katedra
M A R I b O R 19. DECEMBRA 1963
ŠTEVILKA 6 III. LETNIK
»KATEDRO« mariborskih Študentov izdaja Zveza Študentov Jugoslavije Odbor mariborskih viso-koSolskih zavodov 9 Urejuje uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Je Vlado Golob 9 Katedra izhaja vsako drugo sredo 9 Naslov uredništva je: Maribor, Gregorčičeva 30., telefon 35-96 9 Tekoči račun:	604-13-3-501 (za
Katedro) 9 Tiska Časopisno pod-
MARIBORSKIH ŠTUDENTOV sov ne vračamo O^Cena^iMMn I. IZDAJA
Po oseh višjih šolah in fakultetah.
Mar nam štirice in petice, mar nam za spodrsljaje, vsakdanje študentovske skrbi! In pogoji, ki smo jih o zadnjem trenutku izpolnili, in izpit, za katerega smo študirali cel mesec, pa na koncu padli, pa premale 'štipendije in predraga hrana. Pa dekle, s katero moramo iti o kino, ker je zunaj mraz in deset in deset malih skrbi, s katerimi se srečujemo, ki se jih bojimo v trenutkih slabosti.
>Hej,t bosta vzkliknila očka in mamica, dedek in babica, >kako drugače smo se znali zabavati mi, ko smo bili v vaših letih. Kako skromne želje smo imeli, kako skromne zahteve, pa smo vendar bili veseli in smo se znali zabavati.*
Res je, mnogo se je spremenilo, o razvedrilu, v načinu zabave, o mentaliteti mladine, v moralnih normah — in zlasti pri kulturni zabavi. Pustimo spremembe, saj so razumljive kot spremljevalke vsakega razvoja, raje poglejmo, kaj bi se dalo o danih pogojih napraviti.
Včasih so brucovanja imela vsebino, prijeten kulturni program, šale, ki jih je poln prazni študentov žep, in sobice in klopi po parkih.
Na kulturni program pri brucovanjih smo skoraj pozabili. Tako se vsako naše brucovanje začne — namesto z duhovno pašo in zdravim razvedrilom, o največ primerih s popivanjem.
In organizatorjeva želja, da z brucovanjem priskrbi kar največ denarja za te ali one namena (največkrat za zaključni izlet absolventov)?
Ni umestna.
Novopečeni študentje, bruci, mnogo pričakujejo od tega večera, saj je enkraten v vseh študentskih letih. Sprejem med starejše kolege, vključitev o »pravo* študentsko življenje, ognjeni krst brucov je bil nekoč mnogo bolj pomemben in svečan Kot danes. Popivanje, prepevanje (v najslabšem smislu te besede, pretepi, ki so na dnevm m redu, redno pustijo na prisotnih mučen vtis, zlasti na študentu novincu, ki se čuti ogoljufanega za svoje malo pričakovanje.
HEJ, JUHEJ, BRUCOVANJEI
Hej, juhej, zeleni bruc, bolj zelen kot trava! Danes ti, včeraj jaz, in jutri spet nekdo drugiI
2E 26. DECEMBRA ф ZE 26. DECEMBRA ф ZE
NOVOLETNA * katedra
če je december hladen in študij težak in pada sneg ali dežuje in, ko hoče vse okoli nas biti pusto in žalostno, se naj najde nekaj, kar nas bo razvedrilo ...
brucovanje brucovanje # brucovanje
Nagovor martina krpana v mestu
Posnetek: J. Klinar
Letne konference Zveze komunistov— Letne konference Zveze komunist
VAŠ
V sredo. 5, decembra, je bila na VAS letna konferenca OO ZK na šoli. Udeležba je bila stoodstotna.
Osnovne teze o nalogah ZK in njenih članov nasploh in o nalogah članov ZK na šoli. pri delu študentske organizacije 'n organov samouprav-< ljanja na šoli, je nanizal v svojem poročilu sekretar OO ZK, tovariš Tgmjpa. Delo članov ZK na šoli se je ■v preteklem letu vse premalo poznalo v življenju na šoli, zlasti pa pri delu študentske organizacije. Slednji Je bilo v poročilu nn ra,zipravi odmerjeno največ prostora.
Problem, ki se je v preteklem študijskem letu najčešče pojavljal na sestankih (X) ZK i-n celic, je bila disciplina Zajadi nerednega prihajanja na sestanke so z ustmenimi opomini kaznovali več članov, nakar se je položaj popravil.
Razprava se je vrtela okoli študija ;n zlasti okoli dela nekaterih komisij v študentski organizaciji.
Sklep konference je bil, da morajo zlasti pri dodeljevanju subvencij člani sekretariata OO ZK tesno sodelovati s gocialno ekonomsko komisijo. Subvencije naj zares dpbi^o tisti, ki jih potrebujejo in ki dokažejo s svojo dejavnostjo, da so vredni družbene podpore.
Mnogi di&kutanti so razpravljali o študijskih težavah: v izrednih rokih
za polaganje izpitov, o kriterijih izpraševanja ipd. Konferenca je poskušala odgovoriti na vprašanja, zakaj je letos odstotek študentov II. letnika z neizpolnjenimi pogoji tako velik (okrog 40 odst.). Število je zaskrbljujoče in ga namerava uprava šole podrobneje analizirati in obrazložiti na študentski konferenci. Slabi študijski uspehi so tudi eden izmed vzrokov neprihajanja na predavanja in z«a premajhno aktivnost organizacije ZS in članov organizacije ZK.
Sekretar komiteja višjih šol, tovariš Kobal, je poudaril, da družba pričakuje od diplomantov višjih šol vsestransko ra zg led ain ost, torej je treba tud: izvenštudiijskemu izobraževanju in dejavnosti posvetiti kar največjo pozornost. Zlasti prihaja po-
membnost tega do uzraiza pri kmetijski stroki, ker bedo morali diplomanti VAS odigrati pomembno v.ogu pri preobrazb: vasi. Čaka jjh tudi naloga, da razgibajo družabno življenje na vasi
To vrsto izobraževanja in vzgajanja je treba podpirati, je dejal tovariš Kobal, pa četudi gre na račun manjšega strokovnega znanja, ki ga študent pridob; v času štud.ja.
Konferenca ZŠ na VEKŠ
Na konferenci, ki Je bila prejšnji teden, so člani ugotovili različne pomanjkljivosti. Vsi komunisti niso bili družbeno politično dovolj aktivni skozi vse leto, zato jih je pred. sedstvo grajalo. Tudi udeležba na sestankih, pa tudi na sami konferenci ni bila zadovoljiva. Pred to organizacijo se zaradi takega stanja postavlja naloga, da s čvrstejšo disciplino zagotovi kolektivno odgovornost vseh članov. To je važno tudi v pogledu študija, ki so
ga nekateri člani ZK zanemarjali. Študentje so si na konferenci zadali nalogo organizirati krožke in razna dopolnilna predavanja ter tako vplivati na pravilno dojemanje posameznih, zlasti tistih predmetov, ki so za oblikovanje socialističnega človeka bistveni. Le bežno so se študentje na konferenci dotaknili dela komunistov v Zvezi študentov ter organih upravljanja na šoli. Osnovna organizacija je v preteklem obdobju organizirala več predavanj o notranje- in zunanjepolitičnih dogodkih.
Organizacija je sprejela pet novih članov. Osnovna organi-
zacija se bo v bodoče morala potruditi pri sprejemanju novih članov, tako da bo to dejavnost popolnoma vskladila z zahtevami III. Plenuma CK ZKJ.
Z odpravo teh bistvenih pomanjkljivosti pri delu organizacije ZK na VPS si je organizacija na konferenci zadala nalogo, da bo v prihodnjem letu aktivnejša. To bo dosegla z močjo znanja komunistov in i raznimi metodami prepričevanja. Upanje za uspešno delo v prihodnosti je tudi močno vodstvo organizacije, ki je bilo izvoljeno na konferenci na čelu s sekretarjem, tovarišem Francom Belišem.
V sredo, 12. decembra, so imeli študenti VEKS svojo redno letno konferenco v prostorih svoje šole. Predsednik odbora ZŠ na VEKS tov.. Zoran Stiplošek je v svojem poročilu obravnaval naloge ZŠ. Med glavnimi nalogami, ki stojijo pred študenti na VEKS, je vprašanje svetov letnikov in oddelčnih svetov. Sveti še ne delajo, čeprav bi že zdavnaj morali.
V dokaj živahni diskusiji so udeleženci konference obravnavali nekatera najbolj pereča vprašanja, kot so čut odgovornosti pri študentih, socialno vprašanje študentov, štipendiranje in izvenšolsko delovanje.
V diskusiji je bilo tudi pred-
lagano, da bi se ustanovili pokrajinski klubi, kot je na primer klub prekmurskih študentov. Ti klubi bi povezovali študente z domačim krajem, poleg tega pa bi urejevali vprašanje štipendiranja s tem, da bi domačim okrajem predlagali študente, ki štipendijo potrebujejo in tudi zaslužijo.
Pojavilo se je tudi vprašanje politično-ideološkega dela, ki mu je treba posvetiti več pozornosti. Jasen idejni pogled se razvija z borbo mnenj. Zato bi bilo treba ustanoviti bodisi debatne. bodisi marksistične krožke in na njih obravnavati aktualna vprašanja. Tu bi seveda nujno morali priskočiti na pomoč člani in aktiv ZK na šoli.
VEKŠ
КЛ
Letna konferenca osnovne organizacije ZK na Pedagoški akademiji pretekli teden je potekla v znamenju minimalnega sodelovanja Študentov.
Uvodno poročilo sekretarja prof. Rajka Kladnika je dokaj izčrpno in kritično analiziralo dosedanje delo komunistov na PA, tako v partijski kot tudi v študentski organizaciji. Število desetih študijskih sestankov je sicer zelo zadovoljivo, ni pa zadovoljiva ugotovitev, da so študentje vedno bili zelo pasivni. O nezainteresiranosti bi lahko govorili tudi pri razpravi o statutu PA, pri organizaciji raznih proslav in manifestacij, pri udeležbi v brigadi, prav tako pa še ni steklo delo svetov letnikov in svetov predmetnih skupin.
»Ideološka vzgoja je sicer pomembna povsod, še zlasti pa mora
riti sestavni del strokovne izobraz-e prav na Pedagoški akademiji, jki pripravlju kader ,za vzgojo bodočega državljana socialistične Jugoslavije in mora biti zaradi tega ideološko še bolj podkovan in prepričan, kajti samo o svojem svetovnem nazoru povsem pre-
rričan človek lahko o njem prepri-uje druge,« je med drugim poudaril v svoji plodni razpravi ravnatelj PA prof. Micko Bračič.
Dalje je diskusija bolj mimogrede obravnavala še nekatere materialne probleme študentov PA, zlasti štipendije in učno literaturo. Vse premalo pa je bilo govora o dela in nalogah organov družbenega opravljanja ter o statutu in Studijskem režimu Pedagoške akademije. Vendar pa je konferenca »klenila predlagati študentski organizaciji in upravi tole, da usmeri pozornost na ta vprašanja že takoj v prihodnjih dneh.	MM
POTREBNA JE VEČJA AKTIV-NOST KOMUNISTOV
To je bila ena glavnih ugotovitev na konferenci 7.K na VEKS. Pri obravnavi izpolnjevanja osnovne, to je študijske obveznosti pri komunistih študentih so ugotovili, da je bilo to zadovoljivo, saj nekaj manj kot 10 •/• komunistov ni imelo pogojev, medtem ko je bil procent pri ostalih nekoliko nad 30. Kritično je pa bila ocenjena dejavnost v organizacijah in organih upravljanja na šoli. Tudi izpopolnjevanje nekaterih elementurnih dolžnosti, kot prihajanje na sestanke in plačevanje članarine ni bilo zadovoljivo pri nekaterih posameznikih. V razpravi o ideološko, politični. aktivnosti osnovne organi-zacije so poudarili potrebo po pogostejši aplikaciji teoretičnih misli v konkretno prakso in njene probleme. Tak način ideološke vzgoje je bolj zanimiv, predvsem pa postavi komunista v aktiven položaj, kajti potem razmišlja in razpravlja o dejanski problematiki, nume-sto da pasivno sprejme misli drugih.
Iz poročila je bilo razvidno, da so sprejeli v pretekli sezoni pet novih članov. Poudarili so, du morajo biti kriteriji pri sprejemu ostri, toda to število na šoli s takim programom, kot ga ima VEKS, ne zadostuje.
Razpravljali so tudi o problemih študijskega režima, programa in pogojev ter podobno. Ugotovljeno je bilo, da je potrebno zavestno sodelovanje študentov, predvsem komunistov, toda sklepi in predlogi organom šole naj bodo pripravljeni in preštudirani. Zivanna razprava se je razvila o udeležbi študentov v brigadi, kjer so sc mnenja razhajala ob udeležbi, forsira-nju, da gredo študentje-komunisti obvezno na akcijo ipd.
Udeleženci konference so z enominutnim molkom počastili spomin padlega M. Popoviča in poslali protestno brzojavko sekretariutu za zunanje zadeve.
V nedeljo, 16. decembra, ie bila letna konferenca ZKS na Višji tehniški šoli. Ob pričetku so udeleženci obsodili ustaški napad v Mehlemu in počastili z enominutnim molkom spomin heroja M. Popovtča.
Iz poročila je bilo razvidno, da to kljub obsežnemu programu raz _ na predavanja slabo ob.skana. Pri tem je potrebno pripomniti, da se raznih predavanj ne udeležujejo člani ZKS na VfS polnoštevilno, saj je bilo na predavanju o novi ustavi pr vič 45. drugič oa samo 18 poslušalcev. V diskusiji so člani ugotovili, da mnogo absolventov ne prihaja redno na sestanke ter s tem otež-koča delo organizacije. Nov sekretariat je dobil nalogo, da skupno i absolventi prouči ustanovitev posebne celice za absolvente.
V diskusiji o socialnem stanju štu deatov so diskutantje povedali, da pogosto podjetja na prošnje za štipendije sploh ne odgovarjajo. Prav tako štipendije vse prepogosto pode 1 ju je jo po principih zveze fcn poznanstva. Ob takem načinu delitve osta nejo dobri študentje večkrat brc? sredstev.
Ob ustanovitvi nove samopostrežne restavracije so mnogi študentje finančno prizadeti. Restav racija pripravlja premajhno količino cenejših obrokov, tako da moraio ti sU, ki pridejo kasneje, iesti dražja kosila ali pa ostati lačni. Kot eno izmed rešitev so predlagali ustano vitev študentske menze, kier bi vse posle razen kuharskih opravljali Štu dentie. Na konferenci so tudi grajali stahšče Večera, ki ga je zavzel v članku »Razgovor z ieznim študen tom«.
Prav tako so obsodili izpad ljubljanskih študentov tekstilne fakultete. Ti so zahtevali od dekana in profesorjev, da se poostri kriterij za sprejem diplomantov višjih Šol na drugo stopnjo. To so utemeljili z »lažjim« študijem in mileišim kriterijem izpitov na višiih šolah, medtem ko ljubljanski orofesorii sami priznavajo, da je štndii na višiih šolah večkrat na višii stonnii kot na prvi stopnji fakultete. I:aiti višie šole moraio dati strokovnjaka za prakso v dveh letih, nedtem ko la kultete v štirih
V torek, 11 decembra je imelo združenje študentov na Višji agronomski šoli redno letno skupščino.
Poročilo je zajelo dejavnost posemeznih komisij, ki pa ni bila zadovoljiva Poudarjeno je bilo zlasti, da je delo študentske organizacije v preteklem letu obviselo na plečih nekaterih posameznikov, zato seveda ni moglo bitj tako plodno in raznoliko Med študenti je vseskozi vladalo premalo zanimanja za reševanje študijske problematike, bodisi preko svetov letnikov, ali študijske komisije.
Poročilo je skušalo razložiti slab uspeh sedanjega drugega letnika, v katerem do 10 decembra okrog 40 odst študentov še ni imelo opravljenih vseh izpitov, ki veljajo kot pogoj Naj večji razlog za ta neuspeh je prav gotovo v prevelikem optimizmu s strani študentov in nekolike poostrenem kriteriju na izpitih v primerjavi z lanskim letom s strani profesorjev
Razprava po poročilih se nikakor ni mogla odlepiti z enega samega problema — razdeljevanje subvencij socialno š:bkim študent >m Sklen konference je bil. da rr»ora social-
... In VAŠ
na komisija bolje kot doslej proučiti socialno stanje, zlasti pa Se druge činitelje ki vplivajo na dodeljevanje subvencij (družbeno udejstvovanje, Studijski uspeh) Na sploh je bila razprava slaba, zlasti je manjkalo pripravljenih diskusij, ki bi jo usmerjale
V soboto je bila na VAS prva redna letna skupščina tole Udeležili so se je skoraj vsi predavatelji. Študentje in nekaj gostov. I? razmnoženega poročila je razvidno nekaj podatkov o nastanku in razvoju šole. ki je bila ustanovljena, da krije potrebe po strokovnih kadrih v kmetijstvu, zlasti v agrarno najmočnejšem predelu severovzhodne Slovenije. Sola je takoj v začetku dala velik poudarek izrednemu študiju. sedaj obstaja Fe< sekcij izrednih študentov v Mariboru Murski Soboti in Ptuju
Zelo plodna razprava ki je dala konferenci še poseben pečat je razsvetlila nekaj pomembnih vprašanj, tako specifično obeležje diplomantov na VAS v Mariboru, o zaposlovanju strokovnjakov v kmetijstvu na sploh poskušala pa je razložiti tudi študitski uspeh oz neusoeh študentov
Ozri se okoli sebe.
Koliko se srednješolci zanimajo za preteklost svojega mesta in za upodabljajočo umetnost?
Г Mladi obiskovalec gledališča ima abonma in si tako , ogleda večino predstav. Na koncert gre s starši ali znanci, j ko ga vabilo v časopisu opozori na edinstveno priložnost. Za-. nimalo pa nas je, v kolikšni meri se mladi ljudje odločijo za j obisk kulturnih ustanov, kjer ni važna ura niti ne »danes« ali »jutri«, kamor jih lahko privabi le drobno obvestilo o i otvoritvi ali pa privede profesor.
• Tako sva obiskali Muzej NOB, Pokrajinski muzej in Umetnostno galerijo. Najprej Muzej NOB. Direktor Milan Zevart:
»Srednješolci razmeroma
precej obiskujejo našo ustanovo. Dijaki prihajajo predvsem v skupinah. Ti obiski pa so odvisni od profesorja in usmerjanja pouka v šoli. Profesor pripelje dijake, ko snov obravnava v šoli ali pa takrat, ko imamo občasno razstavo o snovi, ki jo v šoli obravnavajo. O individualnih obiskih skoraj ne bi mogel govoriti. Na naše razstave prihajajo posamič predvsem četrtošolci, ki potrebujejo gradivo za maturitetne naloge. Gradivo tudi posojamo, za kar nam je najbolj hvaležno učiteljišče. Tam si najraje in največkrat sposojajo slike narodnih herojev in zahtevajo različne podatke o njihovem delovanju.«
Zanimalo naju je, kakšne maturitetne teme izbirajo četrtošolci.
»Ti se zanimajo predvsem za potek bojev v našem mestu in njegovi bližnji okolici. Priljubljene so teme: .Partizan-
ske bolnice', .Pohorsko partizanstvo', .Partizanski tisk', .Partizanske tehnike po Koroški in Štajerski' in podobno. Skoda je, da prihajajo maturanti k nam večinoma šele maja, kar prav gotovo ni koristno, ker jim v tako kratkem času težko nudimo dovolj obširne razlage.«
»Česa bi želeli od mladine?«
»Želel bi, da ne bi prihajali samo takrat, ko nas potrebujejo za maturitetne naloge ali za .Spoznavajmo svet in domovino', temveč tudi iz lastnega zanimanja in z željo po spoznavanju naše zgodovine. Takih, ki bi prihajali samo zaradi tega slednjega, je žal malo.
Želel bi tudi, da bi bil pouk v šoli bolj povezan s stalnimi razstavami in posebej še to, da bi se srednješolska mladina udeleževala otvoritev občasnih razstav, ko jim lahko ob ogledu nudimo razlago.«
в Direktor Pokrajinskega muzeja Bogo Teply:
Med obiskovalci muzeja je mnogo učencev šol, in sicer z osnovnih, srednjih in strokovnih. Lani je bilo v našem
P
Vladimir Gajšek
je rojen leta 1946, trenutno pa obiskuje drugi razred I. državne gimnazije v Mariboru. Pesmi objavlja v šolskem glasilu »Mlada misel«, v zadnjem času pa tudi v »Katedri«.
0 Včasih me spominjaš na Lorko. Je on tvoj vzornik?
— Bil je. Zdaj skušam biti samostojen.
0 Kaj meniš o moderni slovenski poeziji?
— Težko je govoriti o tem.
# Se mladi ljudje zanimajo za poezijo?
— Mislim, da ne preveč.
0 Razumejo tvoje pesmi?
— Da.
0 Kaj je po tvojem mnenja bistvo poezije? — Tega nikoli ne bi mogel reči.
ij°
M
st» tlO
s
se
m*
orX-_
Pesem
Kot cigan iščem svojo nevesto.
Igram na kitaro in pojem
o tvojih globokih očeh, kjer krvavi otožna melodija. Pojem, ali slutiš?
Kot cigam kradem s tvojih ust poljube.
muzeju 360 ekskurzij s 13.812 obiskovalci. Letos bo to število verjetno še večje. Te ekskurzije lahko delimo v dva dela: profesor pripelje dijake, ko je že obdelal določeno snov, tako da vidijo predmete iz tiste dobe. Druga vrsta ekskurzij so izleti s podeželja, ki jih je v glavnem več, kot ekskurzij iz mestnih šol. Namen teh je, da si dijaki ogledajo ves muzej in dobe nekak splošen vtis.
Posamezni dijaki-obisko-valci so bele vrane. In še ti so četrtošolci.
Želel bi, da bi srednje- in tudi višješolci pričeli redno zahajati v muzej, saj jim je splošna izobrazba nujno potrebna.«
»V čem menite, leži vzrok pomanjkanja zanimanja mladincev in mladink za muzejske zbirke?«
»Ne vem. Morda preveliko navdušenje za vse kar je novo. Za šport, modo in moderno glasbo. Ali pa je morda naš znameniti .ezlek' pred bivšo grajsko konjušnico vendarle bolj zanimiv kakor muzej in razstavljene zbirke v njem.«
»Kaj bi lahko storili, da bi se stanje izboljšalo?«
»Pripravljeni smo organizirati posebno društvo, katerega člani bi imeli brezplačen vstop v muzej kadar koli bi hoteli (seveda ne ob polnoči). Veseli bi bili tudi ekskurzij, ki bi jih organizirali dijaki sami. Prpravljeni smo jim v vsakem slučaju postreči s solidno razlago.«
• Namenili sva se še v Umetnostno galerijo. V razliko od težkih, temnih slik, ki so visele na stenah v muzeju kakor daven sanjski odsev, sva se tukaj znašli v sobi polni svetlih abstraktnih slik in razgibanih plastik. Direktor Branko Rudolf:
»Imamo okoli 30.000 obiskovalcev letno. Obisk bi lahko bil še boljši. Prav razveseljivo je dejstvo, da predstavlja eno tretjino vseh obiskovalcev ravno mladina. Pogrešamo pa organiziranih mladinskih skupin ob otvoritvah, kjer bi jim lahko nudili potrebno razlago. Ekskurzij je mnogo, vendar prihajajo zelo neenakomerno.«
»Zdi se mi, da se mladina ne zanima preveč za likovno umetnost?«
»Res. Vzroke za to pa moramo iskati predvsem v šolskem sistemu, ki zanemarja kultiviranje očesnega čuta, kajti bolj živa sposobnost predstavljanja pomeni bolj živo sposobnost mišljenja. Zgodovina sama nam pove, da so narodi, ki so imeli visoko razvito znanost, imeli tudi visoko razvito kulturo, kajti brez umetniške in posebej še likovne kulture je stanje nevzdržno. Domnevam, da bi lahko ljudje bolj s pridom uporabljali načela dialektičnega in zgodovinskega materializma, samo če bi si ob njih dovolj predstavljali. Lenin je nekoč rekel sovjetski mladini: ,Moramo si pridobiti vse zaklade znanja, ki si jih je pridobilo človeštvo v prejšnjih družbenih formacijah.' Sem sodi brez dvoma tudi likovna umetnost.«
»Ali se mladina navdušuje za abstraktno umetnost?«
»Del mladine prav gotovo. Pripomniti pa moram, da so realistične razstave pri nas bolje obiskane.«
»Kakšen odmev pri mladini so našli mariborski ustvarjalci?«
»Pri mariborskem občinstvu so vsekakor naleteli na dober sprejem. Obisk je bil rekorden — okrog 5.500 obi skovalcev — in med temi precej mladine.«
»Kaj je krivo, da se mladina ne zanima preveč za umetnost in kulturo sploh?
»Mladina sama ni toliko kriva, kot okolje. Predvsem — tisk je brez dvoma predrag. Menim tudi, da ne bi škodilo več poljudnoznanstvenih in poljudnoumetniških knjig. Večje razumevanje za znanost bi pripomoglo k večjemu zanimanju za umetnost in narobe. Upam, da se bo tudi v pedagoških krogih dvignilo zanimanje za likovno umetnost. Napaka je tudi, da v srednjih šolah nimajo risanja kot predmet.«
»Kaj vse bi še vi lahko storili?«
»Mladina naj organizira skupinske obiske in pripravljeni smo jim nuditi primerno razlago. Seveda, če bi imeli denar, bi si ustvarili primerno diateko (zbirko diapozitivov) in bi lahko imeli redna ali občasna mladinska predavanja. Seveda, če ...«
Sonja Blaž, Breda Ilich.
Franček Rudolf
p. p. dopisniki
Otvoritev mladinske sobe v Soboti
Pred kratkim je bila na gimnaziji v Murski Soboti otvoritev mladinske sobe. V prisotnosti profesorjev in dijaških funkcionarjev je sobo odprla predsednica šolske skupnosti.
Soboško gimnazijo obiskuje mnogo dijakov, ki sc vozijo z avtobusi
in vlaki i/ ra/.uih krajev Pomurja. Ker je šolska skupnost naročila najrazličnejše časopise, lahko dijaki do odhoda avtobusov in vlakov čitajo časopise ali pa igrajo šah. Predvsem pa bo mladinska soba služila sestankom dijaških organizacij Izdelali so tudi urnik, kdaj ima katera iznusl dijaških organi-zucij sestanek. Soba še ni dokončno urejena, saj manjka še knjižna polica, nekaj klubskih miz itd. V kratkem bodo postavili v klubsko sobo še šahovsko demonstracijsko mizo, (uko da bodo lahko Člani šahovske sekcije študiruli razne šahovske partije, študije in podobno.
DIJAŠKI ČASOPIS V MURSKI SOBOTI
Oh novem letu bodo dijaki soboške gimnazije izdali prvo številko časopisa »Nasa skupnost«. Gradivo za prvo številko je že zbrano. Kolikor jim časopisa ne bo tiskalo časopisno podjetje »Pomurski vestnik«, si bodo omislili ciklostil.
Dijuki že z nestrpnostjo pričakujejo prvo številko. V njej bodo objavljena poročila dijaških orga-nlllHji pesmi dijakov, potopis s potovanja po Sovjetski zvezi, crtice in še mnogo drugega zanimivega branju.	-pp-
Kaj bomo študirali
- VEKŠ -Oddelek za bančništvo
Bančništvo it bilo dolea leta nai-bolj administrativen člen našega gospodarstva, urejevan iz centralne narodne banke. Centralno vodenje večine bančnih poslov je seveda omejevalo iniciativo kolektivov bank in dušilo individualne sposobnosti članov. 2e pred leti. ko so bile ustanovljene komunalne banke, pa se je začel ta centralizem lomiti in jačati poslovna samostojnost bank. Najširše osnove za razmah poslovnosti komunalnih ut drugih bank Pa so postavljene lani z zakonom o bankah in zakonom o kreditiranju in drugih bančnih poslih. Poslovne banke ki sedaj samostojno gospodarijo z zbranimi sredstvi, pa potrebujejo kader, ki je sposoben voditi poslovno politiko banke, tembolj ker imajo banke svoje svete delovnih kolektivov, katerih pristojnosti so že razmeroma velike.
Pri sestavljanju učnega načrta so sodelovali izkušeni strokovnjaki iz bank kar jamči, da odraža potrebe prakse. Del učnega programa je skupen z drugimi oddelki na šoli. To so splošni ekonomski predmeti ki dajejo splošno ekonomsko razgledanost in so osnova za razumevanje specialnih predmetov. Splošni ekonomski predmeti so: politična ekonomija, gospodarska matebiatika. gospodarska statistika, splošno gospodarsko pravo, splošna gospodarska geografija ekonomika podjetij, ekonomika z ekonomskimi politikami FLRJ in knjigovodstvo.
Brez teh predmetov bi slušatelii težko dojemali snov specialn h predmetov in še težje razumeli naš gospodarski razvoj in načela naše gospodarske ureditve Delno v prvem, predvsem pa v drugem letniku, predavamo posebne predmete: teorija in uporaba denarja kredit >n kreditni sistem, razvoj in funkere bank. organizacija in tehnika bančnega poslovanja analiza poslovan a z revizijo, mednarodni plačilni promet in proračunske finance v počitnicah med zimskim in letnim semestrom je obvezna praksa za vre redne slušatelje, in sicer po l semestru splošna praksa, po 2 semestru pa specialna Do zaključka študija mora študent predložiti diplomsko delo. Temo izbere v sodelovanju s predstojnikom oddelka iz specialne snovi svojega oddelka Po dosedanjih izkušnjah kaže da ie dvoletno VEKS možno končati v 26 do 30 mesecih To pa le. če slušatelj redno študira to ie da za prestop v 2. semester položi najmanj 2 izpita, za vpis v 3 semester pa najmanj 7 izpitov Dose-dai je na bančnem oddelku že diplomiralo 23 študentov
Kot smo že v začetku povedali, primanjkuje bankam kvalificiranega kadra, zato dajejo tudi za šludij na VEKS štipendije. Po končanem študiju na oddelku za bančništvo imajo diplomanti možnost zaposliti se na katerem koli strokovnem refe-rentskem delovnem mestu v katerikoli banki Kljub specializaciji ie diplomant usposobljen za različne posle v banki — po krajšem pn-učevanju seveda Diplomam banč--nega oddelka more opravljati posle kreditnega relerenta posle v bančnem knjigovodstvu, v plačilnem prometu v predhodni in naknadni kontroli, devizne posle in po potrebi tudi razne finančne posle * gospodarski organizaciii Možnosti zaposlitve so torei dovolj široke da lahko pridejo do izraza tudi osebna nagnjenja in sposobnosti Po nekajletni praksi in pokazani prizadevnosti lahko naši diplomanti kandidirajo tudi za vodilna mesta v banki in gospodarstvu
R. CRVKOUC predstoinik
oddelka za bančništvo na VEKS
katedre AA srednjeSolci II
Če Kupite Kaledro, berete humor brezplačno • Če kupite Katedro, berete humor brezplačno • če kupite Katedro-,''ber
...bi rekel, da so imeli mariborski gledališčniki pravi ko niso Mikelnove ,Administrativne balade« uvrstili v svoj repertoar (čeprav je Jo Mikeln ponudil prvo Mariborčanom). Balada bi namreč močno ogrozila častitljivi starostni povpreček sedanjega repertoarja.
O) 10) o
SV RK
... bi ošvrknil upravnika internata (5KS, kjer stanujejo tudi študentje. Čeprav se je družbeno upravljanje razširilo že vsepovsod, ga v internatu Bii, ni...
... bi povedal, kako je z napredkom v grafični industriji — izraz je vzet iz notesa nekega aktivista: Takoj po vojni je imela tiskarna v Mariboru 11 ali 12 stavnih strojev, danes pa jih je — osem . ..
... b! povedal, kako formalnosti ak-tivizirajo mladino: na neki konferenci aktiva je bilo prisotnih 26 mladincev. Od tega pa 5 v delovnem predsedstvu, 1 zapisnikar, 2 overovatelja zapisnika, 1 predsednik, 1 sekretar, 1 blagajnik, 3 v kandidacijski komisiji, 5 v nadzorni komisiji, 3 v volilni komisiji, 3 v komisiji za sklepe in 1 poročevalec o športni dejavnosti odbora. 26 = 26!
... bi ošvrknil slovenske založnike. Ponatis Menartovih Časopisnih stihov, čeprav so že pred enim letom bili razprodani, že dolgo, dolgo čakamo.
— Tovariš šef, zunaj vas nekdo čaka!
— Kako pa veste, da čaka mene?«
— Vprašal je, če je stari konj tukaj.
1. Kaj pomeni v glasbi laraa sekvenca?
2. Kateri so štirje glavni Japonski.
otoki?
ODGOVORI NA VPRAŠANJA IZ prejšnje Številke
1. Flamingo je visokonoga vodna ptica rožnatega perja.
2. VVilhelrn Conrad von Roentgen Jo odkril po njem imenovane žarke, ki so izrednega pomena za medicinsko diagnostiko.
Miniaturni
QUI2„
3. Trigonometrija je veja elementarne geometrije.
4. Španski konkvistador, ki je v 1в-stoletju osvojil Mehiko, je Fer-nando Cortez.
5. Slavna helenistična plastika, ki prikazuje pogin trojanskega svečenika in njegovih dveh sinov, se po slednjem naziva Loakoontova skupina.
6. Prve moderne olimpijske igre so bile v Atenah leta 1696, na pobudo Francoza Coubertina.
KRIŽANKA
— Se seliš, Peter???
— Ne, po štipendijo grem!
/Гф-
Jutranja telovadba
Miličnikova dilema
Vodoravno: 1 ameriški baktoruoiliog, izsnajdi-tevj cepiva proti otroški paralizi (Jones Ed* wa:rd); 5. natakarski vdijenecj 7 osebni k*“ unok; H. velika riiba; ‘J. snežni plaz* 11. grška črka, 12. kemijski znak za Lridjjj 13. spodnji del človeške hrbtenice; 1,5. pnitoik Rona v Švici.
Navpično:	l popularni ameriški filmski
Igrailec iin pevec (Frank); 2 okrajšali podredni veznik) 1. vrsta severnih jelenov» 4. remizOf vo/.iirno; 5. slovenski športni tednik; 6. del po* hištvai 10 bata; 14 avtomobilski smuk Irana*
рздкзрздтатарзкдввЈГЈврзрзрЈимввврзрдгааввввввваввввввввваавваав
BOLNIK
je trma in je sklenil, da se bo kakorkoli prikopal do dopusta. Odločil se je za bolniški dopust. Toda kako? Zdrav človek ne more kar tako zboleti.
Peter je bil vpišan kol izreden študent na eni'izmed višjih šol . v‘.hašem mestu!, in je nujno potreboval več dni dopiista, da bi lahko uspešno opravil zadnje izpite pred diplomo. Toda njegova žena ni imela prav nič smisla, še manj pa razumevanja za razne Petrove študijske težave, zato na izreden študijski dopust še pomisliti ni smel.
Vendar ni odnehal. Polotila se ga
Po neprespani, tuhtanju polni noči je odšel k 'zdravniku.
»Dejal mu bom, da me to in to in to boli,« je ugibal spotoma.
V srcu tako le od nekdaj čutim bolečine, pljuča so tudi slaba (saj večkrat zelo težko diham) in želodec — kadar ne utegnem domov in jem v menzi, me tudi v trebuhu prične tako čudno zbadati... Hudiča, saj še sam nisem vedel, koliko bolezni
imam! Kdo drug bi ob toliko boleznih že davno umrl .. . Kajpak, ko bi ne bil to jaz —.« In obraz mu je kljub silnemu mrazu še bolj zasijal od zadovoljstva.
Sele pred vhodom v ambulanto se je spet spomnil, da mu v resnici nič ne manjka in da mora začeti resno igrati vlogo težkega bolnika.
Poskočil je po stopnicah in živahno, skoraj razposajeno segel po kljuki vežnih vrat ambulante, toda prekleto, na gladkem stopnišču mu je spodrsnilo, da je silovito telebnil. Nenadoma je zaznal v desni nogi strahotno bolečino. Pobral se je počasi, krepko zaklel in končno z velikim naporom odšepal skozi velike čakalnico do zdravnika.
»Prišel sem ... zaradi sr . . . ca in pljuč (pri besedi pljuča si je šel globoko po sapo) pa sem si zlomil nogo,« je izjecljal in sesedel na stol, ki mu je bil najbližji.
Tako je dosegel, kar je želel dobil je tri tedne bolniškega dopU' sta in mavčno oblogo do pasu, diplomiral pa še ni.
Ivan Herga
Basen
Kalvarija: .Jaz sem močnejša
Pri meni je center. Okrajni organi. linam tudi močno industrijo.
Pri .nfieni so skoraj vse višje šoje, Pohorje: Kaj bi to. Pri meni sla dve1 občini, ti pa imaš- samo enA Imam tudi mnogo tovarn.
Maribor: Jaz sem najmočnejši. Imam tri občine. 3 X 1 vodilnih organov, mnogo tovarn in še in še.
Morala (praksa): Kljub vsemu, tretji nima vedno dobička. (Nov slovenski — štajerski pregovor)'
»*■