GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE M. Sobota, 17. julija 1953 Leto V. Štev. 29 - Cena 10 din Ureja uredniški odbor - odgovorni urednik Jože V i 1 d — uredništvo in uprava M Sobota Trg zmage 5 — ček račun pri NB FLRJ v M Soboti. St 641-T-308 - tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 100. polletna 200 celoletna 400 din — Izhaja vsak petek Poštnina plačana v gotovini 22. julij - Dan vstaje Borbeni praznik slovenskega naroda 22. julij je najpomembnejši dan za vsakega Slovenca. Tega dne leta 1941 se je začela organizirana oborožena borba slovenskega naroda. Sicer je bilo že prej več spopadov z okupatorjem, ki pa so bili bolj rezultat odpora proti terorju kot organizirane borbe. 22. julija 1941 pa so se pričele oborožene akcije partizanskih enot po navodilih glavnega poveljstva. Težišče teh borb je bilo na Gorenjskem, kjer so bile partizanske enote najmočnejše. 22. julij pomeni borbo slovenskega naroda proti strahovitim silam okupatorja, obenem pa tudi prvi resnejši korak k družbeni revoluciji, za uresničitev Prihod partizanskih patrulj v M. Soboto bo v sredo, 22. julija ob 9. uri zjutraj. Po svečanem sprejemu bo na Trgu zmage velik politični miting. Sobočani! Delovni ljudje Prekmurja! Sobota vas vabi na partizansko slavje ob Dnevu vstaje! ZB Polana se pripravlja za 22. julij V okviru partizanskih patrulj bo ZB občine Polana organizirala dne 19. VII. sprejem patrulje pri Prševem mlinu v Mali Polani, kjer je bila leta 1944 ustanovljena OF za Veliko Polano. V pripravi je miting s političnim in kulturnim sporedom. Dne 20. VII. bodo prevzeli patruljo člani ZB Polana in Črensovci. Po obisku sodelavcev NOB v obeh Polanah, Trnju. Žižkih in Črensovcih bo patrulja predala zastavo v Gor. Bistrici. davnih želja po odstranitvi izkoriščevalcev in vsega, kar je v notranjosti države tlačilo delovnega človeka. Takrat začeta oborožena borba je bila uspešno končana izbojevana zmaga pa je osnova in garancija za vse uspehe, ki smo jih dosegli v borbi z notranjimi in zunanjimi sovražniki v povojnih letih. V nedeljo bodo v Nedelici odkrili spominsko ploščo Štefanu Kovaču Prekmurci se pripravljajo na veliko svečanost, ki bo v nedeljo, 19. julija popoldne v Nedeljo na grobu narodnega heroja Štefana Kovača. Ko bo partizanska patrulja prišla v Nedelico, bodo na tamkajšnjem pokopališču odkrili spominsko plošča Ob tej priliki se bo tamkaj zbralo mnogo Prekmurcev iz okoliških krajev pa tudi iz Sobote in Lendave. Sobočani so sklenili, da bodo vsi razpoložljivi kamioni peljali Ljudi, ki bi se hoteli udeležili te svečanosti. Kamioni bodo peljali ob 13. uri izpred hotela »Zvezde«. Če bo lepo vreme, bodo nekateri šli tudi s kolesi KOMUNISTI SOBOTE so razpravljali o problem h mesta Preteklo nedeljo je bila konferenca Zveze komunistov občine Sobota. Na tej so ugotovili, da so sklepi zadnje konference bili v glavnem izpoljeni. Pri delu osnovnih organizacij pa so bile tudi razne pomanjkljivosti, predvsem kar se tiče odprtih sestankov. na katere je prihajalo premalo članov Socialistične zveze in drugih organizacij. Za boljši obisk bi morali skrbeti člani Zveze komunistov s tem, da bi ljudem pojasnjevali, kaj se bo na teh sestankih razpravljalo, pa tudi z bolje pripravljenimi dnevnimi redi PRI DELU MORAJO BITI KOMUNISTI PRVI Na konferenci so se vsi navzoči komunisti seznanili z nalogami Socialistične zveze v mestu. Saj je tudi njihova naloga, da so v organizaciji najdelavnejši. Najprej bo treba utrditi organizacijo, pobrati članarino, postaviti ulične zaupnike, predvsem pa novim odbornikom, ki so bili izvoljeni pred tedni, pomagati in jih uvesti v delo .Na množičnih sestankih bo treba razpravljati o jesenskih volitvah v zvezno in republiško skupšči- no ter zbore proizvajalcev. Treba bo skupno z ljudmi predvidevati kandidate. Pripravljati bo treba razpis notranjega posojila Prekmurja za povečanje soboške bolnišnice, od česar bomo imeli dvojno korist: izboljšanje stanja v bolnišnici in zaposlitev ljudi itd. V raznih organizacijah in društvih pa bo treba razpravljati o tem, da bi se kolektivno včlanile v Socialistično zveza Razširjanje sovražnih parol je treba onemogočiti Zadnje tedne so v Prekmurju šilijo razne parole v zvezi z zemljiškim maksimumom in zadnjimi spremembami na Madžarskem, Češ da bo tudi pri nas prišlo do ponovnih sprememb v gospodarstvu. Če bi naši komunisti pravilno pojasnjevali, da naše gospodarstvo in ureditev ni niti najmanj odvisno od Madžarske niti Sovjetske zveze, da mi gremo po svoji začrtani poti, ljudje ne bi nasedali takim parolam. Druge sovražne parole govorijo o vojni Kot dokaz za to so našj sovražniki uporabili pozive na orožne vaje. Najprej nam je pretila nevarnost vojne z Madžarsko, po zadnjih spremembah pa razširjevalci vznemirjajočih parol menijo, da bo laže prepričati ljudi, da nam preti nevarnost vojne z Italijo. Tudi te parole bi lahko preprečili, če bi ljudem pojasnili dejansko stanje. Proti parolam pa se moramo boriti že v naprej s tem, da ljudem pravilno pojasnjujemo vse stvari. Kadar so ljudje pravilno obveščeni, ne nasedajo zlahka raznim izmišljotinam. Upravna in gospodarska vprašanja v Soboti Na konferenci so razpravljali tudi o nekatenrih vprašanjih družbenih organizacij in gospodarskih vprašanjih. Govorilo se je predvsem o okrajnem sindikalnem svetu in o gasilcih, o poslovanju gostiln in o njihovi združitvi (predlog, naj bi gostinska vprašanja najprej reševali komunisti vseh gostinskih podjetij v mestu), o zaprtja dveh gostiln, o čemer so ljudje razpravljali že pred meseci, o nepravilnem delu nekaterih predstavnikov v Soboti, ki so bili proti temu, da bi se ukinili nakupovalci jajc, o kriteriju pri sprejemanja v službo, ki ni bil vedno pravilen, in še o nekaterih stvareh. Pomenili so se tudi o sodelovanju na proslavi Dneva vstaje in o obisku groba narodnega heroja Stefana Kovača, ob odkritju spominske plošče. HEJ BRIGADE, HITITE ... Partizanske patrulje bodo obiskale mnoge kraje Začetek pohoda I. patrulje bo v Čepincih 19. julija ob 7. uri. Šla bo skozi Markovce, Šalovce, Adrijance, Petrovče, Stanjevce, Grad, Radovce. Bodonce, Šalamence, Vanečo na kraj borbe, kjer je padel Dane Šumenjak s svojimi tovariši, nato skozi Puconec in Markišavce v Soboto. Patruljo od Čepinec do Bodonec organizira Zveza borcev Šalovci, od tamkaj naprej pa Mestni odbor ZB Sobota Druga patrulja krene iz Kra-marovcev ob istem času kot prva. Potovala bo skozi Srdi- ce, Rogaševce, Jurij, Gornje Slaveče, Večeslavce, Pertočo, Ropočo, Krašče, Gornje črnce. Korovce, Cankovo, Skakovce, Krajno, Gederovce, Sodišince, Petanjce, Tišino, Vančovas, Rankovce v Murski črnski gozd, kjer so pokopani talci. Občinski odbor SZDL Tišina bo pripravil tamkaj komemoracijo. Od tam bo patrulja odšla v Soboto. Do Gederovec organizira patruljo ZB Kramarovci, od tam naprej pa ZB Sobota. Naslednja patrulja krene iz Pincev 19. julija ob 7. uri zjutraj skozi Lendavo, Lakoš, Hotizo v Veliko Polano. Organizira jo ZB Lendava. Tamkaj prevzame organizacijo patrulje ZB Polana-Gaberje in b okrenila skozi Malo Polano, Žižke, Trnje, Črensovce in Bistrico. Od Gornje Bistrice naprej organizira patruljo ZB Črensovci in Beltinci ter bo krenila čez Melince, Ižakovce, Beltince na kraj, kjer je padel narodni heroj Stefan Kovač. Tamkaj bo pripravil občinski odbor SZDL Beltinci komemoracijo in miting. Patrulja nato krene čez Lipovce in Rakičan v Soboto Ena patrulja pa bo krenila iz Mostja ob istem času kot ostale. Preko Radmožancev in Gomilice bo prišla v Nedelico, kjer bo v nedeljo ob 15. uri odkrit spomenik narodnemu heroju Stefanu Kovaču. Od tara bo patrulja nadaljevala pot skozi Turnišče. Renkovce, Dobrovnik v Strehovske gorice, kjer so bile partizanske borbe in so padli nekateri tovariši, potem pa Skozi Filovce. Bogojino. Vučjo gomilo, Tešanovce, Moravce, Martjance v Soboto. Do Bogojine organizira patruljo ZB Turnišče. od tam naprej pa ZB Dobrovnik. Vse patrulje bodo prispele v Soboto 22. julija, ob 9. uri dopoldne Katoliški duhovniki Obmurja na svečanem sestanku ZA DAN VSTAJE Predzadnji četrtek, 9. t. m. so se na pokrajinskem sestanku v Lendavi sešli člani Cirilmetodijskega združenja katoliških duhovnikov s področja soboškega in ljutomerskega okraja. Zbrali LENDAVA V zvezi z 32. julijem — Dnevom vstaje slovenskega ljudstva pripravljajo v Lendavi svečano akademijo, kjer bosta nastopila pevska zbora SKUD Nafte in KUD Lendave z venčkom partizanskih pesmi Svoj delež k programu bo prispevala tudi Naftina godba na pihala SVEČANA PROSLAVA DNEVA VSTAJE ČRNE GORE 13. julija je vsa Črna gora svečano proslavila Dan vstaje črnogorskega ljudstva Najpomembnejša je bila proslava v Bijelem polju, kjer so odkrili spomenik, padlim borcem Na velikem zborovanju, ki se ga je udeležilo okrog 15.000 ljudi, Je govoril o pomenu Dneva vstaje podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tov. Milovan Djilas so se k skupni proslavi dveh praznikov — Dneva vstaje slovenskega naroda in proslave bratov sv. Cirila in Metoda. Po svečanem govoru o pomenu obeh praznikov je bil izveden krajši kulturni spored z branjem proze, recitacijami in zborovskim petjem Svečani govor je imel Štefan Cergulj. župnik iz Križevec pri Ljutomeru, svoje prispevke proze in poezije pa sta brala M Jerič in I. Camplin Ob zaključku proslave so poslali pozdravno pismo predsedniku republike tovarišu Josipu Brozu — Titu Proslave se je udeležil tudi predsednik komisije za verska vprašanja tov Joge Lampret, dalje zastopnik Glavnega odbora CMD gostje iz Ptuja in sosednjih okrajev LR Hrvatske ter predstavniki ljudske oblasti. Po končani proslavi so si zbrani ogledali nekatere objekte na poljih »Proizvodnje nafte« v bližnji okolici Lendave. KNJ GA O TITU je izšla v slovenščin Po dolgem pričakovanju smo dobili knjigo Vladimira Dedijera »Josip Broz-Tito« (Prispev. ki za življenjepis) v slovenskem jeziku. Izdala jo je Cankarjeva založba. V uvodnih besedah pojasnjuje avtor slovenskim bralcem, da se ta izdaja razlikuje od izdaje v srbščini. Slovenski izdaji je avtor priložil popoln tekst predgovora za tujezemske izdaje. nekatere še neobjavljene odlomke, popravke in več fotografskega materiala. Dedijerova knjiga predstavlja brez dvoma najpomembnejši knjižni dogodek zadnjega časa v Sloveniji. Avtor spretno niza pred nami dokumente, odlomke, sličice, izjave. ovire o življenju in delu maršala Tita in na podlagi vsega tega raste pred očmi bralcev človeško preprosta, a jeklena in plemenita podoba človeka, ki Je postal ena najpomembnejših javnih osebnosti na svetu. Obenem pa ta knjiga predstavlja ne samo Titov življenjepis, temveč zgodovino vsega jugoslovan- skega ljudstva in njegovo borbo v najtežjih dneh. Dedijer piše v prologu: »Moja želja je bila prikazati Tita takšnega, kakršen je po mojem mnenju, z vsemi človeškimi željami in strastmi, navadnega človeka z nekaj nenavadno razvitimi potezami v svojem značaju. ki so mu omogočale opravljati vlogo, ki jo sedaj »pravlja.« Da, Dedijer ima prav: Tito je za nas preprost človek, brez gloriole okrog glave, voditeli ki živi tesno povezan z ljudstvom in se ne boji obiskati ga v njegovem vsakdanjem življenju — in ljudstvo ne goji do njega malikovalstva - kot delajo to v Sovjetski zvezi s svojimi voditelji — ljudstvo ga ljubi kot človeka iz svoje rede. Tudi slovensko ljudstvo ljubi Tita z vsem žarom, o tem pričajo tudi številni prednaročniki za Dedijerjevo knjigo, ki so presegla vsa pričakovanja. To bo brez dvoma ena najbolj branih knjig na Slovenskem. In te tudi zasluži zaradi svoje vsebine in načina pisanja. DOGODKI ZADNJIH DNI SOVJETSKI NOTRANJI MINISTER ARETIRAN. — Vest uradne sovjetske agencije Tass, da je Centralni komite Sovjetske zveze izključil iz članstva notranjega ministra po Stalinovi smrti Lavrentija Berijo in ga izročil vrhovnemu sodišču v preiskavo, je vzbudila po svetu obširne komentarje. Prišla je namreč iznenada, četudi ne nepričakovano. Že v času, ko so si Stalinovi nasledniki Malenkov, Berija in Molotov razdelili naj višja mesta med seboj (Malenkov je postal vladni predsednik, Berija notranji in Molotov zunanji minister), je svetovna Javnost opozarjala na krvavi obračun, ki ga novi sovjetski oblastneži pripravljajo drug drugemu. To resnico so v vojih Izjavah poudarili posebno naši najvišji predstavniki vlade in Partije, zavedajoč se, da ljudje, prežeti s stalinističnimi metodami dela, ne morejo ravnati drugače. Proti Beriji, ki je bil med drunim odlikovan z Leninovim redom,, z zlato medaljo kladiva in rpa in z naslovom heroja socialističnega dela je sedaj naperjen ves sovjetski in ostali kominformistični tisk. Očitno je, da namerava sovjetska vlada zvaliti nanj vso krivdo zaradi nedavnih delavskih uporov v vzhodnem Berlinu, v Vzhodni Nemčiji, na Češkoslovaškem in na Poljskem. Prav tako ga bo zadela krivda za vse težave, na katere naleti sovjetska birokratska kasta pri svojem zatiralnem delu med lastnim ljudstvom. Očitki, češ da je bil »plačan agent Zahoda, sovražnik Partije in ljudstva« in podobno pa kažejo, da jc njegova usoda zapečatena. Malenkov, verna Stalinova senca pri vseh njegovih likvidacijah, bo že umel na najboljši način pripraviti sodno burko, ki jo bo na procesu odigralo sovjetsko vrhovno sodišče. Na Zahodu pričakujejo, da se bo pričel odločilen boj tudi med preostalima rivaloma Morda bo borba v »triumviratu« sprožila tudi nova odporniška gibanja med delavskim razredom zatiranih vzhodnoevropskih držav. Ni pa verjetno, da bi povzročila težja trenja v sami SZ. Šele ko bo uradna sovjetska agencija poročala o obtožnici, ki so jo skovali v Kremlju, bo mogoče soditi, kaki so bili še ostali nagibi Malenkova pri uničenju svojega »dobrega prijatelja« (v času Stalina sta se kaj rada vodila pod roko!) in kaki so nadaljnji izgledi za sodelovanje Molenkov-Molotov ZAKLJUČEK ATENSKE KON- FERENCE. — Svetovni tisk je posvetil tudi dokaj prostora konferenci zunanjih ministrov Jugoslavije, Grčije in Turčije in njenim sklepom. Zunanji ministri so proučili svetovni položaj ter poiskali način, kako najuspešneje pomagati pri zmanjšanju mednarodne napetosti in mirnem reševanju mednarodnih vprašanj. Posebno so se zaustaviti pri svojih kominformističnih sosedih in najnovejši sovjetski »mirovni ofenzivi« na Balkanu. Poudarili so, da pomeni svobodna in neodvisna Albanija enega od elementov za mir in trdnost na Balkanu In tako spodnesli tla sovjetskim racam o »agresivnih namenih Jugoslavije in Grčije proti albanskemu ljudstvu.« V bodoče bo posebno tajništvo pripravljalo konference zunanjih ministrov Hkrati bo proučevalo in opozarjalo vlade na vprašanja, ki sodijo v okvir političnega in kulturnega sodelovanja. Poseben odbor gospodarskih in trgovinskih strokovnjakov bo obravnaval možnosti za sodelovanje na tem področju. Tako se je tristranski balkanski sporazum, podpisan letos spomladi v Ankari, pred svetovno javnostjo izkazal kol močno orodje miru in neodvisnosti balkanskih držav, s tem pa tudi kot pomemben prispevek k splošni varnosti na svetu. TROJNA KONFERENCA zunanjih ministrov Francije, Velike Britanije in ZDA ni prinesla nekih posebnih zaključkov. Medtem ko so se glede Korejg. Indokine in enotne politike v Aziji sporazumeli, pa kaže, da se ZDA ne bodo tako zlahka odločile za četverni sestanek najvišjih predstavnikov treh zahodnih držav in SZ o Nemčiji, četudi je ameriška vlada načelno na to pristala. Razen tega opozarjajo v WaShingtonu na nedavno aretacijo Berije, ki kaže, da tudi z najnovejšo sovjetsko »mirovno« politiko, t. j. spremenjeno metodo do Zahoda, ni vse v redu. Zunanje ministre jc nadalje zmedel NAPETI POLOŽAJ V EGIPTU. Egiptovska vlada namreč ni hotela odgovoriti na britansko ultimativno zahtevo, naj do 9. t. m. pojasni, kam je izginil eden od britanskih letalcev v bližini Ismailije. Britanske vojaške oblasti na področju Sueškega prekopa so odgovorile z blokado, v Egiptu pa so uvedli obsedno stanje In se pripravljajo — kpt kažejo uradne izjave — na — »dokončen udar« Vprašanje je, ali se bo ameriškemu zunanjemu ministru posrečilo pomiriti oba nasprotnika. Stran 2 OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 17. julija 1953 Živinorejo v cankovski občini bo treba pospešiti V okvira občinskega festivala v Cankovi so kmetijske zadruge s področja občino organizirale revijo goveje živine, ki Je bila 29. junija v Cankovi. Sodelovali pa sta le KZ Cankova in Domajinci, dočim vodstvi KZ Gerlinci in Kraste nista kazali zanimanja, čeprav člani želijo izboljšati svojo živinorejo. Na reviji živine je bilo devetnajst krav, dva bika in ena telica. Največ živine je bilo iz Skakovec in Cankove, in sicer le rodovniška, iz Gerlinc pa je bila nerodovniška. Pred revijo živine Je posebna komisija, sestavljena iz živinorejcev in živinorejskih strokovnjakov ocenila živino v kakovostne razrede. Pet goved je bilo prav dobrih, 13 dobrih, tri pa so dobila zadostno oceno. Najboljši prignani bik je bil Negro, last Josipa Melina iz Skakovec, ki je prejel dobro oceno, ta bik je potomec uvoženega bika iz Švice, Nelsona, in rodovniške matere, ki je dala 2698 litrov mleka. Žival je bila precej skladnih telesnih oblik in zato odgovarja vzreji živinoreje tega področja. Med razstavljenimi kravami je bila najboljša Šeka, last Franca Kuharja iz Domajinec, ki je bila ocenjena prav dobro. Zanimivo je, da je ta krava brez rodovniškega potekla in niti ni pod rodovniško kontrolo. Ta krava je lepih skladnih obk, zbita in široka, srednje velikosti tar po zunanjosti kaže znake prav dobra molznice. Predstavlja približne takšen tip živali, kakor jo želimo vzrediti pri nas. Po ocenitvi je bila revija vse razstavljene živine pred osnovno šolo. Po reviji pa je pred več stoglavo množico podal vodja komisije analizo razstavljene živine ter smernice za nadaljnje izboljšanje živinoreje. Poudarjeno je bilo, da je razstava dala povprečen rezultat o kakovosti živine. Ker je bila prignana le izbrana živina, je povprečna kakovost živinoreje v občini Cankova slabša. Na reviji ni bilo mlajše živine, katere verjetno zaradi slabše kakovosti niso pripeljali. Za razstavljeno živino ni bilo nobenih podatkov o produktivnosti (molznosti, rodnosti itd.) in so kakovost živine lahko določali le po zu- nanjem videzu. Ker najboljša krava ni bila v rodovniku, se da sklepati, da je verjetno nekaj prav dobre živine še izven selekcije. Po vsem tem jo jasno, da v občini Cankova obstoje osnovni pogoji za zboljšanje živinoreje v bližnji bodočnosti. Kmetovalci kažejo mnogo zanimanja za to. Zato je čas, da kmetijske zadruge začnejo voditi to akcijo. Najprej je treba nad rodovniško živino uvesti kontrolo molznosti, tetovirati mladino itd. Za te naloge bi bilo treba postaviti kontrolorja. KZ bi morale prav tako nabaviti nekaj prav dobrih bikov rodovniškega porekla, ki bi predstvaljali že skoraj polovico uspeha in temelj za izboljšanje živinoreje. Na reviji so razstavljalcem razdelili tudi nagrade v znesku 15.000 din, kar sta prispevala OZZ Sobota in ObLO Cankova. Kmetijske zadruge pa niso prispevale ničesar, čeprav so samo pri odkupu živine imele lepe dohodke. T. Novi gasilski dom v Lendavi bo kmalu izročen svojemu namenu V treh mesecih je v Lendavi zrasel gasilski dom. Pri gradnji so sodelovali mnogi Lendavčani, ki so opravili brezplačna dela v vrednosti nad 750.000 din. Tudi razna podjetja in obrtne delavnice so pomagale pri gradnji kot Nafta, Mizarska delavnica, Mehanična delavnica, Elektroinštalacisko podjetje, tov. Safhauzer ln drugi. Novi gasilski dom, ki ga sedaj urejujejo, bo imel moderno urejeno notranjost: garaže, mehanično delavnico, orodjarno, umivalnico in pod stolpom velik vodni rezervoar. 2. avgusta bo novi gasilski dom slovesno izročen svojemu namenu. Ta dan bo prostovoljno gasilsko društvo v Lendavi proslavilo tudi 80-letnico svojega obstoja. Pričakujejo, da se bo na tej dvojni proslavi zbralo nad 5000 gostov, gasilcev in ostalih iz okolice. Pripravljajo pester celodnevni program Na predvečer bo ustvarilo prijetno razpoloženje 50 godbenikov Ljudske milice iz Ljubljane s promenadnim koncertom. Zjutraj pa bo budnica. Po sprejemu gasilskih društev iz Prekmurja, Prlekije in Ljudske republike Hrvatske bo odprtje doma, nato pa proslava 80-letnice. Pokroviteljstvo nad to svečanostjo Je prevzel sekretar Sveta za notranje zadeve pri izvršilnem svetu LR Slovenije tov. Šilih. Med opoldansko zabavo, ki bo pred domom TVD Partizan, bo kulturni program. KRATKE VESTI Spomenik velikemu revolucionarju Borisu Kidriču bodo odkrili v nedeljo, 19. julija v Rogaški Slatini. Ob tej priliki bo velika spominska svečanost, ki sc je bodo udeležili člani delovnih kolektivov, množičnih organizacij in društev iz vse Slovenije. Nad 40 milijonov Američanov je v kinematografskih in televizijskih postajah gledalo filmski tednik o proslavah rojstnega dne predsednika republike Josipa Broza-Tita. Tednik spremlja komentar, v katerem je poudarjena vloga predsednika Tita v borbi za neodvisnost Jugoslavije in odporu proti sovjetskemu pritisku. Med dva dni trajajočo poplavo, ki je zajela področje Seula (Jui. Koreja), Je utonilo 42 oseb, 100 pa jih je bilo ranjenih. Uničenih je 4300 hiš, 82 mostov in na več mestih so pretrgane železniške proge. Poverjenikom Prešernove družbe! 1. Prosimo, da nam javite naj- kasneje do 25. julija število do tedaj vpisanih članov Prešernove družbe ne glede na to ali so članarino že plačali ki ste jo vi odvedli ali ne. Posebej, navedite število tistih članov, za katere predvidevate, da se bodo vpisali v članstvo tedaj, ko jim boste obenem že tudi ponudili knjige (t.j. v mesecu novembru). Najkasneje 1. avgusta moramo tiskarnam sporočiti naklado v kateri naj tiskajo letošnje knjige Prešernove družbe. Zato opozarjamo poverjenike in vso Javnost, da bomo kasnejša sporočila in vpise le težko upoštevali: 2. Do 1. septembra nam javite koliko in katere izmed petih knjig želite v polplatno oz. plat- no. Doplačilo za vezavo koledarja v polplatno je 100 din, v plat. no pa 200 din, za vsake izmed ostalih knjig pa v polplatno 80 din in v celoplatno 160 din. 3. Pohitite z vpisovanjem članov. Ker bo stala družbo vsaka zbirka preko 500 din storite vse, da zberete čimveč podpornih ki ustanovnih članov. Imena podpornih in ustanovnih členov, ki bodo plačali članarino do konca tega meseca bomo objavili lahko še v koledarju za leta 1954, sicer pa šele v naslednjem letu. Kadarkoli nam pišete, nam sporočite tudi točen naslov; kjer naj bo navedena tudi pošta in železniška postaja. Glavni odbor Prešernove družbe BESEDA NAŠIH BRALCEV Take stvari bi morali reševati na skupnih sestankih Ko je vodil dramsko skupino KUD »Ivan Kaučič« v Ljutomeru še Slavko Stopar, so padali očitki, da so dve ali tri igre za Ljutomer premalo. Letos pa je še slabše. V pretekli sezoni smo videli na ljutomerskem odru le »Veroniko Deseniško«. Napovedana je bila tudi uprizoritev »Vdove Rošlinke«, vendar je do. slej ni bilo, čeprav ima dramska skupina boljše materialne pogoje, kot jih je imela prej. Prej ni bilo urejene dvorane in odra, oblačilnice, prostora za šminkanje, garderobe, kulisarne itd., kar se je v zadnjem času s pomočjo delovnih kolektivov Ljutomera vse uredilo. Kljub temu se niso izpolnila pričakovanja ljutomerskega občinstva, ki si želi prireditev. Vzroke za to je treba iskati v sami dramski skupini. Sedanji režiser se Je premalo potrudil, da bi skupina naštudirala več kakovostnih dram, čeprav Je 50 igralcev čakalo na vloge. Manjkalo je predvsem iskrenega in tovariškega sodelovanja. Nekorektnost in osornost sta pri igralcih naletela na razumljiv odpor. Zaradi tega je precej igralcev, ki so prej uspešno nastopali, ostalo po krivdi vodje skupine izven članske evidence. Tudi s pobiranjem članarine imajo v tej skupini največ težav. Skrajni čas Je, da se razmere v dramski skupini izpostavijo prepihu. Metode, ki dušijo iniciativo igralcev, bo treba zamenjati s kolektivnim delom, ki bo prežeto s tovariškim sožitjem. Pred razdelitvijo vlog se je treba posvetovati s člani. Tudi druga vprašanja bi morali reševati na skupnih sestankih. Metode diktiranja, ki odbijajo igralce, bi morale odpasti. Razen tega bo treba posvečati več pozornosti gospodarskim vprašanjem in čuvanju imovine. Treba bo premisliti, kdaj bo nujno nabaviti nove kulise in kdaj se bo dalo pomagati dru- gače. Z gostovanji bi se tudi dalo ustvaritj dohodke. Ni malo sosednjih drštev, ki so z eno dobro naštudirano igro ustvarili več 10.000 din dohodkov z gostovanji. Prt Ljutomerski dramski skupini pa je narobe. Pri igrah »Globoko so korenine« in »Veronika Deseniška« so zabeležili 280.000 din izdatkov in le 71.000 din dohodkov. Samo režija »Veronike Deseniške« je stala društvo 30.000 din. Tudi inventar bo treba bolje hraniti. Zato pa je potreben skrben gospodar. Vse to pa narekuje organizacijske spremembe v dramski sekciji. Član. Tudi tako šušmarstvo ni dovoljeno ali kakšna je resnica? Dopisnik Jože Rajh je poslal pojasnilo k člankoma »Tudi tako šužmarstvo ni dovoljeno«. Objavljamo ga v želji, da bi se ugotovila resnica in da bi se preprečila napačna poročanja, kakor ludi izkoriščanje ali dajanje neresničnih Izjav. »Zaradi članka »Tudi tako šumarstvo ni dovoljeno«, objavljenem 5. junija 1953, je vložil poslovodja občinske krojaške delavnice v Gornji Radgoni tožbo In sem bil pozvan 3. julija 1953 na Okrajno sodišče Gornja Radgona zaradi poravnave. Ker ml je podatke dni podpredsednik Obrtne zbornice v Gornji Radgoni in ker le potrjuje sestanek obrtnikov, kjer so Frasa razkrinkali kot šušmarja, nisem pristal na popravek, ki ga je Imenovani zahteval. Sodišču sta predloženi ludi dve izjavi prič. Ivan Klemenčič iz Črešnjevec, ki mu je Jože Fras privatno izdelal obleko kot protiuslugo za izdelavo kauča, Izjavlja, da je tekstilno blago cela sumljivega Izvora ter je pripravljen v lej zadevi tudi pričali. Karel Konrad Iz Podgrada pa izjavlja, da mu je Fras sesti zimsko sukajo, za kar mu je moral kot protiuslugo dajati mleko, kar prav tako kaže na šušmarstvo. Poleg tega lahko zadevo podpre ludi Obrtna zbornica v Gornji Radgoni, ki mi je dala podatke. To sporočam zaradi lega, ker bo Fras verjetno zahteval popravek.« Jože Rajh Pijani šofer je zakrivil hudo nesrečo, ki se je zgodila pri Mokrcu, ko je osemtonski avto zdrknil v prepad. Avtomobil se je razbij, trije ljudje, ki so bili na njem, so se smrtno ponesrečili, več pa jih je bilo hudo ranjenih. lastnih dobičkarskih interesov za našo družbo ne pomenijo ničesar. V interesu splošne zaščite delovnih ljudi je, da se odgovorni ljudje SOGRAD pozovejo no odgovornost ter za svojo malomarnost prejmejo, kar jim gre. Pomagali si bomo tudi sam. Pobuda za ljudsko posojilo Prekmurja za zdravstvene namene Občinski odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva mesta Sobote je no zadnji seji sprožil zelo važno vprašanje. Potrebno bi bilo, da bi se tudi Socialistična zveza zavzela za izboljšanje težkih razmer v soboški bolnišnici, katero bi bilo treba povečati in prostore sodobno urediti. Toda kako? Primanjkuje predvsem kredit. Ali ne bi kazalo rizpisati ljudsko posojilo, notranje posojilo Prekmurja, tri td bilo uporabljeno v ta namen? Vsekakor bi to bilo zelo koristno! Tako je Občinski odbor Socialistične zveze meta Sobote dal podbudo za razpis posojila, ki naj bi ga po njegovem vpisovali letošnjo jesen. Naloga organizacij Socialistične zveze po vseh občinah in vaseh Prekmurja pa bo, da to pobudo razširjajo in seznanijo z njo in dejanskimi razmerami v soboški bolnišnici poslednjega člana in poslednjega človeka v svojem kraju. Če bodo to do- segle, ne bo ob vpisovanju posojila stal nobeden ob strani, temveč bo vsakdo prispeval po svojih močeh. Pobuda o ljudskem posojilu je dana. Ni pa gotovega predloga, kako naj se to posojilo vpisuje in pod kakšnimi pogoji. Nekateri menijo, da bi bilo dobro, če bi posojilo bilo brezobrestno. Tistih nekaj kovačev, ki bi jih dobil kot obresti za vložen denar, bo menda vsak Prekmurec rad prispeval za tako važno ustanovo, kot je bolnišnica Sicer pa naj svoje mnenje o tem povedo ljudje, predvsem člani Socialistične zveze. Občinski in vaški odbori pa naj pravilno pojasnjujejo, da bodo predlogi ljudi čim boljši in koristnejši Na odgovornih mestih naj bodo vestni ljudje Stanovalci, ki stanujejo v neposredni bližini Tovarne perila »Mura« v Soboti, so doživeli pretekli petek proti poldnevu dokaj razburljiv dogodek. Komaj zgrajeno drugo nadstropje tovarne se je nenadoma z velikim truščem zrušilo ter pod seboj pokopalo več na stavbi zaposlenih delavcev. Sreča v nesreči je, da se je »rešeno ostrešje nekako v zadnjem hipu zadržalo na majavih zidnih pod. pomikih ker bi drugače lahko izgubilo življenje 17 delavcev. Tako pa sta odnesla le dva težje poškodbe (zdravita se v bolnici), dva pa lažje poškodbe. Sreča je tudi v tem, ker tovarna v času nesreče ni bila v obratu, tako da ni bilo delavk v obratu in na dvorišču. Tehnična komisija, td sl je kmalu nato ogledala podrtijo, je morala ugotoviti le malomarnost in nepazljivost graditeljev - v tem primeru gradbeno podjetje SOGRAD iz Sobote. Že to, da so stavbo gradili In izvajali najtežja dela kot je dviganje ostrešja itd. sami delavci brez nadzorstva odgovornih strokovnjakov, kaže skrajno malomaren odnos uprave do de. lavcev in njihove zaščite. Odgo- vorni tehnični vodja, ki je vodil delo na stavbi, po svoji lastni izjavi, ni bil že tri dni na stavbi, v času nesreče pa je bil odsoten tudi delovodja. Človeku se pri vsem tem vsiljuje vprašanje, mar je človeško življenje res tako malo vredno? Po drugi strani pa naravnost bodejo v oči nesorazmerno visoke plače vodilnih uslužbencev. Ali ne bi bilo pametneje del finančnih sredstev vložiti v tehnično zaščito delavcev, kot pa deliti dobiček? Zaenkrat je le pri stavbi nekaj nad 300 tisoč din škode in štiri nesreče, toda če bo šlo tako naprej, kaj bo jutri? Potem ni nič čudnega če ljudje izgubljajo vero v našo socialistična podjetja, ki poleg svojih Kaj bo v M. Soboti 9. avgusta? VINKO MEGLA: Padel je prvi ustaš v Zagrebu Hitler Je stegnil svojo pohlepno roko po Balkanu, njegova soldateska je poplavila našo rodno zemljo. Na ulicah Zagreba so je ji poklonih domači hlapci — ustaši in ustanovah »neodvisno« državo Hrvatske Mladj fant Vinko Megla je imel zadnjih 14 dni. kar so se po Zagrebu šopirili bahavi tujci in domači ustaši, polne roke dela Četudi je slutil, da ga čakajo dnevi gorja in trpljenja, se Je počutil zadovoljnega. Čeprav je bil utrujen, ne bo klonil, kor služi svojemu ljudstvu Bil je član mestnega komiteja Komunistične mladine in Je zelo sovražil okupatorja in domače izdajalce. Ta prezir mu je dajal toliko moči, da se je ves posvetil velikemu dejanju: organiziranju odpora proti zasužnjeval-cem svojega ljudstva. Nekega dne je obiskal svojega prijatelja Martina Mojmira. Dobra prijatelja sta si imela marsikaj povedati. V tistem času so v Zagrebu padle prve žrtve. Nemci so s pomočjo svojih lakajev začeli preganjati naše ljudi Mladi Vinko je svojemu prijatelju zaupal, da ga je njegov znanec, ki je prostovoljno vstopil v službo Nemcev, nagovarjal, naj stopi v vrste ustašev. Pristavil je še, da se je pred njim hvalil, koliko Srbov je poklal v Bosanski Krajini Martinov obraz se je zresnil. »Zakaj nisi pristal na njegovo ponudbo?« »Mar misliš, da nisem?« ga jo prekinil Vinko. »Z njim sem se dogovoril, da ga jutri obiščem na njegovem stanovanju.« »A kaj boš storil?« je vprašal Martin. »Ubil ga bom.« Odločitev je padla, pod vtisom Vinkove obljube sta se prijatelja razšla Vinko je imel nemirno noč. Skoraj vso noč ni zatisnil očesa, čeprav ni bil strahopetec Že divno se je odločil, da bo vsakemu sovražniku pre- prečil njegove temne nakane zoper pošteno, narodno zavedno ljudstvo, pa četudi bi ga to stalo življenja. Ni okleval vsled strahopetnosti, ko je ugibal, kako bi izpolnil svojo obljubo in ubil ustaša. Ne, vznemirjalo ga je nekaj drugega. Bolj kot lastne smrti se je bal. da bo moral ubiti človeka. Ubiti človeka — ?! Ali ni druge pomoči, da bi znanca odvrnil z njegove zgrešene poti. da bi mu preprečil ubijanje mirnih ljudi? Ali ga ne bi mogel pregovoriti? Ali je resnica, da jr pobil že toliko Srbov, ali se je širokoustil. da bi veljal za junaka? Če še ni popolnoma pokvarjen, bi ga bilo škoda. Morda bo spoznal svojo zmoto Toda, če je res ubijal? In četudi ni ali mar ne bo, ko bo v družbi drugih ustašev poslan na akcijo Kdor sc širokousti, je take stvari tudi sposoben narediti Torej mu je treba preprečiti taka dejanja. Tak človek ki brez vesti pobija ljudi, ni več človek ampak zverina »Bolje je, da od moje roke pogine ustaš, kakor da bi on pobijal mirne ljudi Laže bom na svoji vesti nosil smrt člo- veka. četudi še ni popolna zveria, ampak je v njem ostalo še nekaj človeškega, kar pa je potisnil globoko v podzavest, ali pa ubija v zapeljanosti, v pohlepu po junaštvih, denarju, kakor smrt enega samega poštenega človeka, ki bi ga on še ubil. To je jasno, da mu bom preprečil ubijanje naših ljudi, pa četudi za ceno smrti,« je sklenil Vinko. Na kak način ga bo ubil, se bo že pokazalo; pripraviti pa se mora na vse. Po slabem spanju je zgodaj vstal. Sklep je bil narejen, pa tudi načrt, ki ga bo moral uresničiti Bil je miren kakor človek. ki je prepričan, da bo svojo nalogo lahko opravil, čeprav bo težka. Hitro je pozajtrkoval in se poslovil kakor običajno Gospodinji je rekel: »Stopil bom k prijatelju Kmalu se vrnem« Napotil se je naravnost k znancu ustašu Petroviču. Spremljali so ga neprijetni občutki in pomisleki. Ko pa je vstopivši v sobo opazil v Petrovičevih rokah časopis, na katerem je z debelimi črkami pisalo: »Mjesto svakog Hrvata je medju ustašima«. je bil prepričan, dn se v svoji odločitvi ni zmotil. Ta človek se ne bo pomišljal, ali bi ubijal ali ne mirne ljudi, ki nočejo poveličevati ustaško neodvisno državo Hrvatsko in fa- šistične Nemce. Torej se tudi njemu mora soditi po enakih pravilih. Ustaš je ležal v postelji. Ko je Vinku ponudil stol in se je ta vsedel, mu je začel pripovedovati hvalnice o ustaškem režimu. Vmes pa se Je bahal z junaštvi ustašev, kakor tudi z lastnim junaštvom. Kazno je bilo, da Petrovič ni le krvnik, temveč tudi dober agitator. »Zato je tem bolj nujno, ga odstraniti,« je pomislil Vinko. Pogled mu je uhajal na steno, kjer Je poleg slike poglavrnka Paveliča visel samokres. »Iznenadim ga, da sploh ne bo megel poseč; po orožju,« je sklenil sam pri sebi »Če bom previden, bom izpolnil svojo nalogo in odnesel zdrave pete.« Pri tem je skoraj preslišal Petrovičeve besede, ki so merile na njegovo včerajšnjo obljubo Nato pa je hitro pritrdil: »Bodi brez skrbi! Držal bom obljubo.« Petrovič je bil s tem odgovorom zadovoljen Pogledal je na nočno omarico, ki je bila na drugi strani postelje, in segel po škatlici cigaret. Takrat je nastopil ugoden trenutek. Vinko je hipoma izvlekel ukrivljeno železno palico ki jo je imel skrito pod suknjičem, skočil bliže k postelji m z bliskovito naglico udaril Petroviča po glavi. Ustaš je zakričal Vinko pa je udaril še drugič, tretjič ... Kmalu je ustaš obležal negibno. Neka žena na dvorišču je slišala Petrovičev klic na pomoč in prišla pogledat skozi okno. Ko je videla, kaj se godi, je pobegnila. Ta trenutek je izrabil Vinko, se pognal skozi okno pritlične hiše. preskočil več plotov in se srečno umaknil. Tisto popoldne je Vinko potrkal na Martinova vrata. Prijatelja sta si pogledala v oči. Martinu se je zdelo, da je na prijateljevem obrazu nekaj nenavadnega, vzvišenega, a ni mo. gel dognati, kaj se je zgodilo. Vinko je zaprosil za bencin. Se. le takrat, ko je opazil kri na Vinkovem suknjiču je Martin razvozljal uganko. Vinko se je obnašal tako, kakor da se ne bi pripetilo nič posebnega. Kaj takega zmore le človek, ki ima junaško srce in ki je prepričan, da se bori za pravično stvar. Po kratkem, napetem molku se je Vinku razvezal jezik. Nasmehnil se je in spregovoril s mirnim glasom: »Bil sem na njegovem stanovanju — spolnil sem svojo dolžnost.« S. K. Murska Sobota, 17. julija 1953 OBMURSKI TEDNIK Stran 3 Večer slovenske pesmi na Prekmurskem festivalu (piše prof. Danijel Grum — nadaljevanje in konec) Pri pregledni ocenitvi zborov, ki so nastopali na Prekmurskem festivalu, bi podal naslednjo oceno: MEŠANI ZBOR IZUD BOGOJINA Mešam zbor iz Bogojine je glasovno zelo dober, posebno ženski glasovi so lepo zvočni. Zbor zveni enotno, kar je uspeh rednega dela pevovodje Maučeca. Tudi izbira pevcev se mi zdi posrečena. Pevovodja je pritegnil v zbor zlasti mladino, iz katere bo lahko v doglednem času formiral dobre pevce, ki mu bodo sčasoma steber pri petju. Pohvale vredno je predvsem dejstvo, da se Je priključilo k zboru tudi naše učiteljstvo. ki složno deluje z našim kmečkim življem na kulturnoprosvetnem polju. Pevovodja je pesmi dinamično lepo obdelal (izgleda, da je tu vložil največ truda), vendar se ne strinjam z njegovim sunkovitim dinamičnim podajanjem. Izgovarjava je čista in jasna. Potrebno bi pa bilo, da bi pri petju odpravil prekmursko izgovarjavo. Zlasti Široki e in o me je neprestano motil. Vem, da je tako delo zelo dolgotrajno in za Prekmurce zelo zahtevno, vendar bi naj bila knjižna izreka pri pesmih, ki niso pisane v narečju, nujna zahteva! Tudi posamezne fraze je pevovodja lepo izklesal. Da bolje razumemo način dela pevovodje Maučeca, naj navedem dve metodi dela z zborom. Pri prvem načinu je pevovodji glavni namen podati skladbo v celoti, z vsemi poudarki na logični notranji strukturi skladbe, z gradacijo do logičnega viška (klimaks), ne oziraje se pri tem toliko na spevno, pevsko podajanje poedinih fraz in detajlov (primer: bivša Glasbena matica v Ljubljani pod M. Poličem) ali pa obdelati pevsko — jasno in spevno vsako posamezno frazo (primer: isti zbor pod M. Hubadom, ki je gledal vsakemu pevcu »v grlo«, ali zbor »Lacko« iz Ptuja pod J. Gregorcem) iz skupa katerih se razvija in nastaja celota. Mislim, da je Maučec pristaš drugega načina obdelave in mu je bistveno, da skuša obdelati pevsko vse potančine, iz katerih nastaja celota. Zdi se mi, da je pevovoda v svoje delo vložil mnogo truda in s svojim delom zboru posredoval vse, kar je mogel. DVA ZBORA IZUD IZ TURNIŠČA Moški in mešani zbor iz Turnišča se odlikuje zlasti po številčno močnih moških glasovih. Dočim se zbori skoro povsod bore zaradi pomanjkanja moških moči, prevladuje pri tej pevski družini dober moški material. Ker so v Turnišču ravno v tem pogledu tako ugodni pogoji, bi mu kazalo pritegniti še nekaj ženskih glasov, da bi se tako zbor številčno ojačal. Kot pomanjkljivost pri tem zboru bi navedel, da nisem opazil med pevci skoro nič mladine. Priznam, da je delo s pevci, ki že več let pojo, lažje kot z novimi, ki jih je treba še pevsko vzgojiti. Glasovno tudi starejši pevci, po svoji sočnosti (volumnom) bolj zaležejo kot mladi, katerih glas Še ne da nobena moči. Vendar je problem zbora v tem, da se vedno preosnavlja. Starejši odhajajo, na njihova mesta pa naj pride mladina, ki bo ščasoma postala opora zbora. Glasovno je zbor dober. Močno pa me je motila izgovarjava. Prekmurska izgovarjava je zlasti pri tem zboru prišla preveč do izraza. Glede načina obdelave pesmi je pevovodja Dominko menda pristaš prve smeri, ki sem ju zgoraj opisal. Namen izražanja mu je pri petju celoten vtis, ki ga hoče v pesmi podčrtati. Dinamika ni ostra, mestoma bi si želel celo malo več zahtevati od zbora. Fraziranje je bilo pevsko podano. Vokalizacija je imela svoje pomanjkljivosti. Splošno pa lahko rečem za zbor in pevovodjo, da jih preveva močna ljubezen do petja. Moški in mešani zbor sta nastopila ločeno. KULTURNO-PROSVETNO DRUŠTVO LENDAVA Mešani zbor iz Lendave ima zelo dobre pogoje za nadaljnji razvoj. Zbor deluje šele približno pol leta in je že v tem kratkem času pokazal relativno dobre uspehe. Glasovno je zbor dober, izdiferenciran, ravnotežje med posameznimi glasovi je še dokaj ugodno. Člani zbora so po večini meščani ozir. uslužbenci. Zdi se mi, da bi bilo mogoče v takem kraju kot Je Lendava, povečati zbor. Ing. Fras, ki istočasno vodi oba zbora (tudi zbor »Nafte«, ki pa žal ni nastopil na tem večeru), bi prav storil, ko bi združil oba zbora v enega. Zahteva starih zborovskih praktikov je, da se zbor šele začenja s 60 člani, dočim naj bi bil optimum 80 ljudi. Dinamično udarna moč takega ansambla je popolnoma drugačna, kot pri zborih, ki so številčno šibki Dinamična skala, posebno pianissimi, akcenti itd. v maloštevilnih zborih kljub naporom in trudom pevovodjev, ne zvene. Pogoji za tak številčen zbor pa bi bili v Lendavi menda podani Pevovodsko delo ing. Frasa se mi zdi načelno dobro in zdravo. Fraze zvene zelo naravno, obdelava je neprisiljena, muzikalna, Pomanjkljivosti zlasti v izgovarjavi, so razumljive, zlasti če upoštevamo dejstvo, da deluje v zboru mnogo Madžarov. Sodeč po delu pevovodje, ki je v tem kratkem Času spravil zbor do take višine, kjer vidim zdravo muziciranje, mislim, da ima zbor vse pogoje, zlasti če bi se Številčno povečal, da postane poleg zbora SKUD »Stefan Kovač« v Murski Soboti reprezentančni zbor Prekmurja. Pripomnil bi pa, da bi kazalo pri tej zmogljivosti intonačno ugodni čistoči usmeriti študij ne le na izbiro prigodnega programa, temveč začrtati tudi v programskem smislu načrtno pol MELINCI IN TIŠINA Med zbori, ki stalno delujejo in so pokazali svoje uspehe na več nastopih, čeprav niso sodelovali na Prekmurskem festivalu, moram omeniti še zbora iz Melinec in Tišine. Zbor iz Melinec, ki šteje okoli 60 pevcev, se je predstavil v tej zimi že v več krajih. Problem tega ansambla je v tem, da sestoji večinoma iz sezonskih delavcev, zato deluje le v zimskem času. Zlasti moške pevske moči spomladi odhajajo, nakar zbor dejansko preneha s Svojo dejavnostjo. Pohvaliti pa moramo vnemo pevovodje Gonze, ki je zbor formiral do številčno tako močnega korpusa in ki mora vsako sezono znova organizirati svoj zbor. Zal, da na Prekmurskem festivalu ni nastopil zbor iz Tišine, ki je menda glasovno dober. Notranja trenja v vodstvu zbora lahko kvarno vplivajo, lahko privedejo včasih celo do takih na spretnosti, da se ansambel razide. KUD »FRANCE PREŠEREN« — GRAD Izmed zborov, ki vse leto ne delujejo, ki pa so nastopili na Prekmurskem festivalu, moram omeniti zbora iz Grada in Kuzme. Z zborom iz Grada bi kazalo začeti sistematično in neprekinjeno vaditi Osnovo, ki je dobra, naj bi pojačali s kmečkim življem in s tem bi pridobili na številu. Kvalitete zbora ne moremo doseči s pri godnim delom, temveč le z vztrajnostjo. Če je bilo možno ustanoviti stalne zbore v manjših krajih, bi bilo to možno tudi v Gradu. Delo pevovodje Graha je pač težko oceniti, kajti uspeh dela pri zboru se pokaže šele sčasoma. Ansambel mora biti vpet, da lahko spoznamo, kakšne vrednosti tn v koliki meri jih Je dirigent posredoval zboru. Tak zbor običajno tudi kljub vestnemu delu dirigenta, ne pride preko osnovne stopnje. IZUD KUZMA Pevski zbor iz Kuzme, ki ga je vodil prof. Močan, je pokazal hvalevredno prizadevanje, da bi pevsko sodeloval na Prekmurskem festivalu. Zbor je glasovno dober. Tudi pevovodja Jih Je s svojo izkušeno roko pripeljal preko začetniških težav. Podrobneje oceniti zmogljivost in dospelost tega zbora bi se dalo šele takrat, čim bi se pokazali prvi sadovi rednega dela. Dejstvo, da so se pevskih vaj udeležili pevci celo iz oddaljenih vasi, je vredno vsekakor omeniti IN KRAJI, OD KODER ZBOROV NI BILO Na Prekmurskem festivalu smo pogrešali moški zbor iz Rogaševec, ki je menda že javno nastopal. Kazalo bi priteg- niti še ženske glasove. Tudi Bodonci bi imeli pogoje, da se tamkaj ustanovi pevski zbor. Prav tako bi lahko nastopil manjšinski zbor iz Gaberja. Obžalovati pa moram neaktivnost pri kulturno-prosvetnem delu večjih naselij v Prekmurju n. pr. Odranci, Črensovci, Bistrica, Polana, Dobrovnik itd., kjer so po mojem povsod dani pogoji za ustanovitev pevskih zborov. 2e bežni vtisi na Večeru slovenskih pesmi so pokazali, kako ogromno, neutrudno, težko a tudi plodno delo opravlja ljudska prosveta našega okraja, Istočasno pa smo spoznali, koliko dela in truda jo še čaka. Treba bo pomagati in dajati nasvete že obstoječim zborom, v krajih, ki nam na tem polju še niso ničesar dali, bo treba zbore pa čimprej organizirati. Poziv vsem borcem enot IX. korpusa V okviru pripravljalnega odbora za proslavo desete obletnice osvoboditve Primorske in ustanovitve IX. korpusa NOV in POS je ustanovljen še poseben štab za pripravo in organizacijo zbora enot IX. korpusa. Za organizacijo zbora brigad je potrebno, da vsak okrajni odbor za proslavo osvoboditve Primorske formira takoj delovni štab, ki bo odgovoren za celotno organizacijo in zbor posameznih brigad. Priprave za zbor brigad bodo v okrajih: VII. SNOUB Franceta Prešerna v okraju Kranj, XVI. SNOUB Janka Premrla-Vojka v Tolminu, III. SNOUB Ivana Gradnika, XVn. SNOUB Simona Gregorčiča in n. VOV (vključno enote VOS) v Gorici, XIX. SNOUB Srečka Kosovela in XVIII. SNOUB Bazoviška v Sežani, vse prekomorske brigade v Postojni, XX. tržaška SNOUB v Kopru. Zato naj se vsi borci naštetih enot takoj prijavijo pri okrajnih odborih Zveze borcev, kjer bodo formirane njihove brigade. Vse borce ostalih enot, (odredov, komand mest, karavl, minerskih vodov, specialnih enot pri štabu IX. korpusa itd), ki so se borili v sestavu IX. korpusa, naj se prijavijo v okrajih, v katere spadajo, oziroma v enoto, v katere sestavu želijo biti na proslavi. Podrobnejša navodila bodo izdali pripravljalni odbori že navedenih okrajev. Štab za pripravo in organizacijo zbora enot IX. korpusa ima svoj sedež na okrajnem odboru Zveze borcev Gorica. Pripravljalni odbor. IZ VSEH VETROV Preobrazba iz moža v ženo Bivši ameriški vojak George Jorgensen je med vojno službo, v drugi svetovni vojni opazil, da z njim nekaj ni v redu. Odpotoval Je na Dansko, poiskal najznamenitejšega zdravnika, ki se bavi s takimi problemi, in mu razložil, da bi rad postal žena, ker čuti, da se je v tej smeri razvil. Dr. Karl Hamburger, vodja serumskega inštituta v glavnem mestu Danske, je Vzel Georga »v delo« in uspelo mu je, da je napravil iz njega popolno ženo. Bivši George je doživel na svoji poti do ženskega spola nič manj kot šest operacij in dva tisoč hormonskih Injekcij. Proces preobrazbe iz moža v ženo je trajal polni dve leti. Ko je končno to bitje nedoločenega spola prišlo s klinike, je poslalo svojim staršem naslednje kratko pismo: »Dragi starši, še vedno sem vaš otrok, toda narava je napravila napako, ki sem jo moral popraviti. Želim, da me še nadalje ljubite in da vas ta sprememba ne razžalosti. Nisem več vaš sin George, temveč vaša hči Christina.« Christina je izjavila novinarjem, da se čuti srečno. Ostala bo še nekaj časa na Danskem, dokler se sorodniki in znanci v ZDA ne privadijo na to spremembo v njenem življenju. Potem se bo vrnila v Ameriko. Pripominjamo, da taka preobrazba ni mogoča pri vsakem moškem, temveč le pri takem, ki ni bil rojen kot popoln moški, ker je s seboj prinesel tudi nekaj ženskega. HITER RAZVOJ PREBIVALSTVA NA SVETU Število prebivalstva na Zemlji, ki je začelo rasti proti koncu 17. stoletja, je posebno hitro naraščalo v 18. in 19. stoletju in tudi sedaj kljub strašnim izgubam v vojnah ni opaziti, da bi padalo. Sredi 17. stoletja so cenili število svetovnega prebivalstva na 400 do 500 milijonov, sto let kasneje že na 700 milijonov, v začetku 19. stoletja Je število prebivalstva preseglo ie eno milijardo, leta 1914 1.800 milijonov, leta 1939 2.150 milijonov. Znanstveniki predvidevajo, da bo leta 2000 znašalo 3.300 milijonov oseb. Svetovno prebivalstvo se je v treh stoletjih torej početvorilo Prebivalstvo na svetu porase vsak dan za 55.000 oseb ali za 20 milijonov letno. Kljub temu ni strahu, da zemlja ne bi mogla vseh prehraniti, le pravilno bi moralo biti porazdeljeno po vseh pokrajinah. OKROG EN MILIJON NEZAKONITIH »ZAKONOV« V ITALIJI V Italiji ni dovoljena ločitev zakona, zato pa si ljudje, ki se v zakonskem življenju ne razumejo, pomagajo na drug način. Ustanavljajo si skupno življenje, čeprav se ne morejo poročiti, ker prejšnja zakonska zveza ni prenehala. To je po državnih zakonih sicer kaznivo, vendar ne morejo preprečiti, da se ne bi število takih povečalo vsako leto za okrog 80.000 tisoč ljudi. Po približnih cenitvah je sedaj v Italiji okrog en milijon takšnih zakonov. Ker ti zakoni niso priznani, so tudi otroci, rojeni v njih nezakonski. Kaj je potemtakem boljše: tako neurejeno življenje, ki pomeni kršitev zakonov in prinaša ljudem mnogo drugih težav, ali ločitev zakona in dovoljena ponovna poroka, kakor imamo to pri nas in v mnogih naprednejših državah? Nad 250.000 dobitkov in premij v vrednosti 67,000.000 din bo izplačanih dobitnikom tudi v tem kolu. Zato kupite še danes srečke Jugoslovanske loterije V Lendavi pripravljajo občni zbor „Svobode“ Kulturno-prosvetni društvi v Lendavi sta zadnje mesece izboljšali svoje delo. Na odru se večkrat pojavijo igralci dramske skupine. Ustanovili so godbe, M so že nastopile ob raznih prilikah. Ne more se pa trditi, da vse to ne gre brez težav. Kolikor so zagotovljene materialne potrebščine, so težave predvsem v sposobnih ljudeh. Z vztrajnostjo pa se je marsikaj premagalo. Končno pa so ugotovili, da bi s tesnejšim sodelovanjem obeh društev »Belega rudarja« in »Lendave« oziroma s spojitvijo obeh društev v eno, uspehi bili še večji. Tako bi sposobne ljudi laže razmeščali na taka mesta, kjer bi uspehi bili največji. Zato sta se pretekli teden sestala odbora obeh društev in izvolila iniciativni odbor za ustanovitev »Svobode«. Obe društvi se bosta v celoti vključili v novo ustanovljeno »Svobodo«. V kratkem bo ustanovni občni zbor. Tako bodo končno premagana in odpravljena vsa nasprotstva, ki so še pred meseci povzročala toliko težav in razprav. Kulturno-prosvetno delo v Lendavi pa bo še bolj napredovalo. KAKO DOBITI V SOBOTI ZDRAVO PITNO VODO Ob preiskavi vodnjakov in pitne vode v Soboti je bilo ugotovljeno, da Je skoraj vsa voda okužena z raznimi več ali manj nevarnimi bacili. Zato so nekatere ustanove in podjetja nameravala izvrtati tako globoke luknje, da bi dobivala iz zemlje vodo, ki se vsled velike globine ne more okužiti oziroma se pri pronicanju skozi zemljo že izčisti. Tak izvor vode bi rabili tudi v soboški bolnic, in v novi zgradbi bolnice pri Rakičanu. Za izvedbo vrtanja so se menili s podjetjem Proizvodnje nafte. Ker pa so predvidevali, da bi vrtine morale biti globoke okrog 200 metrov, bi stroški bili tako veliki, da jih za sedaj ne zmorejo, saj bi za nekaj vrtin znašali okrog 2,5 milijona din. To pa vsled tega, ker so drage cevi, ki bi jih morali vložiti v vrtine, in pa prevoz velike vrtalne garniture. Sedaj raziskujejo, če hi zadoščale vrtine, globoke okrog 50 metrov. Take bi bile v primeri z globljimi zelo poceni, ker bj jih lahko izvrtali z ročnimi vrtalnimi garniturami, ka bi si jih izposodili pri Proizvodnji nafte. Maks Meško - najstarejši planinec v Prlekiji S svojo družino živi v Lahoncih. Odkar je leta 1926 prvič dosegel vrh Triglava, Je postal navdušen planinec, ne zamudi nobene priložnosti, ko se je treba povzpeti v gorski svet. Če mu le čas dopušča, si oprta na- hrbtnik in jo mahne v planine. V Julijskih Alpah skoraj ni planinske steze, koder ne bi hodil. Na domu ima že kar lepo zbirko gorskega kamenja, ki ga zbira po svojih gorskih poteh. Obujajo mu prijetne spomine doma, ko zamenja planinsko palico s plugom in koso. Toda Meško ni edini planinec v družini, niti v vasi. Njegova žena in štiri hčerkice so navdušene planinke. Meško sam pa je vzornik mladim lahonskim planincem. ki jih je že čez 20. Že šesto leto vodi na planine mlado družbo. Lani je vodil na Triglav skupino 19 mladih planincev. Tudi letos nameravajo osvojiti Triglav, Jalovec in bližnje vrhove. Obiskali so pa že Ivanščico in Dolič v Prekmurju. Krog mladih lahonskih planincev se iz dneva v dan veča, prav vsa pa radi poslušajo Meška, ki tudi rad pripoveduje o svojih izkušnjah in doživetjih. Na sliki: Meško s skupino mladih planincev na vrhu Triglava, lani avgusta. UPORABA SOLI PRI RAZLIČNIH LJUDEH Normalen in zdrav človek mora dnevno zaužiti okrog šest gramov kuhinjske soli. Bolniki z bolno nadledvično žlezo do 15 gramov soli. Drugi bolniki, med katerimi so zlasti tisti, ki bolehajo na visokem krvnem pritisku, pa največ do pol grama soli. KOLIKOKRAT SE ČLOVEK OBRNE V ENI NOČI V ZDA so delali poizkuse, kolikokrat se človek v eni noči med spanjem v postelji obrne. Izkazalo se je, da se človek pri osemurnem spanju obrne od 30 do 45-krat in da nihče ne more dalje od ene ure spati v isti legi Pravijo, da imajo te ugotovitve tudi svoj praktični pomen. Obračanje med spanjem ima svoj smisel, kajti pri tem se posamezne skupine mišičevja enakomerno odpočijejo. Telesna vzgoja In šport NAFTA—BRANIK II 2:1 (1:6) Po dobri igri Nafte predzadnjo nedeljo proti mariborskemu Železničarju, so ljubitelji nogometa v Lendavi upali na zmago tudi zadnjo nedeljo, ko je Nafta šla po dve točki na vroča mariborska tla. Nedeljski uspeh Nafte je toliko lepši, če upoštevamo, da je bilo B moštvo Branika pojačano z igralci iz prvega moštva. Lendavčani so nastopili s štirimi rezervnimi igralci v postavi: Varga J., Gerenčer, Cinč, Vajda, Vidak II., Vidak I, Pinter, Štefanec, Terek, Šiftar, Varga L. Igro so začeli domačini, vendar so se Lendavčani kmalu znašli in po dveh lepih prodorih dosegli po Šiftarju vodilni gol. V enakopravni igri je rezultat ostal neizpremenjen do konca prvega dela. Že v 17. minuti drugega polčasa so Lendavčani zvišali rezultat po Šiftarju. Gol za Branik je padel v 75. minuti po krivdi obrambe Lendavčanov. Rezultat 2 1 je ostal neizpremenjen do kraja igre, čeprav so bili gostje v zadnjih minutah igre spet v premoči Moštvo Nafte je v celoti zaigralo dobro, uveljavili so se tudi mladi igralci. Po tej zmagi, ki jo že druga v letošnjem tekmovanju za pokal maršala Tita, pričakujejo Lendavčani, da bo Nafta z uspehom odigrala še kako tekmo. šd Železničar (CELJE) V nedeljo je bila v Ljutomeru odigrana zaostala tekma nogometnega prvenstva mariborske podzveze med Železničarjem iz Celja in domačim Partizanom. Gledalci, ki se jih je zbralo na igrišču precej, so spet razočarani zapustili prizorišče tekme. Gostje so predstavljali mnogo boljše moštvo, čeprav so jim domačini nudili posebno v drugem polčasu močan odpor in celo dvakrat potresli njihovo mrežo. Toda do izenačenja ni prišlo. Zmaga gostov je zaslužena, bili so boljši, ŠD SOBOTA—DRAVA (PTUJ) 6:4 Sicer prijetno nedeljsko popoldne je privabilo le manjše število gledalcev na stadion ŠD Sobote, kjer sta se v prijateljskem srečanju pomerili nogometni enajstorici ŠD Sobote in Drave iz Ptuja. Tekma sama ni bila zanimiva, izkazalo se ni ne eno ne drugo moštvo Temu podoben je tudi rezultat 6 4, sicer v korist domačinov, ki pa bodo morali vse drugače prijeti, če hočejo v bodočem prvenstvenem tekmovanju vidnejše zastopati soboški nogomet, kot v lanskem tekmovanju. V nekaj vrstah Šestrazredno osnovno šolo za Cigane, v kateri bo pouk v materinščini, bodo jeseni odprli v Apatinu. Tamkaj živi nad petsto Ciganov, ki delajo v gospodarstvu. V ljudski oblasti pa imajo tudi svojega predstavnika, izvoljenega odbornika. Nedavno so odprli tudi 4-razredno šolo za Cigane. Na železniški postaji Mrzlo polje pri Karlovca sta trčila dva vlaka. Nesreča je zahtevala štiri človeške žrtve, 26 potnikov pa je bilo ranjenih. Komisija je ugotovila, da sta nesrečo zakrivila prometnik in kretničar tamkanjšnje postaje in je proti njima uveden sodni postopek. Na goričkih hribih so začeli poskuse z raketnim obstreljevanjem oblakov ob nevihti in toči. Naprave za obstreljevanje oblakov z raketami bodo izdelale jeseniške železarne. Ker deluje vsaka raketa samo na določeno površino oblakov, bodo postavili na goričkih hribih, kjer toča pogosto pustoši vinograde in sadovnjake, kakih 100 raketnih postaj, da bodo tako zavarovali vse področje. Sodijo, da bo do konca tega leta obiskalo Evropo 450.000 Američanov. Največje število turistov bo obiskalo Francijo, Švico, Italijo in skandinavske države. 21 mrtvih in 18 težko ranjenih Je bilo pri avtomobilski nesreči, ki se je zgodila v Peruju (Južna Amerika), ko se je neki kamion s polno hitrostjo zaletel v avtobus. ČLANE PREŠERNOVE DRUŽBE sprejemajo tudi vse knjigarne Stran 4 OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 17. julija 1953 Po Prekmurju in Prlekiji Člani KZ Velika Polana so imeli polletni občni zbor V soboto, 11. julija so velikopolanski zadružniki imeli polletni občni zbor. Udeležba v primerjavi s številom članstva ni bila zadovoljiva, kar dokazuje, da so nekateri člani brezbrižni do svoje gospodarske ustanove in njenega delovanja. Zbor je preveril izvedbo sklepov zadnjega zbora, nato pa sledi poročilom uprave in nadzorstva. V živahni diskusiji so člani kritizirali napake vodstva in dajali predloge za izboljšanje. Predvsem so priporočali odboru štednjo pri dnevnicah ter pravočasno nabavo semen in raznih agrotehničnih sredstev. Najuspešnejše je opravil svoje delo živinorejski odsek, ki je nabavil to leto 2 krasna plemen- LENDAVA Dijaki Nižje gimnazije v Lendavi so preteklo soboto in nedeljo odigrali pravljično igro v štirih dejanjih »Sneguljčico«. Igro so naštudirali v madžarskem jeziku za narodno manjšino. Režiral jo je Horvat mlajši, učitelj. Igra je dobro uspela, ker so dijaki z veseljem sodelovali, čeprav je sedaj že čas počitnic. Tri predstave si je ogledalo nad 600 ljudi, večinoma mladine in pionirjev, kar je razumljivo, ker je to mladinska igra. Igralci nameravajo z njo gostovati v nekaterih vaseh, kjer živi madžarska manjšina. * Nov letni kino so odprli na dvorišču hotela Triglav v Lendavi. Prva predstava, na kateri se je zbralo okoli 300 gledalcev, je bila zadnjo soboto. Predvajali so jugoslovanski film »Hoja Lero«. ska bika in poskrbel za povečanje rodovniške živine ter vodil molzno kontrolo. Zbor je izvolil manjkajoče člane uprave in člane diciplinskega razsodišča. Trajal je 4 ure in se je odlikoval po živahnosti in odkritosti razpravljanja. * NOVA ODKRITJA KOLORADSKEGA HROŠČA V APAŠKI KOTLINI Po prvih najdbah koloradskega hrošča v Apaški kotlini so se kmetovalci zresnili in začeli bolj skrbno pregledovati krompirišča. Pri zadnjem množičnem pregledu so na področju občine Velka našli na več njivah zasebnih kmetov in na njivi doma onemoglih mnogo ličink. Ljudski odbor je takoj ukrenil vse potrebno, da bi na okuženih njivah uničili škodljivce in preprečili razširitev na sosednje njive. Lendavski tamburaši so obiskali graničarje Tamburaški zbor kulturnoprosvetnega društva Lendava je preteklo nedeljo obiskal naše obmejne stražarje v karavli Pince. Čeprav svojega prihoda niso sporočili vnaprej, so se takoj po njihovem prihodu zbrali prebivalci vse vasi Pince, okrog 200 po številu. Pridružili so se obmejnim stražarjem v prijetnem razvedrilu ob zvokih tamburaškega zbora. Madžarski vojaki, ki so onstran meje spremljali ves potek prijetne zabave naših graničarjev in ostalega prebivalstva, so prav gotovo bili iznenadeni. Ponovno so se lahko prepričali, kakšna povezanost vlada pri nas med ljudstvom in Armado. Po štiriumem obisku so se tamburaši poslovili v prijetnem razpoloženju. Sklenili pa so, da bodo drugič obiskali še ostale karavle na lendavskem sektorju. VELIKOPOLANSKI GASILCI SE PRIPRAVLJAJO NA 30-LETNICO Prostovoljno gasilsko društvo Velika Polana bo slavilo 26. VII. trideseto obletnico svojega obstoja, za kar se živahno pripravlja. Obnovilo bo gasilski dom in naredilo na njem novo ostrešje, ker je dosedanja terasna streha zaradi težko popravljivih okvar prepuščala vlago. Članstvo prav pridno vadi tridelni napad in vaje s sekiricami. Ženska desetina se pripravlja za krašenje doma in potrebnih slavolokov. V pripravi so tudi točke kulturnega programa, starejši člani pa pripravljajo material za kroniko, POŽAR VSLED NEPAZLJIVOSTI Kmalu popoldne 7. julija je začelo goreti v kuhinji Katarine Bogdan v Gornjem Lakošu. Ogenj se je razširil iz peči, ki ni imela pravega dimnika, kakršne je najti še v nekaterih starinskih podeželskih hišah. V takšni kuhinji je prav zato potrebna toliko večja pazljivost. K sreči so takoj prihiteli na pomoč ljudje in gasilci ter preprečili razširitev požara na vso hišo, s tem pa tudi večjo škodo. KUŠTANOVCI Ponoči 2. julija Je nastal požar pri Aleksandru Zavcu v Kuštanovcih. Zajel je hišo in gospodarsko poslopje ter povzročil okrog 500.000 din škode. Zgradba je bila zavarovana za enak znesek. Dopisnikom in bralcem ljutomerskega okraja Zaradi dopustov in drugih okoliščin naprošamo vse dopisnike in bralce našega lista, ki nam želijo kaj sporočiti, da do nadaljnjega našega obvestila naslavljajo vso pošto na uredništvo in upravo »Obmurskega tednika« v Mursko Soboto, Trg zmage štev. 5, ker podružnica v Ljutomeru ne posluje redno. Uredništvo in uprava »Obmurskega tednika« Prosvetna dejavnost IZUD v Veliki Polani IZUD Miško Kranjec v Veliki Polani je izboljšal kvaliteto svojih prireditev. V maju je zelo kvalitetno odigral Cankarjevo dramo: »Jakob Ruda«, za zaključek šolskega leta pa je pomagal pionirski sekciji pri uprizoritvi pravljične spevoigre »V kraljestvu palčkov«. Za občinski dan pripravlja »Zeleno vrvico«. V IZUD sodeluje ves učiteljski kolektiv. KOLESARJI Vsi pripravljeni tekmovalci za turistično etapno kolesarsko dirko, ki jo priredi kolesarski klub »Prekmurje« v Beltincih 19. julija 1953, naj bodo na startu ob 8. uri. 1. etapa je Lendava, 2. Sobota in 3. cilj v Beltincih. V Lendavi in Soboti polurni odmor. Zmagovalec prejme lepo nagrado in diplomo, a tudi ostalih 10 prejme nagrade. Prijave še vedno sprejema kolesarski klub »Prekmurje« v Beltincih. ¥ Eno največjih in najmodernejših rečnih pristanišč v naši državi bodo začeli graditi v Apatinu. To pristanišče bo zlasti važno za naš izvoz v Avstrijo in Nemčijo. Kaj dela mladina v občini Bodonci Mladina v občini Bodonci se slabo zavzema za svojo organizacijo, čeprav ne moremo reči, da so vsi mladinci enaki. Nekatere mnogokrat vidimo na raznih prireditvah, drugi pa niti ne pokažejo, če pri njih obstaja mladinska organizacija. Mladina slabo obiskuje sestanke množičnih organizacij, prav tako tudi svoje, mladinske sestanke. Rajši se zbira na takih »sestankih«, kjer se meni o veselicah in pretepih. če mladina sama ne zna najti svojega pravega dela, bi ji morala pomagati organizacija Socialistične zveze. Člani te pa ponekod celo ovirajo mladinsko organizacijo pri njenem delu. Tak izraziti primer se je zgodil v Puževcih. Mladinec je pripravljal mladinski sestanek, ki naj bi bil prvi po dolgem času. Zato je stopil do vsakega mladinca v vasi in ga povabil. Pri neki hiši, kjer sta dva mladinca, sta oba z veseljem obljubila, da bosta prišla. Ko je za to zvedel njun oče. je prihrumel za organizatorjem k sosedu in ga zmerjal ter dejal: »Kaj bo- sta tam hodila in čevlje trgala, poleg se pa še slabih stvari učila.« Nobena prošnja ni pomagala, čeprav je mož član SZDL. To je človek take vrste, ki ne pozna dela naše mladine, zato ga ne zna oceniti. Takih pa ni malo, zato bi morala o njih razpravljati Socialistična zveza. O. K. TEKMA KOSCEV IN GRABLJIC NA TRATAH Kmetijska zadruga Trate Je priredila tekmo koscev in grabljic. Iz fonda za pospešavanje kmetijstva je prispevala 25.000 din v raznem blagu, ki ga je razdelila najboljšim tekmovalcem za nagrade. Tekme so pomenile kmečki praznik, saj se je zbralo več sto vaščanov in okoliškega prebivalstva. jh. Novice iz radenske občine V Radencih imajo delaven starešinski pionirski svet. Obračun svojega dela je podal na zaključni šolski proslavi ob zaključku šolskega leta. Imel je šest rednih sej, organiziral je novoletno jelko in zbral materialna sredstva za to, sodeloval je pri šolskih proslavah in pomagal nabaviti potrebno garderobo za pionirje. Po njegovi zaslugi se je letos garderoba povečala za šest belih oblekic za baletni nastop, tri pisana krilca, tri črne jopiče in šest svilenih predpasnikov. Poskrbel je, da so bili vsi pionirji ob zaključku šolskega leta pogoščeni s hrenovkami in kruhom. Poskrbel pa bo tudi za pogostitev novincev ob začetku prihodnjega leta. 180 ličink koloradskega hrošča So našu v Radenskem vrhu pri zadnjem množičnem pregledu krompirišč. Našli so jih na ohišnici delavke Marije Špan. Po tej najdbi so kmetovalci začeli pregledovati krompirišča bolj natančno in temeljito kot doslej. Občinski ljudski odbor je ukrenil vse potrebno, da se Okuženo krompirišče temeljito poškropi. Zbori volilcev so bili pred dnevi v vseh volilnih enotah občine Radenci. Najboljši je bil v Šratovcih, kjer. so razen odmere davka obravnavali več drugih gospodarnih in političnih vprašanj. Ko so razpravljali o davkih, so člani Socialistične zveze izjavili: »Pri nas ne bo potreben noben rubež. Samo obvestite nas, pa bomo poskrbeli, da bodo vsi davki v redu in ob pravem času poravnani.« * Vsa občinska podjetja kar dobro poslujejo. Posebno pekarna je aktivna. Občinski ljudski odbor je opustil vsa neaktivna podjetja, nedavno pa so odprli mesnico na Kapeli, s čimer se bo aktivnost občinskih podjetij še povečala. Brod na Muri pri Hrastju-Moti so dali v najem dosedanjemu brodarju. Za morebitne okvare, ki bi nastale na brodu po brodarjevi krivdi, nosi odgovornost sam. Popravila cest so se prebivalci radenske občine lotili ponekod bolj, drugje zopet manj. Po, končani žetvi bo treba nadoknaditi zamujeno. Za popravilo občinskih poti so nabavili 110 cestnih cevi razne velikosti. Ker se obeta dobra letina, je potrebno, da kmetje čimprej vnovčijo svoje pridelke, tako bodo koristili sebi in skupnosti. Kmetijske zadruge v vsej občini. se morajo zato resno pripraviti na odkupe. ¥ Cestna razsvetljava dela preglavice tudi radenskim občinskim možem. Tako se je zataknil podaljšek cestne razsvetljave zaradi težav v dobavi materiala. Upajmo, da ne za dolgo. Ika. KMETOVALCI, POZOR! NAROČAJTE PRAVOČASNO SEMENA OZIMNIH ŽIT PRI VAŠI KMETIJSKI ZADRUGI V SMISLU NAŠE OKROŽNICE ALI PA NEPOSREDNO PRI NAS POLJEDELSKI ODBORI KZ. SKRBITE ZA DOBRO SEMENSKO BLAGO VAŠIM ČLANOM ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE SEMENSKI ODDELEK MURSKA SOBOTA Brezvestnim ljudem se ne more zaupati otroka Alojzija Kos, kmetica v Frolehu je bila postavljena za skrbnico Ljudmili Škerget, ki je sirota brez staršev. Za vzdrževanje otroka je prejšnja leta prejemala socialno podporo od splošnega skrbstva, ki ji je bila pozneje ustavljena. Svojo rejenko je že prej, ko je še prejemala podporo za njo, skoraj dnevno pretepala. To »vzgojno« metodo pa je pozneje še pospešila in je mučila otroka, ki je moral ob težkih življenjskih pogojih, pretepanju in slabi hrani opravljati naporna dela. To je privedlo otroka do tega, da je pred dnevi pobegnil in odšel neznano kam. Ker dekle ima prirojene napake, ki jih je njena skrbnica in vzgojiteljica s pretepanjem še večala, so se nad takim po- četjem zgražali ljudje. Svet za zdravstvo in socialno skrbstvo pri občinskem ljudskem odboru Zgornja Ščavnica pa je sklenil, da se otrok več ne vrne svoji skrbnici, temveč se ga da v vzgojni zavod. JH TUDI V GRADIŠČU BODO IMELI KINO Kmetijska zadruga v Gradišču v Slovenskih goricah namerava prevzeti ljudski dom v svojo upravo. Dom bo preuredila ter ga nato preimenovala v zadružni dom Poleg drugih prostorov bo v njem uredila tudi kino dvorano. Nedavno je že prejela od tovarne »Iskra« v Kranju novo kinoaparaturo. jh. TEDENSKI KOLEDAR Nedelja. 18. julija — Vincenc: ponedeljek. 20. julija — Marjeta: torek, 21. julija — Zorka, Danilo; sreda, 22. julija — Dan vstaje; četrtek, 23. julija — Branislav; petek. 24. julija Kristina; sobota. 25. julija — Jakob. Gibanja sonca: v nedeljo, dne 19. julija vzide ob 4.29. zaide ob 19,47; v soboto, dne 25. julija vzide ob 4,37. zaide ob 19.38. Lunina sprememba prvi krajec 19. julija ob 5,47. SPOMINSKI DNEVI: 19. julija 1944. leta VII. SNOB Franceta Prešerna mobilizirala v delavskih taboriščih na Jesenicah okrog 400 moč; — 1945. leta je bila protestna stavka v Trstu zaradi aretacije antifašističnih funkcionarjev. 20. julija 1943. leta sta bili v Sloveniji ustanovljeni XIV. in XV. divizija ROV in POJ. 21. julija 1948. leta se ja začel V. kongres KPJ v Beograda. 22. julija 1889. leta je v Zagorja ob Savi izbruhnila rudarska stavka kot prva v zasavskem rudniškem bazenu. Stavkalo je 700 delavcev. 23. julija 1919. leta je bil podpisan zakon o ustanovitvi ljubljanske univerze. 25. julija 1943. leta sta bila Musolini in fašizem v Italiji zrušena. KINO SOBOTA predvaja od 17. do 19. julija ameriški film ..ODLOČITEV PRED ZORO”. 21. do 23. julija francoski kriminalni film ..PANIKA”. LJUTOMER predvaja 18. in 19. julija ameriški barvni film ..SMOKY”. 22. in 22. julija angleški film ..TRIO”. RADGONA predvaja od 17. do 19. julija ameriški barvni film ,.IZ TISOČ IN ENE NOČI” 22. m 23. julija ameriški film ..CHEYEHHE” in kratki film o odhodu maršala Tita v London. GRAD predvaja 19. julija amertiki film ..PREPLAH NA CESTAH”. 26. julija angleški film ..MALA BALERINA”. ČEPINCI predvaja 18. in 19. julija ..RDEČI CVET”. 25. ta 28. julija BES V FRANCIJO”. Ivanjkovci predvaja 18. ta 19. julija ..POROČNA NOČ V RAJU”. 25. in 29. julija ..TARZAN MED LOVCI”. MALI OGLASI KUPIM valjčni stol šrotar in gladele krajše dimenzije. Erzar, mlin, Moste, p. Komenda pri Kamniku. PRODAM nov radio aparat »Lorenz« 5+1 za 40.000 din. Naslov v upravi lista. PRODAM vzidan štedilnik z belimi ploščicami ter pisalno mizo, trdi les. Murska Sobota, Titova 5. PISALNI STROJ kovček »Olivetti« v zelo dobrem stanju in malo hladilno omaro za led prodam. Joško Toplak, M. Sobota, Daneta Sumenjaka »GRADIS IMM« GRADBIŠČE STANOVANJSKI BLOK, TITOVA CESTA. LJUBLJANA SPREJME TAKOJ NA DELO 20 izučenih TESARJIEV PLAČA PO TARIFNEM PRAVILNIKU Vsak teden ena NOVATORSTVO Nekje v Soboti. »Ali se je tu zgodila eksplozija?« »A, kje! Preizkušajo le nov način zidanja.« Vremenska napoved za čas od 17. do 26. julija 1953. Splošni značaj vremena se bo bistveno izboljšal: prevladovalo bo lepo poletno vreme, z redkimi krajevnimi nevihtami. Janez Švajncer: (41) STRELI NA MEJI Anza se je vzpel na prste, pomolil glavo med železne križe v oknu in jo obsodil: »Ne maraš me, ker sem samo hlapec!« Lojzika se je zdrznila še bolj, ko je Anza skoraj zakričal: »Zadel sem te v živo. Toda ne boj se me Nič ti ne bom napravil. Če si si izbrala kmečkega sina, si ga kar vzemi, če misliš, da boš srečna z njim. Jaz ti ne bom hodil na pot.« Nato je govoril zopet zadržano: »Če bi me imela res rada, se me ne bi izogibala. Že takrat, ko smo bili v gostilni, sem čutil, da si se ohladila do mene. Jaz sem te od tega dne dalje imel še bolj rad.« »Mati mi je povedala vse o tebi. Nisem verjela, da moreš biti takšen. Tudi oče mi je rekel, da nisi pošten.« Drhtel je od razburjenja. »Povej, koga sem oškodoval? Naj mi kdo vrže v obraz, da nisem dovolj delal. No, reci, če že toliko veš o meni.« »Doma so mi povedali, da tihotapiš čez mejo... Tihotapca nočem.« Te besede so ga zadele ko strela z jasnega neba. Potresel je križe v oknu s tako močjo, da se je odkrušil omet na steni. Lojzika se je strahoma odmaknila. »Tihotapil sem, res je. Je to tolikšen greh, če hočem poleg svojega dela zaslužiti nekaj za nedeljo? Sama veš, koliko mi plačuje gospodar. Ali bi bilo bolje, Če bi ubijal in kradel? Potem bi mi že lahko rekla, da sem nepošten.« Zbadljivo je še dodal: »Misliš, da je Močnikov Peter boljši od mene? Si ga * že vprašala, če ima čiste roke?« Lojzika si je obrisala solze. »Ne bom ga zagovarjala. Toda on je pošten.« Anza se je zasmejal: »Pošten, praviš? Ali si mu pogledala v dušo, da veš tako dobro? Misliš, da je zato pošten, ker je kmečki sin? Ne, ne. Ti ga zagovarjaš zato, ker bi ga rada pridobila zase. Posestvo bo prevzel doma, to je tisto. Jaz imam le svoje roke in toliko, kolikor imam na sebi. Dekletom ni za to. Rajši pogledajo za tistim, ki ima kaj pod palcem.« »To mi je pač vseeno. S teboj vred sem revna. Nič ne bom dobila od doma.« Odkrito ga je pogledala, da ni mogel podvomiti v njene besede. Zal mu je bilo, da je kričal in jo zmerjal. Roka mu je zdrknila s križev. Se bliže se je prižel k steni in ji nepremično zrl v oči. Po premolku ga je vprašala, ko da je ni zmerjal: »Kdaj boš že moral na orožne vaje?« »Jutri se moram zglasiti v mestu. Veliko jih je dobilo pozive. Ne vem, zakaj nas kličejo zdaj, ko je toliko dela ha polju.« »Te bodo dolgo držali v vojski?« »Nič ne vem. Mogoče bom že čez tri tedne doma. e ne bo v redu, me ne bodo pustili domovČ Lojzika je vztrepetala: »Anza, ali je nevarno?« »Se kako vre. Marsikaj sem že slišal. Ti še ne veš tega.« Povedal ji je vse, kar je doživel v zidanici na Keglovem posestvu v Avstriji. »Tisti ljudje bi radi zapovedovali pri nas?« je hotela vedeti. »Kakor bo, pač bo. Boš videla, še marsikaj se bo zgodilo « »Samo, da ne bi bilo preveč strašno.« Nenadoma je spremenil vsebino pogovora in jo vprašal: »Lojzika, povej, ali imaš Petra zelo rada?« Ni pričakovala tega vprašanja. Toda zbrala se je in odgovorila: »Ne vem, kako bi rekla. Peter me vedno poišče. Govori mi, da ne more živeti brez mene. Začela sem mu verjeti.« »Nekoč si mi rekla, da bi imela rada vsakega drugega razen njega.« »Saj ga še nimam rada.« Anzu je zaprlo sapo. V njegovih ustih ni bilo besede. Verjel ji je, da ga še ni pozabila. Samo po slovo je prišel. Ne bo je nadlegoval in prosil za ljubezen. Oba sta mlada in živeti želita. Naj pač živi po svoje in vzame Močnikovega Petra, če že hoče. Ne bo je obsojal. Tudi nanj čaka morda nekje dekle, ki ga bo osrečila. Lojzika se je naslonila na okno in ga gledala. Prsi so se ji močno dvigale. Anza je slišal njeno dihanje. »Lojzika...« Molk. Anza se je odločil. »Srečna bodi,« se je poslovil In j! podal roko. »Dolgo pot imam pred seboj.« Lojzika je vztrepetala, odlomila vršiček zelenega rožmarina in mu ga ponudila. »Na, Anza, za spomin. Spomni se me, ko boš na orožnih vajah.« Hvaležno je vzel rožmarin in ga zataknil za klobuk. Tudi njemu je srce močno utripalo in ni mogel verjeti, da je res prišel po slovo Vtem so se pred hišo oglasili močni koraki Lojzika se je prestrašena skrila za zaveso in zaprla okno. Dva sloka orožnika sta obstala pred hišo. Bajoneta na puškah sta bleščala v soncu. Starejši orožnik, z močnimi brki pod nosom, je zavrtel svoje temne oči in srepo vprašal: »Bi rad zlezel skozi okno v hišo? Čigav si. Kaj iščeš tu?« Anza je strmel vanj in komaj razumel njegovo roganje. »Mati je poslala Lojziki nekaj stvari, pa sem ji izročil,« je zajecljal in pokazal s prstom v okno. Orožnik je hotel vedeti še več. Zahteval je dokumente. Ko mu je Anza pokazal poziv na orožne vaje, si je zavihal brke pod nosom in rekel: »Ti, da ne boš zamudil in da boš ubogal, kakor se spodobi. Zdaj bi se že moral zglasiti na komandi. Le glej, da ne boš zamudil in da se doma ne boš napil ko svinja.« Medtem je Anza slišal drugega orožnika, kako je mlasknil z jezikom in rekel v okno: »Ej, deklina, ti bi bila vredna greha.« Rojs Anzi ni voščil sreče, ko si je naprtil lesen kovček In se poslovil. Samo zaklical je za njim: »Pridi kmalu nazaj! Pri hiši bo vedno dovolj dela « Bilo je nedeljsko popoldne, ko je Franc obiskal svojo teto. Teta Liza je sedela blizu okna in luščila koruzo. Tako se je zatopila v delo, da ni slišala odpirati vežnih vrat. »Srečo dobro,« je pozdravil Franc in sedel na klop pri peči. Liza ni mogla odvrniti oči od njega. Popravila si je očala, ki so ji tičala na koncu nosa. Kadar je govorila s kom. si jih je vedno poravnavala. »Si le prišel. Sem že mislila, da sl pozabil na svojo ostarelo teto.« »Pri vas sem živel in od vas sem moral za kruhom. Mi Je pač postalo dolgčas,« je odgovoril in gledal po za črneli kuhinji. Tramovi, ki so prepregali strop, so bili umazanosivi od dima. Iz vzidane peči se je kadilo skozi razpoke. V sobi je bilo zatohlo. Vonjalo je po neopranih cunjah in mišjekih.