Leto 1894.
91
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XV. — Izdan in razposlan dné 15. marca 1894.
(Obsega štev. 45.—46.)
45.
Ukaz ministerstev za poljedelstvo, notranje stvari in trgovino z dné 14. februvarja 1894.1.
° napravi, vzdržavanju, rabi in opuščanju ribnjakov.
Da se bodo določila zakonov o vodnem pravu, ' v°ljajo za napravo, vzdržavanje, rabo in opu-canje ribnjakov, izvrševala tako, kakor vstreza na-lllenu, ukazuje se to-le:
A.
Oprava novih in prodrngačba obstoječih ribnjakov.
§■ 1.
Do veljavnih deželnih zakonih o rabi, dova-'J,i m odvračanju vodovja potrebno dovolilo
j arij ol)lastva
za napravo novih ribnjakov, naj si bodo
Vo^Inenjeni za ribarstvo, za gonila, za nabirališča vo ] V narnakanje, za regulatorje pritoka in odtoka sifté ^a’ Za voc*ov°de a'* za kak drugačen namen, PostQSe . ^ljcvsiti samd na podstavi vodnopravnega
Proš a 'ar °k'astvo pripravlja preskušnjo dotičnih deželi *la*e'° Je opraviti po dotičnih določilih teh ni1 zakonov (§. 74. za Bukovino, §. 78. za
(8l°v<>»l.<sh.)
Istro, §. 57. za Kranjsko, §. 75. za Dolenje Avstrijsko, §. 73. za Štajersko, §. 79. za ostale dežele), treba je zlasti izvedeti, ali ribnjak, ki se misli napraviti, vpliva kakö ali more vplivati na kako železnico.
Ako se najde, da je tako, naj se prosilec dovolila prisili, da načrt dopolni z narisom, iz katerega je moči spoznati krajno ležo ribnjaka in pa želez-nične naprave, za katero gré.
Obravnavo (lokalno ovedbo), ki jo je opraviti, dati je na znanje tudi dotični železnični podjetbi in c. k. generalni inšpekciji avstrijskih železnic — poslednji priobčivši zgoraj omenjeni naris — ter jo povabiti, da naj se je vdeleži, ako misli, da načrt zadira v koristi železnice.
Kadar se razsoja o načrtu, ni jemati v poštev samö vpliva, ki ga bo ribnjak očividno imel na bližnjo okolico, ampak tudi to, kako bo vplival na nabiralni in odtočni okoliš.
Ustanavljajoč posebne pogoje, na katere je navezati dovolilo za napravo novih ribnjakov, ozirajo naj se upravna oblasLva primerno na določila, podana spodaj v §§. 2.—14.
§• 2.
Da se zabrani, da bi ribnjak kjč prodrl, paziti jo tedaj, kadar ima podjetnik več prostorov na razpolaganje za napravo ribnjaka, na to, da se ribnjak,
21
kolikor to dopušča izobrazba tal in gospodarski namen, napravi v kaki rupi in da ga, če le mogoče, obdajajo naravni bregovi.
Ako to ne gre, paziti je, da se trdno napravijo nasipi, ki so potrebni, da oklepajo ribnjak.
§■ 3.
Nasipi (gati) se morajo, primerno gradivu, ki se v vsakem danem slučaju uporablja, sestaviti tako umetalno in tako obsežno, da morejo tlak vode vzdržati tudi tedaj, kadar je voda najbolj napeta.
Ako se kak nasip ne napravi popolnoma iz vode ne prepuščajočega gradiva, mora se mu po vsi njegovi dolžini dati vode ne prepuščajoče jedro, ali pa se mora prekapljevanje vode zabraniti takö, da se nasip prebleče s tegljem, ilovko, betonom, vode ne prepuščajočim zidiščem, v cementovo malto položenim tlakom itd.
Nasipi morajo biti tako visoki, da voda ne more teči preko njih, niti kadar je najbolj napeta, niti kadar se gonijo valovi.
Vsakakor mora biti krona nasipa vsaj 0-60 metrov nad najvišim staležem vode.
Kadar se napravljajo nasipi, skrbeti je vselej za dobro zvezo s prirodnim dnom ; nadalje je v vseh slučajih skrbeti za tč, da se to dno primerno razmaka.
Nasipi se morajo napraviti tako, da ne prepuščajo vode, in na strani vode se morajo proti navalom vodé zabraniti vsaj 0-50 metra nad najviši stalež vode visoko.
Ako so nasipi iz prsti, navažati je gradivo v vodoravnih plasteh, visokih vsaj 0-20 metra, katere je potem treba poravnati in steptati.
Prsteno gradivo, ki se uporablja, mora biti dovolj vlažno; zmrzlo gradivo in veče grude se ne smejo uporabljati.
Krona nasipa mora biti vsaj P50 meter široka.
Ako naj se krona nasipa rabi tudi kot včznica (vozna pot), ustanavlja naj politično oblastvo — pri javnih voznicah v porazumu s cestnim upravstvom — tudi sestavo vozne poti in pa način, kakč naj se pot uporablja in vzdržuje.
§• 4-
Razmére položnosti je nasipom določati po gradivu, katero se uporablja, po višini naprav in ustavljane vode.
Ako prsteni nasipi ne dobé posebnih zagotovil, napraviti je njih na zunaj obrnjene položnosti v razmerju 1 : 1-5 najmanj, na znotraj proti vodi obrnjene pak v razmerju 1 : 2 najmanj.
Površina nasipove krone mora biti vravnana tako, da lahko dopušča podnebni vodi odtok proti ribnjaku.
Ako bi zgorenji del nasipa ne bil nasut iz dovolj odpornega gradiva in bi poleg tega manjkalo tudi obrambe po dovolj trdni vozni poti, napraviti je nasipovo krono vsaj 0'40 metra debelo iz dovolj odpornega in vode ne prepuščajočega gradiva.
§• 5.
Ako naj se skozi nasip denejo cevovodi ali vodotoki, skrbeti je, da se kolikor moči obmašč; prsteno gradivo, ki bi se jih morda držalo, treba je torej skrbno steptati.
Vendar se priporoča, v vseh slučajih, kjer je to mogoče, polagati cevt in vodotoke rajši na strani skozi trdna tla, kakor skozi nasipe.
§• 6.
O tem, ali se smé kak nasip nasaditi z drevjem ali grmovjem, razloča naj se, doprašavši gozdnega tehnika pri političnem upravstvu.
Ako se drevje in grmovje smé saditi, določitj je tudi način nasajanja (vrsto dreves, zvezo itd.), Pr‘ čemer je zlasti paziti na to, da viharji, ki vršč p° nasadih, ne razrahljajo nasipa ali da segnjile korenine ne napravijo kakih lukenj in rovov v nasipu-
Nasipi, ki imajo manj kakor 2 metra široko krono, ne smejo se sploh z drevjem po kronah nasajati.
§• 7-
Pripustno višino napete vode v ribnjaku je odmeriti tako, da po nji provzročeno ustavljauje vodovja, ki napaja ribnjak ali teče skozinj, ne moie kvarno vplivati na tuje pravice.
§• 8.
Vsak ribnjak imej primerno svoji leži, veličini in dotoku vode eno ali po okolnostih tudi več trdno in na najnižih mestih nasipa vzidanih talnih za-tvornic ali pa odtok po prirodnih tleh.
Izmére zatvornic na dnu ali izmere odtoka naj bodo take, da zadostujejo tudi tedaj, kadar nastopi izredno deževje.
zavarovati takö, da se ni bati, da bi se po njih mogle poškodovati ali preplaviti tuje obrežne nepremičnosti.
Isto velja o dovodnih vodotočih, kjer se napravljajo, in pa o prirodnih dotočnih žlebih, ako se v té razteza v ribnjaku ustavljena voda.
§- H.
Ako se v nasipih napravijo propallne, to še ne razvezuje dolžnosti, napraviti talne zatvomice ali odtoke po prirodnih tleh.
Propallne je torej dovoljevati samö tedaj, kadar se ob enem uporabljajo talne zatvornice ali pa odloki po prirodnih tleh, in sicer tudi samö, kadar se •nore po odtočnih vodotočih odtakati po propallnah pomnožena voda takö, da se ni bati kake nevarnosti Za tuje naprave in nepremičnosti, ki ležč niže.
Propallne je sestavljati po méri uporabljanega gradiva, potem po méri množine vode, ki jo je pdvajati preko njih, in pa višine propalin, pri čemer Ie primerno skrbeti za to, da se odvrne nevarnost, da bi se kakö po strani izmila ali obšla stavba in Pa da bi se kako podmelo stavbišče.
§• 9-
Grablje na ribnjakovem vloku in iztoku je napraviti takö, da razdalje med vsemi letvami ali klini puščajo dovolj prostora, da more od zgoraj dohajajoča množina vode odtekati brez ovire.
Posestnik ribnjaka je dolžan, da vsak krat nemudoma in skrbno odpravi, kar bi na grabljah obtičalo grmovja, sena, slame, korenin i. e. r.
§• 12.
Dasl je sestavo nasipov (galov) in napravo sploh političnim oblastvom postavljati na videž po vseh delih v črtežih in opisih stavbe, katere je vselej predlagati, imajo vendar veščaki oblastva dolžnost, ali ob komisijski obravnavi ali pa že pred njo natančno preiskati ne samö trdnost, nosilnost in prepustnost podstave, ampak tudi preskusiti, ali je pripustno tisto gradivo, ki se misli uporabljati pri gradnji.
Višino zatvorničnih branil je odmeriti takö, da Se njih zgorenji rob tedaj, kadar je zatvornica za-j®ta, natančno zlaga s takö napeto površino vode, Kakor je za ribnjak dovoljena.
Zapore (branila) na zatvornicah morajo imeti lake vzlačne naprave, da je moči zapore z lahka, ^°lovo in varno vzdigati in spuščati.
Nadalje je na zgoraj omenjenih vzlakih name-lltl zaporne naprave, da se zabrani nepoklicanim °Sebam, razposajeno jih odpirati.
Posledek teh preiskav naj se postavi na videž v zapisniku obravnave.
§- 13-
Vsako dovoljeno ribnjaško napravo je še prej, ko se z vodo napolni, odobriti po določilih vodno-pravnih zakonov ter jo amati z merilom, do katerega se smé voda ustavljati.
Prav tako je treba amati tudi odvodne vodo-toče ter jih opremiti z merili, do kje se smé voda ustavljali.
§. 10.
§- H.
prer
jati
•'ah,
Odvodnim vodotočem je odmeriti takö velike ezei da morejo iz ribnjaka vzprejemati in odva-ne samö vodo, ki se odtaka v navadnih razme-anipak tudi ob nenavadnem deževju.
v .,|° vodotoče je treba kajpada od zatvornice Dnjaku do tam, kjer se izlivajo v reko ali potok,
Neomejeno uporabljanje določil §§. 2.—12. je moči pri napravah ribnjakov, ki so manjšega pomena, izpregledati tedaj, kadar se pri krajni ovedbi poislini, da je namerjana naprava po svoji leži, svojem obsegu, svoji prostornosti in svojem namenu tudi po olajšanih pogojih pripustna brez nevarnosti za javne koristi ali pravice drugih ljudi.
§. 15.
Določila §§. 1.—14. se zmisloma uporabljajo tudi o predrugačbah že obstoječih ribnjaških naprav, za katere se potrebuje po vodnopravnih zakonih dovolilo oblastva.
B.
Vzdrževanje in raba ribnjakov.
§. 16.
Po zmislu veljavnih vodnopravnih zakonov je treba vse sestavine ribnjaških naprav vselej vzdrža-vati v takem stanu, da ne bodo v k var tujim pravicam in da se kolikor moči odvrnejo povodnji.
Da se izpolnjevanje té splošne dolžnosti v posameznih slučajih kolikor moči zagotovi, in da se dvojbe ali spori že naprej izločijo, treba je že tedaj, kadar oblastvo daje dovolilo za napravo novih ribnjakov, natančno ustanoviti tudi tiste naredbe, na katere morajo zastran vzdrževanja naprave paziti tisti, ki imajo to dolžnost po vodnopravnih zakonih.
Sem spada zlasti neprestano nadziranje, v kakem stanu so nasipi, jarki, vodotoči in drugačni predmeti, zlasti ob povodnjih, potem njih natančna preiskava po vsaki povodnji.
Škodo, ki se zapazi, treba je popraviti pri ti priči, če bi tudi bila na videž le majhna.
Pri večih ribnjakih je treba tistim, ki so dolžni vzdrževati napravo, tudi ukazati, da namestijo ribnjaške čuvaje, ki naj svojo pažnjo obračajo zlasti na odtočne zatvornice ter se po večkratnih poskusih prepričujejo, da so odtočne priprave vselej v dobrem stanu in da so brvi k zapornim pripravam dovolj gotove.
Tistim, ki imajo dolžnost vzdrževati ribnjake, predpisati je izrečno, da morajo od časa do časa čistiti ribnjake in pa njih pritoke in odtoke.
§• 17.
Dovoljujoč nove ribnjaške naprave je izdat tudi primerna določila, da se z zaporom dotekajoče vode ali z odporom vode iz ribnjaka bodi si pri popravah, pri čiščenju, pri ribarjenju ali pa iz kakega drugega razloga nikakor ne oškodujejo blizu ribnjaške naprave stoječe naprave, poslopja, zemljišča in vodne pravice.
Tudi si je pri tem izrečno pridržati poznejšo predrugačbo téh določil, ki bi jo morda skušnja pokazala za potrebno.
C.
Opuščan,jo obstoječih ribnjakov.
§• 18.
Ribnjaki se smejo opuščati samo z dovolilom pristojnega upravnega oblastva, izvršivši postopanje, predpisano v vodnopravnih zakonih.
Z ozirom na to, da bi opustitev ribnjaka kakö vtegnila vplivati na železnice, uporabljati je zmisloma predpis drugega in tretjega odstavka v §. 1. tega ukaza.
§• 19.
Pri komisijski obravnavi, ki jo je opravili vslcd prošnje, da se kak ribnjak smé opustiti, preskusiti je ne samö, kak vpliv bo imela ta opustitev na bližnjo okolico ribnjaka, ampak jemati je ozir tudi na vse razmere vodnega odtoka, na katere more opustitev ribnjaka vplivati celé v veči razdalji.
Tudi je jemati v poštev vplivanje na kaka obstoječa gonila, vodo ustavljajoče naprave in drugačne z ribnjakom, ki se misli opustiti, V zvezi stoječe naprave za prejemanje vode in pravice.
§. 20.
V razloki o prošnji za opustitev kakega ribnjaka je povedati, ali in po katerih pogojih je treba obstoječi tek vode nadalje vzdrževati zastran javne koristi ali v zavarovanje veljavnih pravic drugih lju^ (§. 19.), potem ali in kake naredbe mora p°' sestnik ribnjaka vkreniti, da zopet obnovi tek vod®> kakoršen je bil pred napravo ribnjaka, ali pa d* z napravo ribnjaka provzročene predrugačbe P°’ prejšnjega stanu spravi s poti mejašem in drugi01 vodnim vpravičencem, oziroma v javno korist.
Pri tem je paziti na to, da stavbne predme^ tam, kjer jih ni več nadalje potreba ali kjer nj1'1 vzdrževanje v dobrem stanu ni zagotovljeno, P° sestnik ribnjaka, kateri se opušča, dâ odstraniti, a*j° bi njih nadaljni obstanek brez rednega vzdrževanj', vtegnil postati kvaren tujim pravicam ali jaV koristi.

D.
Nadziranje ribnjakov po oblastvih.
§• 21.
Politična oblastva naj pazijo na to, da vzdrževanje in raba ribnjakov vsak Čas vstreza določilom oblastvenega dovolila.
Ako politično oblastvo zapazi, da se iz stand ali gospodarstva ribnjakov, ki obslojé že iz prejšnjih časov brez dokaznega dopustila, toda pravnomočno, pokaže kak kvar tujim pravicam ali javni koristi, naj vkrene potrebno, da se nepriličnosti odpravijo.
§. 22.
Kadar bi kako železnično upravslvo ali drug deležnik z navedbo razlogov zaprosil, da naj oblastvo preišče stan ribnjaške naprave, zlasti take, katera se misli po daljšem času zopet napolniti, ledaj naj politično okrajno oblastvo brez odloga tkaže ovedovanje po tehniškem veščaku, privzemši Prosilca in posestnika ribnjaka ali njuna po-°blaščenca.
Na podstavi tega, kar se pri pregledu najde, naj politično oblastvo vkrene potrebno po zmislu §■ 21.
Kedö je dolžan, plačati dotične komisijske broške, o tem odločuje po določilih vodnopravnih Zakonov politično oblastvo.
Windisch-Graetz s. r. Falkenbayii s. r. Bacquehem s. r.	Wurmbrand s. r.
46.
Ukaz ministerstev za finance in trgovino z dné 9. marca 1894. L,
kakô carinski postopati z magnetskimi priredi za odpravljanje železnih delov iz žita in moke.
Porazumno z vdeleženima kraljevima ogrskima ministerstvoma se gledé na carinsko postopanje z magnetskimi priredi (aparati) za odpravljanje železnih delov iz žita in moke ukazuje tö-le:
Iskalnica „Magnetski priredi (aparati)“ v abecednem blagovnem spisku (stran 318. v izdaji z dné 1. septembra 1892. 1.) naj se v svoji dosedanji obliki prečrta; v novi obliki naj se ta iskalnica glasi :
„Magnetski priredi, za mline v odpravljanje železnih delov iz žita in moke, posamez težki 20 kilogramov in več, po razredu XL.; loži po kakovosti gradiva.
Glej tudi navodilo, kako carinski postopati sè stroji in priredi.“
O magnetskih priredih tarifne številke 287. naj se ne uporablja carinski postavek 5 gl. na 100 kilogramov, ki veljd po pogodbah za mlinarske stroje.
Ta ukaz stopi v moč z dném razglasitve.
1’lener s. r.	Wunnbrand s. r.

8l°T«nUch.)	22
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane
izhaja v založbi c. k. dvome in državne tiskamice na Dunaju, 1. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi leta 1894. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in rumnnskem jeziku.
Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 1894. za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se pošilja poštnine prosto — 3 gl.
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice, kjer si je moči naročiti tudi posamezne letnike in kose.
Kadar kedö kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji:
Desetletje od 1. 1849.	vštevši do	1. 1858. . .	25 gl.	I	Desetletje od	I.	1869. vštevši	do 1.	1878.	.	.	16	gl.
.	.	.	1859.	,	„	, 1868. . .	12 ,	I	, „	.	1879.	,	. .	1888.	.	.	20	,
Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajali drugih jezikov stane:
Desetletje od 1. 1870.	vštevši do	1. 1879. ...	16 gl.	|	Desetletje od	1.	1880. vštevši	do 1.	1889.	.	.	20	gl
Desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1894. po teh-le cénah:
Letnik 1849.		za . .	• 2 gl.		10 kr.		Letnik 1864.	za			. 1 gl. 40 kr.		Letnik 1879. za				. - 2 gl.		30	kr
	1850.		6		25		,	1865.				. 2			1880.			. . 2	•	20	p
	1851.	a	•	•	. 1	l»	30	a	, 1866.				. 2	, 20 ,		1881.			. . 2	P	20	p
	1852.	„ . .	• 2		60		,	1867.				. 2			1882.			. . 3		—	p
	1853.		. 3		15		, 1868.				. 2			1883.			. . 2	n	50	p
	1854.	a	•	•	. 4		20		.	1869.				. 3			1884			. . 2	„	50	p
	1855.		. 2		35		.	1870.				. 1	. 40 ,		1885.			. . 1	n	80	t
	1856.		. 2		45		,	1871.				. 2			1886.			. . 2	,,	30	r
	1857.		. 2		85		,	1872.				. 3	, 20 „		1887.			. . 2		50	p
	1858.		. 2		40		.	1873.				. 3	, 30 .		1888.			. . 4		20	*
	1859.		. 2		—		,	1874.				. 2	, 30 ,		1889.			. . 3	„	—	p
	1860.	a •	•	. 1		70		„	1875.							1890.			. . 2	ji	70	P
	1861.		. 1		50		,	1876.				. 1	, 50 ,		1891			. . 3	a	—	r
	1862.		. 1		40		»	1877.				. 1			1892.			. . 5	n	—	»
*	1863.	. • •	. 1	n	40	n	,	1878.	n			. 2	, 30 ,	V	1893	»		. . 3	n	—'	ji
Letnik 1893. se bo dobival še le potém, ko se izdasla tudi kazali k ti jezikovni izdaji.
Letniki 1870. vštevši do 1893. v ostalih sedmih jezikovnih izdajah se dobivajo po t'st' céni, kakor dotični letniki v nemški izdaji.
NB. Tisti kosi Državnega zakonika, kateri naročniku celö niso došli ali pa so mu došl' nedostatno, naj se reklamirajo (pooglašajo) najdalje v Štirih tčdnih.
Kadar ta rok izteče, tedaj se bodo kosi Državnega zakonika izročevali samo proti plačilu \}r°' dajne cene (V* pole, to je 2 strani, stane 1 kr.).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki počenši od 1. 1849. do 1893., v ostalih sediu**1 jezikovnih izdajah pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1893. popolnoma dopolnje,1'j more se ne samö vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tu' vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (y4 pole, to je 2 strani, stanc 1 ^r' dobivati počenši z letom 1894. iz založbe c. k. dvome in državne tiskamice, ter je potemtak01^ vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) Državne zakonike, in vsak si more sestav' iz vseh letnikov tisto gradivo, katero ga sosebno zanima.