiS?
Majziovejie avstrijsko uradno poroMlo.
Dunaj, 29. april:). Vzhodno UojiSče.
Na rajnih delih bojišča živahnejši artilerijski in minski ogenj.
Italijansko bojišče.
Položaj nespremenjen. Danes v jutranjih urah so napadle naše naskakovalne patrulje sovražno o-poriŠČe v bližini Tonale-prelaza, so pobile posadko, m so se vrnile z 22 vjetniki
Dogodki na morju.
Dne 28. aprila zjutraj so naša pomorska letala znova m z vspehom napadla vojaške naprave pri San Canzianu ter sc» se nepoškodovana vrnila.
nemško uradu o poročilo.
Berolin, 30. aprila.
Franeosko bojišče.
Pred jutranjim svitom zelo hud bobneči ogenj na, celi fronti od Lensa do Queanta je bil začetek bitke dne 28. aprila, v kateri so Angleži upali že v tretjič, da prederejo nemško bojno Črto pri Arrasu. Do opoldne se je velika bitka odločila in končala s težkim angleškim porazom.
Ko se je zdanilo, so skokoma naprej potisnjenim stenam iz jekla, prahu, plina in dima sledile angleške napadalne kolone na irimti široki 30 km.
Vsa sila sovražnega sunka severno od Searpe je bila naperjena proti nagim postojankam od Ache-ville do Roeuxa; tamkaj je vsplamtela bitka do izvanredne srditosti. Angleži so vdrli v Arleux, Opy. pri Gavrelle in Roeux, ki so bile naše prednje postojanke, kjer so trčili na protisunke naše inlanteri-je. V trdem boju mož proti možu je bil sovražnik poražen, mestoma vržen Čez naše stare postojanke, ki so prišle vse brez izjeme gori do Arleuxa zopet v našo oblast.
Južno od nižine Searpe je vihral istotako srdit feöj,. V razstreljenih postojankah so naši hrabri vojaki vstrajali kljub večkratnemu navalu. Tudi tamkaj so bili izjalovljeni vsi angleški navali. Na krilcih bojišča so bili sovražni napadalni valovi že v našem uničujočem artilerijskem ognju odbitji. Angleške izgube so zopet izvanredno težke, 28. april je nov Časten dan za našo infanterijo, ki je bila vsled izbornega vodstva in izborno podpirana od našega pomožnega orožja, v polni meri kos svoji veliki nalogi,
Pri drugih armadah zahodne fronte., tudi ob reki Aisne in v Champagne, kakor tudi na vzhodu in na Balkanu nobene spremembe položaja.
Nemške izgube na zahccta.
Francosko uradno poročilo z -dne 28. aprila pravi, 'da. so francoske čete od začetka sedanje velike bitke (dne 16. aprila) odvzele Nemcem 175 težkih in poljskih topov, 412 strojnih pušk In 119 manjših topov, Francozi so od dne 16. do dne 27. aprila vjeli 26.780 Nemcev, Angleški plen Še tukaj ni vštet. '
Uspehi P-čolnov.
öd začetka vojske do dne 31, marca 1917 so j ’-čolni potopili 5,711.000 ton sovražnih ladij. Od tega je 4,370.500 ton angleških ladij, torej 23% vsega domačega angleškega ladjevja. Samo meseca marca 1917 so P-čolni potopili 450 trgovskih ladij.
Francoski socialisti ne pojdejo y Stockholm.
Pariški list „Humanite“ objavlja odgovor upravnega odbora, francoske socialistične stranke na .vabilo k mednarodni socialistični konferenci v Stockholmu. Upravni odbor pravi, da noben član francoske socialistične stranke ne bo dobil pooblastila, da se udeleži stockholmske konference, ker so francoski socialisti prepričani, da se hoče v Stockholmu skle-
pati samo o posebnem miru. Francoski socialisti pa se za take namere, ne. morejo navduševat:
Ljudovlada Liberija! proti Nemčiji.
Londonska poročila zatrjujejo, da se bo izmed nevtralnih držav prva pridružila prihodnje dni zahodno a friška Ijudovlada Liberija četverosporazumu v boju proti Nemčiji. S tem se lioče močno razviti nemški trgovini v Zahodni Afriki dati občuten udarec.
V	~~
Cehi in Jugoslovani se posvetujejo,
Dunaj, 27. aprila.
• Parlamentarna komisija. Češke Zveze je imela včeraj in danes posvetovanja, katerim je predsedoval poslanec S tanek, Podrobno so se posvetovali o notranjem in zunanjem političnem položaju ter odredili prve priprave za zasedanje državnega zbora. Kakor pravi komunike, se je v debati soglasno tia-glašalo, da se vsled vladne izjave z dne 26. aprila ni v nobeni smeri spremenilo razmerje Češke Zveze na pram Clam-Martinieevem kabinetu. Nato staiimelf' parlamentarni komisiji Češke Zveze iti Hrvatsko-slo-venskega kluba skupno sejo, v kateri je bilo dognano, da vlada o presoji političnega položaja popolno soglasje. Tudi predsedstvo in parlamentarna komisija Hrv atsko-slo venskega kluba sta imeli seje, v katerih so se istotako vršila posvetovanja o notranjem in zunanjem položaju. G e s a r j e v a prizadevanj a z a mir so b i 1 a s li v a 1 e ž n o s t J o p o z d r a v 1 j e n a.. Napovedano sklicanje državnega zbora je bilo vzeto na znanje in pri tem izraženo soglasno prepričanje, da državni zbor, ki že 3 leta ni deloval, ne more prevzeti odgovornosti za dosedanje odredbe kar se tiče vprašanj ljudske prehrane. Povdarjalo se je, da dosedanje vladno stališče v narodno-poptičnih vprašanjih nasprotuje 'avstrijski državni misli; da bi se pristranske strankine zahteve, ki so v nasprotju z narodno enakopravnostjo. označevalo kot državne potrebščine, se mora ravno v pravem interesu države odločno odklanjati. Nasprotno pa bodo zastormiki hrvatsko-slovenskegn ljudstva vselej najtopleje pospeševali resnične državne potrebe.
Državni'zbor.
. ; ;	• 0 -
Dunaj, 28, aprila.
Državni zbor je sklican. Sicer še so neposredno pred . razglasitvijo cesarskega patenta visokofi-nančhi krogi vprizorili gonjo zoper sklicanje, a se jim tokrat ni posrečilo.
Najvažnejša naloga, parlamenta, katere sicer u-radui komunike ne omenja, bo, da ljudski zastopniki z vso vnemo in lojalnostjo podpirajo intenzivne napore našega med ljudstvom tako priljubljenega vladarja. da se kmalu doseže mir. Avstrija je do sedaj res vse storila, da zravna pota, ki vedejo do miru. Izjava našega zun anjega ministrstva n a pram Rusiji, da mi nočemo aneksij„ sicer ni našla soglasnega: o-dobravanja državnonemških časnikov, toda kljub temu bo naš vladar pogumno korakal naprej po poti, ki jo je nastopil, in uverjen sme biti. da bo ga vsaj velika večina zares ljudskih zastopnikov, ki gledajo in čutijo ljudske križe in težave, v njegovem prizadevanju brezpogojno podpirala.
Na čelo vsemu delovanju, ki ga vlada pričakuje od državnega zbora, je postavila prehranjevalna vprašanja. To ie popolnoma prav. Toda ljudski zastopniki bodo gotovo odklonili odgovornost, kar se je dosedaj v tem oziru zgodilo, ko je v triletni dobi vlada brez parlamenta, po svoji lastni volji, odločevala. v prehranjevalnih vprašanjih. Ljudski zastop-
niki bodo imeli priložnost se izreči, ali se je prehranjevalnemu vprašanju skozi tri leta- zares posvečevalo dovolj truda in skrbi in ali je ljudskim potrebam primerno ure'eno, kar bi se v triletni dobi lahko zgodilo.
Ali bo vlada prišla pred parlament tudi z nemškimi „belangt“, ne vemo. Toda če hoče mirno in dostojno delovanje parlamenta, tega ne bo storila, kajti velika večina v parlamentu je odločena, da obravnava sedaj samo to, kar je na korist avstrijski državni misli — ki ie moč in zadovoljnost-vseh narodov v Avstriii — ne pa kar je v njih vznemirjenje. In da nemški ..belangi“ niso taki. s katerimi bi1 bila večina narodov — vsi razven enega — zadovoljna, je pač brezdvomno. Sicer se je Clam-Martinie v tem oziru tako daleč vezal, da je vzel v kabinet celo 2 češka Nemca, ki bi naj nadzorovala izvršitev nemških zahtev, toda to je njegova stvar, Vlada in parlament nista istovetna, vlada se lahko spremeni, a parlament v sedanjih razmerah prav težko.
Velika napaka sedanje vlade je tudi, da. noče vzeti nobenega Jugoslovana v kronski svet. Mi še ne smemo v isti meri v Avstriji sovladati. kakor drugi narodi, mi moramo stati ob strani, kakor narod druge vrste — to je. kar boli iti globoko užalja vse avstrijske Jugoslovane.
Proti pravicam malih aa-Todov,
Praški „Narodni Listy“ poročajo:
„ilzdajatelj lista „Armeezeifung“ Danzer in predsednik Leonove družbe sekcijski šef dr, Scheinpflug sta sklicala posvetovanje avstrijskih in ogrskih politikov, Med drugimi so se udeležili posvetovanj: grof Apponyi, bivši hrvatski kraljevi komisar Čuvaj, dvorni svetnik dr. Ploj, dr. Redlich, grof Kielmans-egg, general pehote Auffenberg in bivši finančni minister dr. Korytowski. Prišlo je do razprave glede razmerja med Avstrijo in Ogrsko in o ogrskem narodnostnem vprašanju, Zenker je nastopal za uresničenje enotnosti obeh državnih polovic, dr. Redlich se je zavzemal za . pravice narodnosti na Ogrskem, in je poživljal Madžare, da bi dali nemadžarskim narodom svoje pravice iz lastnega nagiba in ne še le vsled zunanjega pritiska. V istem smislu je govoril ogrski vseučiliški profesor dr. Steinacker. Ostro je nastopil proti izvajanjem predgovornikov grof Apponyi. Protestiral je., da se mešajo nepoklicani v ogrsko notranjo politiko in naglašal je neodvisnost O-grske. Omenjal je, da ima tudi Avstrija svoje pereče narodnostno vprašanje, toda Madžarom ne pride niti na misel, da bi se mešali v avstrijsko notranjo politiko.“
To pesem že poznamo, stara madžarska pesem je to, odkar imamo dualizem Madžari so s svojim madžarskim državnim jezikom na Ogrskem ustvarili položaj, ki je nepravilen in nezdrav in celokupni monarhiji nikakor ni v prid in ojačenje. To je bil tudi nagib. Iz katerega so sklicatelji pozvali ogrske politike na posvetovanje. Ogrski odgovor pa je bil: To je madžarska zadeva, torej vas Avstrijce prav nič ne briga. Iz tega pa tudi tisti nemški politiki, ki so se v zadnjem času tako zavzemali za dnalizefti, lahko spoznajo, kolik vspeh so imeli s svojimi prizadevanji preko Litve. Madžari si ta prizadevanja razlagajo sebi v prilog in kot priznavo faktičnih državnopravnih in notranjepolitičnih razmer na Ogrskem, nikakor pa se ne dajo omehčati v svoji politiki napram nemadžarskim narodnostim. V tem so si e-dini vsi vodilni ogrski politiki. Tisza in tudi njegovi politični nasprotniki. Ogrska opozicija je sicer za razširienje volilne pravice. Da bi pa to razširjenje res bilo mišljeno v duhu prave, vsem narodnostim enako pravične demokracije, ki baje prodjra v Evropi. nikakor ni upati. Grof Apponyi je to upanje meljito podrl. Tako so so pod vplivom državnega jezika v narodnostno mešoviti državi razvile in us* lile razmere, kf so nezdrave in Kvarljive. Kdor de’ na to. da se v avstrijski polovici zabranijo ogrske razmere, dela za dobrobit naše monarhije.
Mirovno gibanje«
Francoski socialisti se ne bodo udeležili mednarodne mirovne konference v Stockholmu; isti sklep se pričakuje tudi od angleških socialistov* Francozi se izgovarjajo, da zato ne gredo v Stockholm, ker ima ta konferenca namen, pripravljati tla za poseben mir Rusije z osrednjimi državami. — Avstrijska socialna demokracija bo s splošnim delavskim delopustom dne 1. maja manifestirala za mir. Socialna demokracija v Nemčiji pa 1. maja ne bo slavila, — V glavnem odboru nemškega državnega zbora je državni tajnik dne 28. aprila podal več zaupnih poročil o zunanji politiki, o mirovnem gibanju ter je poudarjal, da konec vojske ni več zelo daleč.
Novi mirovni pogoji.
Stockholmska poročila naglašajo» da, zahteva Anglija, naj Nemčija in Avstrija odstopita vse zasedene pokrajine, Nemčija pa še mora odstopiti Franciji Alzacijo in Lotarinško. Cetverosporazum zahteva tudi vojno odškodnino. V zahtevah ruskih socialistov pa ni ne vojne odškodnine, ne zahteve po odstopu Lotarinške in Alzacije.	-
Amerika ne bo sklenila z Nemčijo posebnega miru.
List „Morniugpost“ poroča iz Vašingtona, da je predsednik Wilson dal angleškemu ministru Bal-fourju zagotovilo, da Zedinjene države Severne: A-merike z Nemčijo ne bodo sklenile nobenega posebnega miru.
Kitajska se udeleži vojske.
Reuterjev urad poroča dne 27. aprila iz Pekinga:
Konferenca vojaških guvernerjev kitajskih pokrajin, ki se je vršila pod predsedstvom ministrskega predsednika, se je soglasno izjavila za udeležbo Kitajske v sedanji vojski. Velika večina kitajskega parlamenta je za vojno posredovanje. Predsednik kitajske ljudovlade se še ni odločil.
Irske zahteve
V Dublinu se je dne 19. aprila vršilo zborovanje zastopnikov irskih nacionalistov. Shoda se je u-deležilo 600 odposlancev, Predsednik grof Plunkett je proslavljal spomin padlih revolucionarjev in je zahteval, naj da angleška vlada zaprtim Ircem vsaj tiste ugodnosti, ki jih imajo vojni vjetniki na Angleškem. Vsak posredovalni predlog, ki ne da Irski popolne svobode, Irci z ogorčenjem zavračajo. Resolucija, ki zahteva za Irsko ljudoviado in absolutno neodvisnost irskega naroda ter zastopstvo Irske^ na mirovni konferenci, je bila z navdušenjem sprejeta. Zborovanje se je obširno bavilo z ureditvijo narodne organizacije za skupen nastop za slučaj, da se tudi za Irsko upelje vojaška dolžnost ali pa, če bi angleška vlada homerule-postavo kratkomalo oktroirala.
Na primorski fronti se opažuje že celih 14 dni živahno delovanje letal, kar smatrajo vojni strokovnjaki kot predznake bojev, ki se bodo bližnje dni razvili. Na južnem Tirolskem držimo stare postojanke. Švicarski listi pravijo, da Četverosporazum pripravlja novo ofenzivo na italijanski in na ruski bojni Črti-
Delo naših zrakoplovov.
V noči od 25 na 26, aprila so naša pomorska letala z bombami napadla vojaške naprave v Skoci-janu (v ozadju italijanske primorske fronte) in baterije ob izlivu Soče, Bombe so večkrat dobro zadele in povzročile požare» Vsa letala so se kljub hudemu sovražnemu ognju nepoškodovana vrnila.
Ob Stohodu, ob Zloti Lipi in v južni Bukovini živahen artilerijski ogenj. Infanterijska, podjetja mirujejo.
General Aleksejev na fronti.
Ruski vrhovni poveljnik, general Aleksejev, je dne 27. aprila obiskal rusko južnozahodno fronto in se je posvetoval z generalom Brusilovim o nadaljnih vojnih podvzetjih na tej fronti.
Angleški agitatorji na rnski fronti.
Dunajski listi poročajo, da se opaža med velikim delom ruskega vojaštva na fronti resno gibanje za mir. Naši vojaki, ki se vračajo iz bojišča, pripovedujejo, da jim ruski vojaki iz bližnjih st/relskih jarkov opetovano kličejo: „Mi ne bomo več streljali ! “ Da bi to gibanje kolikor mogoče omejili, so poslali Angleži na rusko fronto več sto svojih agitatorjev, ki z raznimi obljubami in najbrž tudi z denarjem skušajo mirovno gibanje med rusko armado potlačiti in voiaštvo navdušiti za nadaljne bojevanje.
.	. ... ... . .. ... ..	-	.	I
Židje zopet svobodni.
Židovski korespondenčni urad javlja iz Petrograda, da se je židovsko gibanje razširilo zopet čez celo Rusijo. Židovski listi, ki so za časa carske vlade bili prepovedani, so zopet začeli izhajati. Več antisemitskih listov pa je svoje dosedanje izhajanje celo ustavilo. Ruska začasna vlada zatira vsako proti-židovsko gibanje.
Šamansko bojišče.
V južni Rusiji baje stoji preustrojena rumun-ska armada 120.000 mož pod višjim poveljstvom angleških in francoskih častnikov, Rusi so spravili ob Seret in Donavo obilo artilerije, da ob primernem času skušajo udariti na rumunsko ravan.
Na francoskem bojišču je prišlo dne 28, aprila do nove, torej do tretje bitke na 30 km široki fronti pri Arrasu. Tudi tokrat se Angležem ni posrečilo, predreti nemške bojne črte in vsi siloviti angleški navali so bili dosedaj krvavo odbiti. Angleške izgube so ogromne. Bitka pri Arrasu se nadaljuje. — Francozi so v Času od 16. do 28. aprila vjeli 20.780 Nemcev, Angleži pa so, kakor pravi njih uradno poročilo, v mesecu aprilu vjeli 19,860 nemških vojakov. Iz gibanja čet se sklepa, da se Francozi pripravljajo na novo bitko v Champagni.
Tretja bitka pri Arrasu.
Iz Berolina se poroča:
Po tridnevnem odmoru je prišlo na 85 km široki fronti med krajema Loos in Queant vzhodno od Arrasa do nove, torej do tretje hude tetke pri Arrasu. Po večurnem bobnečem ognju napadajo ogromne angleške sile z vso srditostjo nemške postojanke. Bitka valovi semtertia in so bili do sedaj odbiti vsi, sovražni napadi. Bitka se z vso srditostjo nadaljuje
Anglija pri Arrasu izkrvavela.
Iz Berolina se dne 26. aprila poroča: Tridnevna krvava bitka pri Arrasu je končana. Angleži so nameravali za vsako ceno predreti nemško bojno črto, toda ta namen se jim ni posrečil, V tej bitki so Angleži v pravem pomenu besede izkrvaveli. Po izpovedi nemških čet, ki so se bojevale na vzhodu proti Rusom, je angleške izgube možno primerjati samo s takimi rilskimi izgubami, katere so imeli Rusi, kadar so tirali svoje čete v boje, ne da bi jih pri tem bila lastna artilerija podpirala.
Od 91 ladij samo 27 uteklo.
Londonska poročila pravijo, da so IVčohii pretekli teden napadli 91 ladij. Od teh so jih P-čolni potopili 64, samo 27 ladij je uteklo. Število Pj-čolnov se je očividno pomnožilo.
Vsled deževja in nalivov malenkostno vojno gibanje. Ob kolenu reke Črne hudi artilerijski boji.
Angleški poraz oh reki Vardar.
Dne 25. aprila je prišlo do krvave bitke med reko Vardar in jezerom Dojran pri vasi Doldželi. Dve angleški diviziji ste napadli bolgarske postojanke z namenom, predreti na tem mestu bolgarsko bojno črto. Angleški naval je bil krvavo odbit. Več kakor 800 mrtvih Angležev je ležalo v jarkih, bojišče je pa pokrivalo na stotine padlih Angležev, Angleške izgube so bile skrajno krvave.
LISTEK.
Zupan v Brčicah in kolera«
Z vojsko se je bližalo tudi Brč čanom mnogo nadlog. Župan Jernejček je imel dovolj skrbi. Vlada mu je pošiljala toliko navodil in postav, da mu niso prišla očala ves dan raz nos in da je imel dan za dnem seje in posvetovanja z občinskimi možmi. Neko nedeljo so se krepili župan in možje v vaški gostilni po težavni seji in so premišljevali. ob vinu te hude, nevarne čase. Spomnili so se tudi legarja in kolere.: ki se širita po poročilih vlade in časopisja
čedalje bolj.	,	, .*
„Smentevna reč“, je pljunil Kolaričev gospodar, „pobralo nas bo. Reci no, župan, kaj bodeš pa ukrenil, če bi prišla ta vražja bolezen do nas?“
Zupan je pljunil na drugo stran ter se popraskal pod klobukom.
„Kaj naj naredim? Ravnal se bom po uradnih navodilih.“
„Kaj pa pravijo navodila?“ so kričali vsi.
Župan se je praskal za ušesom in pravil: „I, tako kar na pamet pa vam ne morem razložiti. Tam govore dosti o nekakih bakterijah in bacilih. Jaz mislim, da so take male živalice, ki prenašajo bole-ani iz vasi v vas. Jaz mjslim, da je najbolje, da se laka golazen potopi in sežge, samo ne vem, kaj naj se prej naredi, ali potopi ali sežge. Tam v tistem aavodilu pravi, da se kropi z nekim kropilom in pod-kadi» Veste, tiste živalice se zadušijo vsled močnega ■aui,*
jTorej je treba potopiti, sežgati in prekaditi, im pe vrsti“, je menil: občinski mož mlinar Komar.
Šepa* p* je ras&laial dalje: „Posebne »«var-
ni so potniki, ki prihajajo iz okuženih krajev; njihove kože in obleke se drže tiste živalice, pa tudi v laseh so.“
„Seveda“, je prikimal stari Močnikov, „lasje in nohti, to so eopraija, če ti jih zagrebe kdo pod hlevov prag, ti pogine vsa živina.“
Simonov pa je ugibal:	„I, kaka žival je neki
to, ti peclji In Materije, to ima roge*“
„Beži, beži“, mu je ugovarjal Marnikov, „kaj bo prenašala na rogu bolezen, na repu jo prenaša ti pravim, zato ima košat rep.“
Tako so ugibali vaški možje in so uganili še marsikatero modro, ko je stopil v gostilno znani živinski prekupec BalonČan, Vsi so ga klicali k mizi in se mu umikali. BalonČan se je vsedel k županu, in si naročil večerjo, pil Je na zdravje vseh iz njihovih kupic.
Župan ga je udaril po rami:	„Zdaj nam boš
pa kaj povedal, daleč si bil po svetu in dolgo te ni bilo, povej, kaj pa dela vojska. Pravijo, da se voz zdaj vojska v čolnih, po zraku in da se streljajo in bijejo tam gori. Pri nas ne vidimo nič od tega. Pravijo, da nam mečejo iz tistih letečih čolnov take buče doli, ki so polne smodnika in da ubijejo zadosti ljudi. Saj menda ne pridejo tudi v Brčice ?“
BalonČan je rad potegnil kmete. Zato jim pravi resno: „Ne mislite, da ne vedo Lahi, Angleži in Francozi za Brčice, Prav lahko, da bi vas obiskali z aeroplanom in vam poslali kak pozdrav, ker vedo, kako hudi ste tukaj nanje. Pa se nič ne zmenite za to Kadar zagledate letalo, pljunite nanj, pa bo šlo kar takoj nazaj, ker se bo zdelo Lahom to jako zamalo.“
Brčičani so pogledali debelo, župan se je na-
1 smejal:	„Ne boš nas potegnil, jcffljuvaj ti na letala,
k« si tako moder. Povej nam raje, odkod prihajaš!“ „Iz Ogrskega, duše drage, iz dežele belega
kruha in pitanih prašičev“, je odgovoril BalonČan, in pričakoval polno vprašanj glede žita in moke in se pripravljal, da naveže radovednežem kaj, Ali Br-čičani so kar onemeli, samo župan je vprašal kar strogo:
„Na Ogrskem! Kaj ni tam kolera?“
„O in še kakšna“, je hitel BalonČan, „kar zvije človeka, pa je po njem. Mene se pa ne prhne. — Potem sem Šel na Dunaj.6
„Na Dunaj“, je stokal Marinkov in vsi so pogledali plašno in se odmaknili od BalonČana.
Ta je zapazil njihov strah in je dostavil: „Ma Dunaju sem ležal v bolnišnici „Bolan! Na Dunaju!“
Župan, varuh občine, je pogledal odbornike: „Možje! Na Dunaju je kolera!“
Kakor bi pihnil so izginili iz gostilne župan in odbor. Tudi gostilničar je ušel. BalonČan se e zasmejal in se bil po kolenih. Klical je gostilničarja, ko ga pa ni bilo, je sklenil, da gre v drugo gostilno, kjer ne bodo tako bežali pred njim. Vrže denar na mizo in prime za kljuko, a vrata so zaklenjena!
/BalonČan ni utegnil zakleti, sapo mu je vzel pogled skozi okna. Župan in odborniki so pripeljali vaško brfizgalnico pred hišo — kje pa gori, ko ne zvoni in je vse tiho ? BrizgaJnico naravnavajo ravno na gostilno. BalonČan odpre okno, da vpraša, kar se vlije nanj curek vode, ki ga vrže skoraj ob tla, Besen zgrabi BalonČan stol in ga vrž8 skozi okno v ognje-gasce. Takoj je prišel nov poliv, potem je stopil župan pred okno in govonl ura'đno-resno:
„BalonČan, ti prehajaš iz okuženih krajev, in sl se petoro nabral lakte**,) inbaeilov, Te potuhnjene živalice je treba ugonobiti, tako veleva kužna postava, hoče gosposka in zahteva korist občine, in ti, BalonČan, moraš slediti gosposkinim ukazom. Poliv Je gotovo že pokončal nekaj živali na tebi, a mi
Turška bojišča.
Na turških bojiščih hudi spopadi med Angleži in Turka severno od mesta Samara ob reki Tigris v Mezopotamiji. — Na kavkaškem bojišču boji z ruskimi prednjimi četami, ki prodirajo pro® Mezopotar miji. — Na egiptovskem bojišču ob reki Vadi-Gaza južno od mesta Gaza hudi artilerijski boji. — Na o-stfabh frontah nobenih pomembnih dogodkov.
Štajerska socialna demokracija za
mir
Na zborovanjih štajerske socialne demokracije »e bo dne 1, maja t. 1., kakor poroča „Montags-Zeitung“. slavila sledeča resolucija:
„V smislu Sklepov avstrijske socialne demokracije se v imenu delavstva Ävstro^Ö grške slovesno izjavlja pripravljenost skleniti mir takoj brez vsakega osvajalnega namena in brez ponižanja kakih vojskujočih se držav. Slovesno se ugovarja proti vsakemu podaljšanju krvoprelitja in uničevanja človeškega i-metja in življenja. Delavstvo vzame z zadoščenjem na znanje izjavo avstro-ogrške vlade, da je naša država pripravljena skleniti časten mir brez vsakega osvajalnega namena. Zborovanje pozdravlja in z veseljem odobrava pričeta pogajanja za mir med delavstvom vseh držav in obljubila, da bo zastavilo vse svoje sile, da pride kar najhitreje do zaželjenega s-plošnega miru,
Politične vesti.
Prva seja državnega zbora. Pisarna državne zbornice je odposlala dne 27. aprila na posamezne državne poslance pismena povabila, v katerih jih obvešča, da je cesar sklical z najvišjimi patentom z dne 26. aprila državni zbor dne 30. maja k zasedar nju. 'Otvoritvena seja se vrši v sredo, dne 30. maja, ob 11, uri predpoldne.
Posvetovanja strank. Predsednik državnega zbora dr. Sylvester je odredil za prihodnji Četrtek, dne 3. maja, posvetovanje zastopnikov parlamentarnih strank. Te dni se vrše na Dunaju posvetovanja raznih klubov. Izdeluje se delavni program za državni zbor.
Ministri Urban, Baernreither in Bobrzynski
Se ostanejo v kabinetu,. Cesar je izdal lastnoročna pisma, v katerih naznanja, da prošenj ministrov Urbana, . Baernreitherja. in Bobrzynskega za izstop iz Clam-Martiničevega kabineta ne vzame na znanje in prošnjam za odstop ne ugodi. Imenovani ministri o-Stanejo še nadalje v Clam-Martiničevem kabinetu.
Br. Sylvester vstraja pri svojem odstopu. — Zbornični predsednik dr. Sylvester je razposlal na vse predsednike nemških skupin zbornice pisma, v katerih iih prosi, da pridejo dne 3. maja k njemu na posvetovanje. V teh pismih povdarja 'dr. Sylvester, da vstraja neomajno pri svojem sklepu, da odstopi kot predsednik državne zbornice ter prosi, da, se zedinijo glede osebe njegovega naslednika.
moramo biti tega popolnoma gotovi, zato se boš sedaj podal gori v dimnico, da te prekadimo par ur, potem te povabimo na večerjo. Bodi pameten in ne delaj nam sitnosti, pojdi kar zlepa gori, Če ne, ti povem, da pojdeš zgrda!“
Balončan, ki ni bil ne na Ogrskem in ne na Dunaju, se je prijel za glavo in je klel svojo lastno pretkanost, ki mu je nakopala te sitnosti, „Z bikom se ni bosti“, je rekel županu in šel v spremstvu nekaterih mož v podstrešje, kjer so ga zaprli v ozek prostor, skozi katerega se je vil dim v drugi prostor, kjer je viselo prekajeno in neprekajeno meso. Balončan se je vsedel na tram in čakal Spodaj so zažgali par zelenih vej. Žgoč dim se je privalil v dimnik in je zavil Balončana. ki je kihal, kašljal in
mu
«Čakajte, kaualje! “
Odlomil je desko in skočil v predal k prekajenem mesu, vzel je kar celo kolajno klobas raz palice in začel jih je jesti. Doli so prinašali listja in trave na ogenj, da bi bilo Čimbolj gotovo konec tistih živali.
Kadili so in se veselili svoje modrosti. Da je bil ostal Balončan v tistem hudem dimu, ni bi bil nikdar več hodil kupovat živine in ne bi vlekel kmetov. Dve uri so nalagali na ogenj. Potem so Šli slovesno po razkuženega Balončana,. A kako so se zavzeli, ko so našli dimnik prazen in zagledali skozi luknjo Balončana, ki se je gostil ravno š sočno lepo gnat jo, dočim je kazala prazna palica, da se je že podložil s klobasami. Gostilničar je vpil, kdo da mu povrne Škodo, župan in odborniki pa niso vedeli. »Ji je Balončan zdaj razkužen ali ni, zato so se mu umaknili V velikem loku, ko je vstal in rekel:
..Klobase in gnjat poravnaj ti, župan, bacile pa sem spravil v Žakelj in obesit v dim, ohranite si jih y- gpštšM svojo modrosti!“	T, Gtasoik.
Nemški National verband je imel dne 27. aprila posvetovanja, ki so se tikala notranjih zadev te zveze. Posamezne Verbandove skupine bodo imele te dni posebne seje, nakar se bo v. bližnjih apeli vršilo glavno zborovanje nemškega Nationalverbanda, v katerem se bo rešilo vprašanje zborničnega predsedstva.
Ostri* protest Ukrajincev proti osamosvojitvi Galicije. Dne 24. aprila je imela sejo parlamentarna komisija ukrajinske parlamentarne zveze, v kateri se je sklenilo soglasno: Sklicujoč se na dosedanje proteste proti vsakemu razširjenju avtonomije Galicije, ki je nezdružljivo z najvitalnejšimi koristmi okrajin-skega naroda in države, se izreka komisija proti vsakemu, k uresničenju osamosvojitve Galicije vodečemu koraku kot izzivanju ukrajinskega naroda. Rusini Smatrajo obveznost države v prej označeni smeri za postopanje, ki hi brezpogojno moralo imeti za posledico ogrožitev nemotenega delovanja parlamenta in složnega skupnega; delovanja zastopnikov vseh avstrijskih narodov. Sprememba avstrijske ustave se sme izvršiti samo potom parlamenta s svobodnim spo-razumljenjem od naroda do naroda.
Ukrajinci pri grofu Clam-Martinicu in grofu Cerninu. Dne 26. aprila je prišld k ministrskemu predsedniku, grofu Clam-Martinicu pod vodstvom podpredsednika zbornice Romančuka, odposlanstvo u-krajinske parlamentarne zveze, da se pouči glede v časopisju razširjene vesti o odcepitvi Galicije, Ministrski predsednik je pomiril odposlanstvo in je pov-daril, da je poročilo časopisja, 'da bo izvedena odcepitev Galicije Še pred sklicanjem parlamenta nar redbenim potom, neresnična. Vladu* je vsem narodom enako blagohotna. Isti dan se je predstavilo. odposlanstvo, seštoječe iž predsedništva ukrajinske parlamentarne zveze in društva za osvoboditev Ukrajine zunanjemu ministru grofu Cerninu, da mu predloži svoje Želje in težnje. Minister je obljubil, da je pripravljen, vse želje in težnje prouči® in blagohotno vpoštevati.
Tirolski Nemci. Izvršilni odbor nemškjotirols-kih deželnih poslancev je dne 27. aprila na svojem zborovanju sprejel resolucijo, v kateri pozdravlja zopetno sklicanje državnega zbora in izjavlja, da naj nemški poslanci na vsak način vstrajajo pri znanih nemških političnih zahtevah. Nadalje se zahteva u-stanovitev tehnične visoke šole za zahodnoavstrijske dežele s sedežem v Inomostu.
Volilna preosnova na Ogrskem. Cesar je poslal grofu Tiszi lastnoročno pismo, v katerem izraža sedanji vladi svoje popolno zaupanje in ji za njeno Štiriletno požrtvovalno delovanje izreka svoje priznanje. Cesar pravi v strojem pismu, da je iz pogovorov, ki jih je imel z zastopniki vseh ogrskih političnih strank, spoznal, da ne vidi razloga ločiti se od vlade, ki razpolaga v zbornici s trdno večino. Vladar naroča vladi, naj mu predloži razne predloge o narodnogospodarskih zadevah in predloge za razširjenje volilne pravice. Kakor se od merodajne strani poroča, namerava vlada podeliti oziroma razširiti volilno pravico posebno za one, ki so se odlikovali v službi in obrambi domovine. Volilno pravico bodo dobili ogrski državljani, ki so si tekom vojske pridobili šaržo podčastnika in tudi tisti, ki so dobili hrabrostne svetinje in lastniki manjših posestev.
Novi avstrijski generalni guverner v Lublinu. Avstrijski generalni guverner na; Rusko-Poljs-kem, podmaršal Kuk, je zapustil svoje mesto. Na njegovo mesto je bil imenovan poveljnik poljskega pomožnega zbora, generalni major grof Szeptycki. General Kuk je bil za svoje zasluge odlikovan z velikim križcem Leopoldovega, reda, z vojnim okraskom.
Konferenca ministrov severnih držav. Od 9. do 11. maja se bo v Stockholmu vršila konferenca ministrov Švedske, Danske in Norveške. Sestanek severnih državnikov ie dokaz, da se omenjene države v sedanjih težkih časih krepko podpirajo in da so pripravliene slejkoprej čuvati svoje pravice in interese kot nevtralne države. Poleg tega pa se hočejo vse tri severne države Podpirati posebno v gospodarskem oziru, v prvi vrati glede preskrbe živih
Tedenske novice.
Cesar Karel in sv. Evharistija. Sko! dr. Fi-šer-Colbrie iz Košič na Ogrskem pripoveduje o cesarju Karlu:	„Cesarja Karla sem vedno videl le
pred najsvetejšim Zakramentom. V mojem spominu živi on kot kralj sv. Evharistije, Se danes ga vidim, kako je poln vesel ra s smehljajočim se obrazom stopil v dunajski augartenski kapeli pred me in me je z otroško skromnostjo vprašal:	„Prosim, velečastiti
gospod, ali mi je dovoljeno ministrirati ?“ Se sedaj vidim in slišim, kapo .je tedaj - - bilo je pred 18 leti — lin potem s« je to š* večkrat zgodilo) latinske besede izgovarjal popolnoma pravilno, kako je z velike in zgledno pobožnostjo pripogibal koleno, ko mi je stregel pri sr, maši. Pozneje sem ga videi ©b prili-
ki dunajskega evharističnega kongresa. Dve leti pozneje sem ga zopet videl pri oltarju, in sicer 1. 1914 dne 6. septembra, ko je v košiški stolnici z zgledno pobožnostjo prisostvoval sv. maši, katero sem daroval. Tudi zadnjič sem ga videl pred oltarjem in sicer takrat, ko so mu krono sv. Stefana položili na glavo in sta cesar in cesarica sprejela sv. obhajilo.“
f Usmiljena sestra Helena Žurej umrla. Po dolgi bolezni je v 63. letu svoje starosti umrla u-smiljena sestra mariborske bolnišnice Helena. Ema Žurej. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 29. aprila, popoldne. N. v m. p.!
Iz politične službe. Namestniški koncipist M. Steffan v Ptuju je premeščen od ptujskega okrajnega glavarstva k cesarskemu namestništvu v Gradec. V Ptuj je pa premeščen namestniški koncipist dr, Frane Sedlmayr.
Obmejni Slovenci cesarici Žiti. V nedeljo, dne 29, aprila, se je v Slovenskem Domu v St. liju v Slov. gor. vršila izvanredno lepa prireditev v proslavo godu cesarice Zite. Zbranih je bilo gotovo nad 200 Slovencev in Slovenk iz obmejnih far. Bralno društvo je ob tej priliki poslalo najvjijßjemu dvornemu komornemu uradu Nj. Veličanstva cesarioe Zite sledečo brzojavko: „Ob priliki proslave godu Nj. Veličanstva zbrani člani in gostje Katoliškega slovenskega kmetskega bralnega društva v St. liju v Sl. gor. se globoko ud'ano in spoštljivo klanjajo Nj. Veličanstvu in prosiijo Vsemogočnega varstva in zaščite za svojo, z izvanredno udarnostjo ljubljeno vladarico.“
Gorje onim! Sobotni „Slovenec“ piše z ozirom na sedanji politični položaj: „Jugoslovani bi laikov teh časih igrali pomembno vlogo. V to je treba izpolnitev enega samega pogoja: da so edini! Seveda edini ne le na vnanje, temveč tudi notranje, v konkretnih zadevah,j®Pred očmi morajo imeti, da gre to pot za vse! S to besedo je vse povedano. Malenkostni oziru tu ne smejo veljati. Ves hrvatsko-sloven-skji narod bo z bistrim očesom kontroliral delovanje svojih poslancev, zlasti pa slovensko ljudstvo. Gorje onim, ki bi v tem veleresnem času osebne spletke stapljali nad življenjski interes naroda in države!“ — Soglašamo! Ta gorje pa bi se naj zaklical posebno glasno danes na občnem zboru nove Zadružne centrale onim ljudem, ki šo razbiti vseslovensko zadružno organizacijo iz ozirov, ki niso niti zadružni niti idealni, ampak zelo, zelo osebni. Tukaj je rana. ki se mora z neusmiljeno roko izčistiti, kajti v gospodarskem o^iru zasledovati fcoristolovne namene, ;; v imenu sloge prepovedovati, da se naj na politični tribuni o tem molči, bo težko držalo. Sicer pa se pripravljajo o tem na drugem mestu velika odkritja.
Podadmiral pl. Kailer umrl. Na Dunaju je dne 28, aprila umrl avstrijski podadmiral pl. Kailer v starosti 55 let. Umrli je bil načelnik mornariškega odseka vojnega ministrstva.
Po smrti odlikovan. Sin nadučitelja v Slivnici pri Mariboru, enoletni prostovoljec Pavel Pestev-šek, ki je, kakor je že „Straža“ poročala, padel na italijanskem bojišču junaške smrti za domovino, je bil po smrti imenovan za praporščaka. Slava spominu slovenskega junaka!
Odlikovani delavci in rudarji. Cesar je podelil, kakor smo že v petkovi „Straži“ na kratko poročati, 437 delavcem in rudarjem vojni križec za civilne zasluge. Odlikovani so. med drugimi:Pri rudniški upravi Celje:	delavci:	Mihael Pristovnik,
Franc Belak, Jakob Blažič, Florijan Borovnik, Mih. Borovšek, Andrej Centrih, Ivan Delakorda, Jakob Dragar, Alojzij Florijan, Andrej Florijajn, Valentin Glažer, Franc Germadnik, Josip Goričnik, Jur Goršek, Marko Grebenšek, Jernej Grobelnik,' Stel. Grobelnik, Anton Hercog I, Franc Hladin,- Anton Holo-bar, Jurij Hriberšek, Mihael Jablanšek, Mih. Jamnikar I, Josip Jan, Anton Javornik, Franc Kalander. Ivan Kališnik, Matija K as ni k, Franc Končan, poduradnik Franc Korošec, delavci Ludvik Kranjc, Anton Kristijan, Ivan Lapnikar, Martin Lenček, sluga Karel Lednik, delavci Mihael Lešnik, Ivan Levec, Ivan Loznik, Miroslav MaMš, Franc Martine, Martin Martinšek, Ivan Mernik, Blaž Mirnik, Lovrenc Napotnik, Baltazar Ograjenšek, Franc Oštir I, Franc Pajer, Rudolf Paček, Franc Pilih, Alojz Podgoršek, Filip Posedu, Ivan Praznik, Martin Pristo-všek, Ivan Purger, Mihael Pušnik, Pavel Ramšak, Anton Romih, Ivan Sedar, Alojz Spi*ager, Jos. Zure I, Ferdinand Valenčak, Ferdinand Valentinih, Miha Volk. Matija Vrabič, Andrej Zagoričnik in Mihael Zekar ; pri koroški rudniški upravi Rabelj: delavca Josip Brane in Matija Černuta TIL slugi Anton Cuder in Ferdinand Ehrlich, poduradnik Valentin Ferk, delavci Josip Jäkel, Lovrenc Komatih, A. Kovačič, Gašper Krobat. Anton Marka T, Ivan Miki n uč in Anton Mlekuž IT. .
Brzojavk» na front«. Odslej so za poskušnjo dovoli «n e na fronto tudi kratke zasebne brzojavke, a samo v nujnih zadevah, n. pr. ^ vprašanja, _ kako jo kateremu tožkoranjenomu, poročila p novarni bolezni
ali smrti bližnjih sorodnikov itd. Brzojavka sme obsegati k večjemu 30 besed in stane 2 K. Poštni u-radi so dobili v tem oziru natančnejša navodila.
Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali p. t,: Leopold Petovar, posestnik v Ivanjkovcih, 20 K; neimenovana pri Sv, Križu na Murskem polju 10 K; dr M. Slavič, bogoslovni profesor v Mariboru, 20 K; Elizabeta Mravljak, soproga c. kr. profesorja in nadporočnika v Mariboru, 10 K; Janko Pahernik, veleposestnik in c, kr. poročnik, Vuhred, 20 K; Marija Pahernik, veleposestnica, Vuhred, 20 K; Peter Mravljak, veleposestnik, Vuhred, 20 K; dr. Maks Pregelj, zdravnik, Vuzenica, 10 K; Pr Štuhec, župnik pri Sv. Juriiu ob Ščavnici (kruh sv. Antona), 50 K; dr. Josip Somrek, bogoslovni profesor, Maribor, 20 K; Rudolf Janežič, kanonik in ravnatelj bogoslovja, Maribor, 15 K; dr. Anton Medved, c. kr. profesor v Mariboru, mesto venca na grob č. g. j kurata Finka, 10 K, Vsem gg. dobrotnikom: Srčna hvala!
Koledar *a slovenske vojake za leto 191? je
nedavno izšel v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Ta koledar se je lansko leto našemu vojaštva in civilnim osebam silno prikupiL Tudi po koledar ju za leto 1817 že vojaštvo več mesecev močno poprašuje. •l ogova vsebina je:	a) Organizacija naše vojske
tudi mornarice), b) Državne podpore za družine mobiliziranih z novimi odloki, c) Kaj dobijo vdove in sirote padlih vojakov, d) Podpore zaostalim padlih in pogrešanih vojakov, e) Preskroa invalidov in njihovih' družin, f) Vojno zavarovanje, g) Odlikovanja Za Moštvo, Povsod se je oziralo na najnovejše odloke, PHdejanih je tudi več vzorcev, kako se delajo razne vloge na oblastva. Posebno pa se bo prikupil našim vojakom »Duhovni spremljevalec in molitvenik*? ki -absega krasne, vojakom nad vse potrebne nauke ia «ofltve. Ob koncu ima tudi nove poštne določbe. Za mm8 zapiske je pridelanega 48 listov praznega papirja in svinčnik. Koledar je močno v platno vezan, n stane s poštnino vred K 1.10; po trgovinah se pa o’-odaja komad po 1 K, Naroča se v tiskarni sv. Oi-v Mariboru.	•
„Straža“ stane za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta 2 K 50 v. Kdor še ni poravnal dolžne naročnine ali še naročnine za leto 1917 ni obnovil, ga prosimo, da to takoj stori. Kdor hoče nabirati nove naročnike, mu pošljemo položnice. Denar se pošlje na naslov:
Upravništvo lista »Straža« Maribor, Koroška ulica št. 5.
Gospodarske movice.
Galica je tukajl Kakor izvemo iz zanesljivega vira, je došlo te dni na Štajersko že 90% naročene bakrene galice. Mariborski okrajni zastop jo razdeljuje od pondeljka, dne 30 aprila, naprej. Župani in zasebniki, ki so bakreno galico naročili pri okrajnih zastopili, naj prinesejo potrdila o vplačani ari lin potrebno posodo (vreče) seboj. Cena je & K 40 v za il kilogram.
Cena za semenski krompir. Uradno je določeno, da sme posestnik za semenski krompir zahtevati poleg dosedaj veljavne najvišje cene 15 K za me terski stot. Še 6 tC pri vsakem stotu in Sicer za prebran krompir.
Pogodbena dobava krompirja. Kakor smo že kratko poročali, je e. kr, urad za ljudsko prehrano izdal odredbo, s katero se dovoljuje sklepanje pogoub glede dobave krompirja za letošnjo jesen. Rok, do katerega je dovoljeno sklepati take pogodbe, je zdaj podaljšan do dne 31. maja t. 1. Take pogodbe sklepati smejo industrijska podjetja, zavodi, konsumua društva, večia mesta, občine itd. Ni dovoljeno, da bi posamezniki sklepali pogodbe za neprimerno velika zemlušČa ter bi s tem škodovali tistim., ki niso sklenili nobene take pogodbe. Pravilno sestavljene pogodbe je nasloviti na cesarsko namestnijo in uh vlagati pri pristojni okrajni politični oblasti. Pogodbe bo deželna politična oblast le tedaj odobrila, če bodo vsebovale množino 154 kg krompirja za osebo in te-
den in sicer za dobo 40 tednov. V pogodbi mora biti | natančno označeno število in površina dotične parče- I le; tudi je v pogodbi navesti število oseb, za katere I je krompir namenjen. Povdarja se, da bodo odobrene 1 pogodbe samo večjih podjetij, ne pa tudi manjših. I
Kje se dobi laneno seme? Zveza gospodarskih f 2adrug za Štajersko v Gradcu je preskrbela dva vagona lanenega semena za štajerske kmetovalce. Kdor ga rabi, naj se obrne na Zvezo, Gradec, Bismarckplatz št. 3.
Živalska dlaka in vplula zasežena,. Bsšla je naredba trgovskega ministrstva, ki določa, da so v prid države zasežene vse zaloge živalske dlake in volne, ki se nahajajo v zasebni lasti, kot volna ovc, jagnjet, koz, dlaka goveje-živine in konj, izvzemši konjske grive in repe, Živalsko dlako in volno bo prevzemal urad za volno. Cene za živalsko dlako in volno. ki se bodo gibale med 80 v do 6 K za 1 kg. bo določala posebna prevzemna komisija.
Cene tkahinam znatno padle. Listi, poročajo, da so na Dunaju nenadoma znatno padle cene različnemu tekstilnemu blagu, deloma za celih 50%. To prihaja odtod, ker so imeli razni trgovci velike zaloge prikritega blaga, katerega prodajajo sedaj po znatno znižanih cenah, ker se boje zagroženih ostrih kazni radi navijanja cen. Da je temu res tako, priča okolnost, da se niso počenile vse tkanine, marveč le nekatere vrste. Posebno obilo so naprodaj Sifonske tkanine; Sifon je bil v miru povprečno po 40 vin. meter; v vojni ie poskočil na 4 K, sedaj ga pa prodajajo po 2 K meter. Podobno je z blagom iz mikane volne in šev,lotom; te tkanine so bile v miru poprečno po 10 K meter, v vojni so poskočile na 40 K, sedaj jih prodajajo po 20 K meter. Dolžnost poklicanih oblasti bi bila, da, bi ge- nadalje pritiskala na oderuhe z blagom, da bi pri1: rite zaloge spravil' na trg. Pa tud;i na to naj se pazi, da bodo konic cijonarji obleko iz blaga, ki pa bodo sedaj cenejš? kupili, tudi urimerno cenejše prodajalh
Izvoz lesa iz Koroške omejen. Koroška deželna vlada je odredila, da je izvoz lesa iz Koroške omejen V bodoče se sme izvažati les iz Koroške samo z dovoljenjem politične oblasti.
Lesne cene v Nemčiji. Na vseli nemških lesnih trgih živahno popraševanje po mehkih deskah, po mehkem stavbnem lesu, zlasti po hrastovem lesu za praonice (švelarje) in za izdelovanje železniških vozov. V Mogunciji in Manheimu so plačevali deske 1’ 12” P” po 527—530 mark, v Memingenu in Aša-fenburgu navadne neprebrane mehke deske 1’12” V •do 142 mark za kubični meter. Popraševanje po blagu živahno, blaga za polovico premalo, cene trdne.
Vse zaloge piva zasežene. Po poročilu čeških listov bo vlada zasegla v prid delavcev, zaposlenih v tovarnah in delavnicah, ki izdelujejo vojaške potrebščine, vse zaloge piva,
V preslikani ali pobeljeni sobi je prav slab zrak. Zapri vsa vrata in okna, deni sredi spbe lopatico z žerjavico, nasuj nanjo par pesti bnnjevih jagod; odpri Čez 24 ur.
Ribje olje zapiše zdravnik mnogokrat, a malo kdo ga uživa brez težave, posebno se ga branijo-otroci. Zmešaj 100 delov ribjega olja, 38 delov sladkorja, 1 del gumi arabicum, 50 delov tragantgumija, 40 delov črne kave in 10 delov ruma — tara pripravljeno olje uživa lahko tudi otrok.
Strela ubila častnika- in 20 mož... Pred nedavno je med hudim neurjem na soški fronti udarila strela v gručo vojakov, ubila enega častnika in 20 vojarav.
ice*
Mož, ki ni- vedel, da je vojska. Ob času rajnega laškega kralja Humberta je živel v neki daljni vasi kmet, ki se je po desetih letih, odkar je vladal že Humbert, začudil, da ni več Viktor Emanuel laški kralj. Tako je sedaj na Nemškem mož, kateri do zadnjega časa ni vedel, da divja v Evropi svetovna vojska. To je 761etni Peter Edelbauer, ki mirno gospodari visoko v hribih, skupaj s svojo hčerjo, ki je tudi že dosegla. 50. leto. Pred kratkim se mu ni še nič sanialo, kaj se godi na svetu. Časopisov ne bere, pismonoša, ki je poznal starega moža, si je pa prihranil pot v hribe. Zadnje dni je starček zvedel, za vojsko od nekega hribolazca. Zvedel je, toda ni verjel in se je odpeljal v mesto Vratislavo ter tam vprašal vojaško stražo, Če je res vojska. Vojaki sq mislili, da se mož norčuje in so ga zgrda odpravili. Se le v nekem vojaškem uradu je zvedel, da se bori Nemčija proti mnogim sovražnikom, in da je dosegla. že lepe vspehe. Starec je zamrmral: „Bo že!“ in se odpravil nazaj v svoje planine, da tam počaka miru. — Ali ni ta Peter Edelbauer zares zavidanja vreden ?
Cigani v vojski. To potepuško pleme, ki sodeluje tudi v naših armadah, ni bilo prej v boju nikdar posebno hrabro. Vojaki porabljajo cigana naravnost za primer lenobe in boječnosti ter pravijo: Je strahopeten kot cigan! V sedanji vojski se je mnenje o ciganih nekoliko izpremenilo. Seveda 'dajo še danes ciganu rajši trobento ali boben v, roke, kakor puško, vendar pa so se že v več slučajih tudi cigani v fronti izkazali. Ranjeni cigani v ogrskih bolnišnicah prenašajo svoje bolečine zelo mirno in so j ponosni na svoje boje. Nekemu ciganu, ki je bil pol- j kovni trobentač, je kos šrapnela odbil trobento iz :
Odgovora.' urMsite;
ust; trobenta se je razbila, ali cigan je na ranjena usta nastavil dlani in je bojni signal — kričal. Nekemu drugemu ciganskemu bobnarju je krogla prestrmi -osno roko; cigan je tedaj začel bobnati levico, dokler mu ni nova krogla ranila tudi še te roke, -v Tako se je sedaj, spremenilo tudi mnenje o o ciganih.
Potresi v Italiji. Iz Florence in Rima prihajajo poročila o potresih, ki so se dogodili dne 26. a-prila opoldne ob jadranski obali in v Toskani. Naj-hujši potres je imel svoje središče 40 km daleč od Florence, kjer so kraji tudi najbolj poškodovani. I dosedanjih poročil je razvidno, da, je vas Monterchi pri Arezzu skoro porušena. O obrežnih opustošenjiii se poroča tudi iz Anghiari, Sepolzera, Citerne in Santa Marie v okraju Arezzo, Potres je zahteval h’ razmeroma malo človeških žrtev, ker s6 ljudje po prvih lahkih potresnih sunkih zapustili poslopja se podali na prosto. Baje je potres zahteval samo 40 Človeških žrtev. Število ranjenih se pa ceni na več stotin.
Žrtve potresa. Ko sedaj čitamo, kako velikansko število junakov Krije bojno polje, se komaj spomnimo, da tudi druge šibe' božje zahtevajo ogromno človeških življenj. O potresu pravi Bodart, da je u-ničil od 24. avgusta leta 79 po Kristusu do mesinske katastrofe več nego dva milijona življenj, V tem času je bilo kakih 40 zares strašnih potresov. Naj navedemo le nekatere! Potres ob obrežju Sredozemskega morja leta 526: 120.000 mrtvih; izbruh Vezuvija leta 1306: '50.000 mrtvih; izbruh Miyiyame na Japonskem leta 1638: 50,000 mrtvih; potresna, povodenj v Siciliji leta 1693: 100.000 žrtev; potres v Yeddo na Japonskem leta 1703: 210.000 žrtev; v Kši-neukoa na Kitajskem leta 1731: 20.000 mrtvih. Potresa v Poru leta 1746 in v Lisaboni leta 1755 sta se zadovoljila s 50 hekatombami, v Kalabriji ih Mesini pa je 1» 1783 40.000 oseb izdihnilo pod razvalinami, V XIX. stoletju je bila najhujša katastrofa dne 28. oktobra leta 1891 na Japonskem: 107.000 oseb je moralo tu v večnost. Ob smrti otoka Julija, ki se je bil porodil dne 28. junija 1832 40 kilometrov južno odi Sicilije, so objokovali 27,000 mrtvih in. 25.000 ranjenih oseb. Potresnih katastrof v našem stoletju se še dobro spominjamo, tako mesinske, guatemalske (dne 8. maja 1 1902: 40.000 mrtvih), kalifornijske,, čilske (1. 1906), fcarataške (dno 21. novembra 1907: 10.000 žrtev). Tudi Sakkura-Shyma s tisoči in tisoči žrtev je še vsem v spominu Zadnji potres v srednji Italiji je usmrtil
44.000	ljudi, pa smo ga v grmenju topov skoro pre-sljšjali: In vendar ni pafcllo nič več ljudi leta 1870 na nemški, v mandžurski vojski na niski strani. — Tako res vojska še ni tako huda šiba. posebno ker bi jo človek samoposebi lahko zabrani!, dočim proti potresu vsa omika dozdaj ni nič zmogla. Lasje se nam ježe, ko beremo o velikih izgubah svetovne vojske,, a kaj porečete, ko slišite, da v Angleški Indiji vsake leto kuga pomori vsaj 700.000 prebivalcev, ali če brez pretiravanja zapišem, da šteje Evropa vsako leto že nad 150.000 slučajev nasilne smrti, kar znese v pol stoletja vsaj 8,000.000!
Maribor. Kakor izvemo, bodo tudi mariborski socialni demokrati priredili v torek, dne t. maja, veliko manifestacijo za mir. V Gambrinovi dvorani se bo vršilo popoldne ob 3. viri zborovanje. Po zborovanju pa se bo vršil slovesen obhod po mestu in sicer od Gambrinove dvorane po Evgenovi cesti proti o-fcrajnemu glavarstvu. Odposlanstva socialdemokraške organizacije se bodo poklonila predstojnikom raznih višjih • o jaških lin drugih uradov. Za red bo skrbela organ i z a cij a sama.
Sv. Tomaž pri' Ormožu.. Frančiška Bašič iz Hranjigovec izreka tem. potom najtoplejšo zahvalo za znatno svoto vsem darovalcem črnovojniškega baona
2-26, ki so se pri zbirki blagohotno spomnili njenega na bojišču ponesrečenega soproga Ivana Bašič in njegovih zaostalih.
Koprivnica. Dne 12. aprila smo spremili k ve-onemu počitku našega ljubljenega soseda, skrbnega hišnega očeta in do skrajnosti požrtvovalnega cerkvenega ključarja Franca Mirt. Pri svoji neumorni delavnosti in prevelikem naporu vsled pomanjkanja delavcev si je napasel pljučnico, ki ga je položila v prerani grob; bil je star Še le 53 let. Dragi Franc, skoraj cela fara stoji ob tvojem grobu in plaka; tolaži nas misel, . da si srečen, ko tvoja dobra dela gredo za teboj in se bližamo dan za dnevom bolj veselemu snidenju onstran hladnega groba. Z Bogom, duša plemenita!
Dobova. Bridka izguba je zadela uglednega moža, načelnika krajnega šolskega sveta, odbornika domače posojilnice Ivana Kežman v Ločah. Pred 1 mesecem mu je umrla sinaha, stara še le 35 lef; a dne 19. aprila pa skrbna žena Helena, v starosti 61 let. Štirje sinovi-vojaki služijo cesarja in domovini, eden 'sin pa je že dve leti pogrešan. Pri velikem posestvu ie ostal sam gospodar. V tolažbo mn naj ho občno sožalje in vera v božjo Previdnost. — Pri potresu dne 29. januarja, se je 'naša cerkev, zgodovinska stavba, zazibala kot šiba na vodi; poškodovani so 15 metrov visoki svodi, oproge in podstrešni zidci ; stroški vseh popravil so že uradno proračunjeni. Z združenimi močmi bomo cerkev zopet olepšali in meseca septembra obhajali oOletuico posvečevanja in upamo — v blaženem miru.
Izdajatelj in založnik: Konsorcij »Straža.1
¥®k#al«v Slapa»;
Tisk tiskarne svs Cirila s Mariboru,