L letni tečaj, število: 23^
1914. junij 7.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE:
Za domáče, če jih več vküp hodi ....... 2 K,
če samo edne...............3 K.
Za amerikance, če jih več vküp bodi .	.	.	.	.	4 K 20 f,
če samo edne	.	.	.	.	5 K 40 f.
Cena vsakoga falata doma je 4 filere ; v Ameriki 10 filerov.
Dobijo se
v čerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoši v pokoji. Gserföld, Zalamegje.
Na té naslov se naj pošilajo: naroč nina, glási i dári za Novine. Vsak pa naj podpiše svoje imé, ki kaj novi-nam naznánja.
Nedela sv. Trojstva.
„Idoči včite vsenarode* (Mát. XXVIII. 19.)
Apoštolom je zapovedano, naj včijo vse narode. Dühovnik katoličanski je apoštol, to je poslanik. Včit! pa more na tisto narode, kaj je Jezuš včio na vero njegovo. — Dnes je najsvetejši svétek. Sveti se te najsvetejši Bog v treh osebah: Oča, Sin i Düh svéti. To glasijo dnes apoštolje. Premislimo si, kakše deca očé Boga, kakše ovce Sinü Boga i kakše cérkev sv. Düha Boga moremo biti.	t ,
Deca smo Öčé Boga. ;Stvorimo človeka na naš kep i na našo spodob-nost“ (Gen. I. 26.) je pravo Oča Bog kda je človeka vstvoro. Spodobni smo k njemi, kak je žemelsko dete spodob-no zemelskim starišam. „Sam Düh sve-doči našoj düši, da smo sinovje Boži“ (Rim. VIII. 16.) právi sv. pismo. Ali nas Jezuš ne včio morebiti etak moliti „Oča naš, ki si v nebésah ? Sveti Pavel apoštol tüdi piše „Prejeli ste dühá posinovlene decé, v šterom zovemo; abba, oča ! (Rim. VIII. 6.) V istini, po pravici nam je zato Oča Bog oča, mi pa njegova deca. Oči pa ide poštenjé. Poštüj očo svojega se glasi zapoved. „Če sem pa jaz oča kje je moje poš. tenje* (Mat. I. 6.) terja on sam od nas. Očo poštüvati moremo. Kakda ? Če njegovo reč zdržimo. On pa kaj veli ? Poslüšajte njegov glas, ki je z nébe prišeo, kda se je njegov prelüb. leni Sin o krsto v Jordani i preobrazo na Tabor-i: To je moj lübléni Sin, njega poslüšaje!“ (Mát. XVII. 5.) Jezuš a moremo poslüšati, te poštiijemo Očo. To teliko pomeni, da smo dužni tisto vervati i zdržati, kaj maticérke v vči, i ne kaj nam krivoverci, pijane^ prostozidarje, liberalci i drüge vrste neprijátelje na vüho šepečejo. Njega poslüšajte! To nam naj doni tak rao-
čno v düši, da poleg toga glasa zane-mi vsaki, drügi. Samo Jezuša poslüšajmo.
Ovcé smo Si na Boga. Ne poznate sv. Janoša evangelij, šteroga deseto poglavje nam tak milo lepo odkriva to pravico. Jezuš se tü naime za dobro ga pastira imenüje, ki pozna svoje ovce i ki vse šče, v edno ovčarnico spravili. Pastér nam je on, ovcé smo njemi. Ovca je pa samo tak kaj vrcd-na,, če hasek nosi i je vrla, krotka. Vrle, krotke ovce bodimo zato i ne ce-merasti ovni (baki), i nosimo sad svojemi__pastiri. ,Bodgno debele,i dobro
dojne ovce. Naše düše naj dosta mas-ti májo na sebi, dosta dobrih jakostih, lepi zgledov, šteri bodo drügim pri po-mogli, da pridejo v Jezušovo ovčarnico. Mleko je pa za dece. Dosta mleka, dosta trüda mejtno, z mladinov, naj jo ohranimo za Jezuša*. Ali ne pozabimo, da je ovce samo tak hasnovita za gospodar če dobro pašo ma. Naša düša rávnotak. Če se ne bo pasla ona pri stoli Gospodovom, če ne bo jela nje-govoga tela i pila njegove krvi, ostane sloka, hitvána, ne bo dobila, tá posebno. Záto pa koga je „na mesto pa-šé postavo“ (Ps. XXII. 1.) že té dober pastir, ki ma dühüvnika za to, da se more večkrát prečistiti pri njem, naj se ga drži, naj li je to nebesko jed, naj se ne da premotiti od nikoga, ki ga odtod vkraj vleče — svet trnje radi, po šterom želodec, to je düša oboli. Ki je pa blodo dozdaj, se hráno z ko-privami i zato tak jáko slab bio v pre-maganji sküšnjáv naj prosi z rečmi sv. pisma „Blodo sem, kak ovca zgüble-na, išči svojega slugo* (Ps. 118,176.) Jezuš, te dober pastir naj ga gorpoisče, naj ga hráni, naj ga napaja, da bo raseo i vnogo düševnoga sadü rodio. Ovčice k pastiri! K Jezuš! ! Držite se ga.
Cérkev smo svetoga Dühá. Dnes tjeden smo čüli od toga. Zdaj samo
teliko prevdarimo, da cerkev more oz-notraj i ozvünaj vrédi biti. Kaj valá ozvünaj poglajena, oznotraj pa razdre-ta cérkev ? Tak smo i mi. Lepo oblečeni ozvünaj, po grehi razdreto düšo noséči pa oznotraj nikaj ne valámo. Cérkev, to je düša more za prebivanje biti. V nesnági, razdrtiji što bi prebivao ? V tmici što bi rad sedo ? V slabom zráki komi ne bi težko grátalo ? Zato pa ščistimo, osnajžimo, smetimo, popravi-mo svojo cérkev, to je svojo düšo, naj bo Düh svéti mogo v njej prebivati. Ne poslüšajte tistih. ki pravijo : ne k-spovedi! Če oni gníliti ščejo, naj gni-lijo. Vi pa ne püstite si düše podreti, zato pa k ga se že slabi čütite kda se vam že gibati začne ona pri velikom sküšávanji, idite po oporo, po milošče sv. spovedi, naj se vam ne podere. Ne pošlüšajte vaših lážidobrotnikov, ki vas presvetlüjejo : kaj to teliko okoli popa hodo ! Ki hišo ma v nevarnosti, da se njemi zna podreti, ne pošlüša na tákše tanače, „ka kaj teliko okoli zidarov hodo*, .nego ide po njé pa si dá hišo popraviti. Včini i ti tak, idi k popi po Kristušovo odvézo. I če te ne more sprejeti ? Prosi večkrat. Stalna prošnja vsikdár zmága. Pa če doma ne moreš priti na vršio, idi dale. Glavna reč je samo to : spovej se dobro, pa ti düša bo lepa, okinčana cérkev sv. Düha.
Jezuš je pravo od bogátca, ki si je vnogo Spravo 1 želo svet vživati „Nespameten ! to noč bodo tvojo düšo terjali od tébe; ka si Spravo, čido bode ? Tak je s tem šteri si bogastvo na-bira, i ne bogat v Bogi“ {Luk. XII. 20, 21.) Mi pa bodimo v Bogi bogati. Öčé Boga smo deca, držimo se ga po veri Si na njegovoga ; Sina Boga smo ovce, hodimo ga vživat pogostoma ; sv. Düha Boga smo cérkev, obdržimo ga v njej -— merimo raj, kak bi smrtno za-grešili. Tak mo v Bogi bogati.
2.
NOVINE
1914 ituni 7.
Krščanski navuk.
Kakši greh je nečistoča ? Vsikdár smrten, če je samovolno doprinešen, Pri nečistoČi ne ga máloga greha. Ki sam rad misli, žele se dotika ali čiüi kaj nečistoga, vseh smrtno greši.
Je te tűdi smrten greh, če odti-ram grdo misei, kak jo ováram 2 če sem se sám rad nikaj ne müdio v njej, te je ne nikši greh ; če sem se pa mű-dio v njej kaj sám rad, ali népremiš-leno, to je ne sem popolnoma spoz-nao, da zdaj grešno delo mislim, je samo máli greh.. Ali kak ováram, da je to grešna misel, taki jo morem od-strániti:
Kaj naj včinim, gda me napáda nečista sküšnjáva ! Zovi na pomoč Dev. Marijo. To je naj bolše. Pri velkih skü-šojávah se posti, prečiščávaj se, vina ne pij i odkrij vse svojemi spoved-niki.
Smrt Kossuth Ferenca.
Velikoga vogrskoga narodnjaka Kossuth Ludovika (Lajos) sin je mro v Budapešti maja 25-ga ob štirah za-ráa. Oča njegov je bio dočasen ravni-tel Vogrskoga l. 1848-ga, dokeč je ne pregaani na Tűrsko v Kutahio. Sem so prišla tü(li njegova deca za njim.
Ferenc, te najstarejšj, ki je zdaj mro, je bistroga razuma čiovek bio. Zaačaj njegov je bio plemepit. Da so neprija-telje ešče tü ségali, na tüjinskom po očinom živlenje se je té z decov vréd na angležko zoselo, kde je Ferenc svoje skušnje, kak merar-endželer i zvrstno prestao. Potem je na Ta!janskom dobo slűž i prišeo do velikoj časti. Med celoga sveta merari je naime on prvenstvo dobo pri postávlanji oceinih mostov v Afriki pri Nil vodini.
Domo pridoč iz tüjega je presed-ník postao neodvisne, ali Kossuth-ove stranke sledkar pa minister trgovinstva. Živo je 73 let, naslednika je ne za-püsto za sebov. Brat njegov je tüdi v samskom stani i že 70 1^ star. Rodo-vina Kossuthova tak vümerjé. Presvetli kral je tüdi izrazo svoje sočütje pred dovicov pokojaoga po brzojávi (telegraf) Pokopan je bio poleg obreda luterans-ke vere mája 28-ga. Na jezere je prišo narod slovo jemat od pokojaoga. Med igranjom Hunyadijove koračnice so telo sprevodi na pokopališče, štero so pos-laniki neodvisne stranke zdignoli na kda. Pri grobi so molili, Kossuthove pesmi prepevali, Apponyi Albert grof pa govor držao od pokojnoga. Petnaj-set kot je pelalo vence podarjene. Za očovim sprevodom je tak veličastnoga Pešt ne vído, ka^ je zdaj sinov bio.
Dom i svet.
De!egacijc, to je tisto zborovánje, ali správišče, v štero si od tistih rečih pogučavajo, štera so vküpna na Vogr-skom i Austriji, so se dokončale.
Je pomoč za tistoga, ki je ne hodo na poskušojo, če zna čteti, ali pisatí, naj ma pravico g!ás dávati? Jeste. Naj se glasi na notarošiji, kda bodo giáse vküppisali, ali pa pri žu-pani (rihtari), če do je v občini spi-šüvali. Tü če posvedoči, da zna čteti i pisati, pa p!áča 20 K. dáče skűpne, ma pravico glásovánja na edno Želo. Pravice od te poskušnje ne dobi. Drügo leto si more zato znova pravico iskati.
Vednaka vožnja bo med VűQrskim i Bo!garijov. V!áki bodo do Oršove vo-zili, tü pa prevzemejo potnike !adje, štere jih správijo do prve bo!gárske postaje Lompa!anke.
Vespnm8ki püspek je kardinal. Baron Hornig Kard püšpek je hodo v Rim, Kde se njemi je prekdála čast kardinala. Pri toj priliki je sveti oča novim kardinatom med drűgimi posebno té reči na srce navezao: „Vse včinite, naj dühovnike ne pohájajo lüdjé, šterih pobožnost je ne práva i ne dopűs-tite njim čiteti ne samo docéla pok-varjene aovine, nego i od materecerkve ne potrdjehe. Pöaávlajteneprestatioma,
Vrastvo za lagoji jezik.
Ndrodna.
Ednok je živo eden kmet pa je meo jako lagojo ženo. On je bio vrli pa skrben gospodar, samo žena je mela preveč velki jezik. Vsigdar se je v njega opoteknola, gda je odkod prišeo, pa njemi je zganjala: „Ti tepeš! ti neva!a-nec!“ itd.
Mož je to mirovno trpo leto za Istom, pa si je mislo, ka se žena ednok znan li pobogša. Preteklo je pa več let, pa se je že-nin jezik li nikak nej šteo pobogšati.
Te si je mož začno premišlavati, gde bi on najšeo pomoč za svoje žené iagoji jezik. Na pamet njemi je priš!o, či bi njemi zdrav-nik mogeo pomagati, ali pa či bi koga drűgoga najšeo, ka bi njemi znao povedali, ka naj veini, ka bi se žena pobogšaia.
Nazadnje si je tak domisio, ka patikar ma vsakojačko vrastvo, pa bi znan najbolše bilo iti njega pitat pa prosit, lejko bi on znao dati kakše vrastvo.
Šo je zato eden den žalosten k patikari.
Gda je v pateko prišeo, je vido, ka je patikar dobroga srca človek. To ga je malo poto-lažilo, pa je zato na zavűpanje začno praviti:
— Gospon patikar, lepo vas prosim, či bi me šteli poslühnoti, ka bom vas nekaj proso.
Patikar njemi je nato odgovoro :
— Zakaj pa nej; vsakomi eloveki rad pomagam, či samo morem, pa bom vam tűdi pomagao, samo mi povejte, ka že!ete.
Te je kmet začno praviti!
— Jas že več let morem dosta trpeti zavolo svoje žene, štera ma preveč velki jezik.
Zato vas pa prosim, či bi vi mogoči bili, ka bi mi dali kakše vrastvo, ka bi se mojoj ženi jezik pobogšao.
Patikar si je en časek premiš!avao, pa je te pravo:
— Vse drügo bi vam hitrej zmogeo, nego takšega vrastva vam pa nemrem dati.
Kmet je nato postao žalosten pa je šteo oditi. Patikar je pa to v pamet vzeo, pa ga je nazaj zvao:
— Hodte nazaj, Vi človek! Zmislo sam si edno vrastvo. Znabiti de to dobro za vaše žene Iagoji jezik. Dam vam tri pirule. Edno pirulo morete dati ženi včasi, gda se vas hapi kregati. Za tov piru!ov de vam žena znabiti ešče hűjša, kak je bila prle, zato njoj pa včasi morete dati drügo. Zatem pa eakajte, či de potrebno, njoj date tretjo tüdi, či pa nej, te si jo pa zadržite pri sebi.
Nato je patikar začao davati pirule. Nej je je sükao v papir, pa v glažek jih je tüdi nej vlevao.
Kmet se je veselio pa si je začno premišlavati, kakše pirule to bodo, ka jih nega viditi. Patikar je pa stopo k njemi, pa je začno praviti!
— PrIe sam vam dao tri piru!e z rečjov, zdaj vam je pa dam tüdi tak, ka te je čűli.
Nato njemi je patikar dao tri tak žereče plűske, ka se je sirmak človek malo nej na hrbet prevrgeo, pa je velo:
— To dajte vi svojoj ženi, gda se vas pali začne kregati!
Kmet je bio skoro mametliv od plüsk, tak so vroče bile, pa je žalosten šo domo.
Gda je domo prišeo, njemi je žena pali tiste reči naprej prinaša!a, kak je navadna bila:
— Ti tepeš, gde si pa že pali hodo?!
Mož njoj je odgovoro:
— Žena, nikaj se ne kregaj pa ne staraj. Hodo sam tebi za tvoj Iagoji jezik po vrastvo.
Ona se nato jako razčemeri pa njemi začne ešče hüjše reči naprej skladati, kak je inda navado mela.
Mož je pa vtegno zdaj roko pa je dao ženi edno tisto pirulo, ka njemi jo je patikar dao.
Žena je zatem resam ešče hűjša postala, zato njoj je mož zasolo včasi to drügo pirulo, Ta pirula je pa bila tak vroča, ka bi žena skoro na hrbet spadno!a, kak se je prle zgodilo moževi, gda jo je patikar davao njeni.
Žena je zdaj vidla, ka mož nema norije, zato je tiho gratala pa je več reči nej vüpala ziuoti proti moževi.
S tretjov pirulov je mož dugo 6akao, pa je je nej znao porabiti pri ženi, zato ka je nej bilo protrebno, tak se je pobogšao njemi jezik samo z dvema pirulama.
Gda je preteklo leto dni, si je mož, tak mislo, ka či je dozdaj nej trbelo tretje pirule, ka je te Odzdaj že tüdi nede trbelo. Spravo še je zato eden den pa jo je neseo nazaj patikari.
Gda je v pateko prišeo pa se poklono, je etak začno praviti:
— Gospod patikar, lepo se vam zahvalim na vašem vrastvi, na vaših dobrih pirulaj. Dali ste mi je tri. Bile so preveč vroče, viditi jih je pa nej bilo. Dve tevi piruli sam porabo, zato mi nikaj ne žamerte. Edno sam vam pa nazaj prineso.
1914. jün?j 7.
NOVINE
Of
da papa lübi toti drüštva katoličanska, štera namerávajo časno dobrostanje ali povejte njim, da je papa vsikdár to gláso, da jákostno dobrostanjé more vsikdár to prvo biti.*
Homenile právda je na Angleškom po stoletnoj vojski i tretjipot sprejeta. Ta právda nazájda irskim katoličancom njihove po krivom odvzéte pravice.
Knezoprimaš. Dr. Csernoch Janos je dobo kardinalsko čast. Poseben pos-lanik papov njemi je prineseo znamenje te časti z Rima. Po kraščák kardi-nalski i na prisego pa v Beč more iti.
Nemir v Albaniji. Puntarje se prib-ližavajo h glavnomi mesti Durazzo-ji. Krala neščejo zpoznati. Poravnati so se ne-mogli z králom zavolo pravic, štere :želejo od njega. Puntarje so ne kršče-niki. Krščanski albanci se krála držijo, ali samo tak, če se ne správi z pun-tari. Álbanska Vlada zdaj prosi pomoč od velesil (nagyhatalom). Sam kral Viljem tüdi nameni pohoditi europejske kraleske dvore. Edno je stalno raz-vidno iz vseh teh nemirov, to naime, da naša roka več tam nikaj ne ravna od halkanskoga boja mao. Preveč smo osramočeni stem tüdi, da je naš kon-zul zbegno, taljanski pa na mesti os-tao. Taljánje proti nam delajo.
Velika nesreča na morja".
,,Impress of Ireland* imenüvana ládja štera je z Amerike na Angležko v Liverpool vozila, se je potunila v 10 minutah ešče pri bregi amerikans-kom, kda je norveška ladja „Storstad“ v njo vdarila. 1032 potnikov je vtop-lenih i samo 355 rešenih, med šterimi je največ slugov iadjenskih, mornárov. Med rešinimi tüdi jih što má ali roko, ali nogo potreto. Ob dvema po polno-í či se je nesreča zgodila. Strahovito je bilo čüti jezero mirajočih lüdij krič—a pomágati njim je nišče ne mogo. Kda je voda do péči prišla, se je tá razpo-čila i vnogo lüdij stempotom morila, kda so spáli. V sneh je smrt zadobi-šala. Večina rešenih se je ešče v pameti zmešala od velikoga straha. Blen-kury angležki natákar, ki se je rešo, právi da je dosta horvackih težakov bilo na ládji. Ne verno, če so ne i naši Slovenci bili gor, ki ravno ‘po toj liniji se radi vozijo. Vsem daj smilenje i tolažbo vmrlim i živim ponesrečenim i v žalost správlenim smileno Srce Jezušovo.
Glási-
Siovesne oblübe. Francíškani v Zagrebi so letos svétek Krištušovoga v nébohoda zvünrédno slovesno obslü-žavali. 10 mladih redovnikov, klerikov je položilo siovesne redovniške oblübe. Najprlé so opravili predpisane dühovne vaje, štere so tri dnrtrpele. Potom je pa vö prešteo vsaki svoje, tak zvano „odpovedauje“ (abdicatio, resignatio). To je pismo v šteram se redovnik, prle kak vélke oblübe po!oži, za naveke od-pove vseh pravic na dom, naočinstvo, pa na vse tisto, ka je dozdaj meo, ali bi ešče gda mogeo meti, pa oblübi Bogi v najvekšem siromaštvi, v pokor-nosti i v popo!noj čistosti do smrti slüžiti. To je bilo v tork. Na sam svétek Krist. v nébo hoda so pa ob 10 vöri, pri vélkoj svétoj meši, štero so sami preč. provincijal P. Rafael Ródič s asistencijov slüžili, slovesno napravili vélke oblübe. Genlivo je bilo glé-dati, kak v svetišči velike franciškanske cérkvi bleči lepo število mladih redov-nikov, ki goreče čakajo čas, kda se naveke Bogi posvetijo. Okoli njih so pa v stolicaj kléčali njihovi starišje, brati pa sestre. Skuzé so jih pobile, od vesélja, da so čüli, kak jim lübi sin, brat s čütom vesélja pa sreče zgovarja reči oblübe, s šterimi se za naveke sveta odpovedavle, pa stople v stališ,
v šterom je vse tak Iepo vrejeno, da človek že na toj zemli zevsem zadovo-len pa srečen i v šterom si najležej nébo zasl,üži. Fr. Florencius Forjan je z Vogrskoga z naše Slovenske krajine, z Beltinec z doma.
Povrnenje. Hasai Fana z Danko-vec se je na den Krištušovoga vnébo-hoda prvič zglasila pri svojem g. farari, da vlečena od sv. Düha bo prestopila v katoličansko mater cerkev. Verespo-ved bo pri Sv. Sebeštjani položila.
Pod kola je prišl0 V Šalamencih Krčmarič Petra hčéri štiri letno dete kda so stelo pelali i si nego v bedri v dve mestah vlomilo. Sobočki zdrav-nik Dr. Škrilec Mihal so nogo v gips zvézali.
Zrakoládja je plavala dnes tjeden v Čerensővčíh ob polsedmih zajtra v 100 metrov visini Prišla je od Trnja i Šla proto Štrigovi.
Blagoslavlanje je bilo v Štrigovi 24. Mája. Podoba (Slika) Presvetoga Srca Marijinoga i zastava III. Teda s. Frančiška i drüga za vel. ceha. Dü-hovnikov je bilo šest Prvo sv. mešo so slüžili domači g. Možar Štefan ad-ministrátor. Po sv. meši je bilo. sv. obhajilo 500 lüdi je biIo pri njem. Drüga sv. mesa je bila ob 8 vöri, tretja ob 9 štrta ob 11 z dvorbov. Predgao je plebanoš Pnrič Lukáč iz Belice. 1200 deklin je bilo vbelo oble-čenih, 6 deklin je nosilo Marijo. Lüdih je bilo na jezere od vseh krajov. Zad-večara ob petih, je bio shod III. reda z oblübov i sprijimanjon, zatem pa blagoslov kak vsaki den v-Májuši.
Bitje. Lukač Janoša, stanovnika Bákovskoga sedenletnoga sinü je nikak tak zbio, da ga zdravnik more vračiti. Dete je nikde hodilo i eden roj dolvrglo i tam dobilo vdarce.
Streznili SO je. V Cinfalvi delajo naši gorički Slovenci. V nedelo so se trijé pojbje od vina i žganice tak za-pojili, da so ednoga tretjega hajdi már-jati ščeli, ki je pa kriv nikaj ne bio. Komaj so ga te driigi obranili. Te kuražne pobijáče so-te žandarom prek dáli,' ki so je pred celim lüdstvom dobro naklestili, da je sram grátalo i vinjenost so tüdi vü ž njih zmlátili. Z pobijačov dva sta bila z Otovec, eden pa z Vidonec.
Firma se je v najlepsem redi vršila ov preminoli tjeden v Beltincih, Mart-jancih i pri Sv. Sebeštjani. Vsepovsédi je lepo bilo vse okinčano. Rávno tak se je lepo vse zvršavalo té tjeden v Türnišči, Bogojini i Sv.. Bedeneki. Vi-šešnji pastir se radüjejo vdanosti slo-venskoga lüdstva i kaj radi se slovenski
Nato je stopo k patikari jpaga je tak plüsno, ka bi se sirmak patikar skoro tá prevrgo.
Patikari se je to vžalilo pa je v tožbo dao kmeta. Lri sodniji so pravili kmeti:
— Ednoga takšega gospoda, kak je pati-kár, se ne dostaja plüskati, zlasti pa nej za vrastvo, ka je človek od njega dobi.
On je pa odgovoro:
— Poštena sodnija t Jaz od plüske nikaj nevem, kak mi to pravite. Jaz sam samo edno pirulo nazaj prineso. Patikar mi je najmre dao tri pirule; dve sam porabo pri svojoj ženi, to tretjo sam pa prisiljeni bio nazaj prinesti, zato ka sam jo doma nej mogeo porabiti; dobo jo pa sam od patikara.
Sodnija je nato pitala patikara :
— Kakše so pa bile tiste pirule, ka ste je vi tomi človeki dali, zato ka vi tožite za plüsko, on pa pravi, ka je vam pirulo nazaj prineso?
Te je patikar razložo, kakše so bile pirule. pa je pravo:
— Meni se je čüdno vidlo, gda me je tó človek prišeo prosit takše vrastvo štero bi si lejko doma sám zmogeo. Zato sam si pa malo premišlavao, pa sam njemi te dao za njegove žene lagoji jezik tri takše plüske, ka so se mi samomi preveč vidle. Da mi je pa on to edno pirulo nazaj prineso, zato ga zdaj jas tožim.
Sodnija je pa nato li tak razsodila, ka je šče tó kmet zadosta pošteni, zato ka je on tisto pirulo, ka je je sam nej mogeo porabiti, nazaj prineso patikari,
Zaplsao: S. K.
4.
NOVINE
5T9l4. iunif. T.
odklonijo na slovenski poklon. Posebno radi pa poslüšajo naše mile pesmi. Včeraj v Soboto so prišti v Dolnjo Lendavo, kje sta jih pozdravila, posla-nik Fuss Nandor i dr. Jozsa Fábiján. Tü bodo firmali dnes i v tork, v pondelek pa v Dobrovni ki. Štera se firmanje dokonča po tistih farah, kje Slovenci prebivajo. Daj Bog, da se po sprejetom svestvi vtrdijo v veri, v lü-bavi do svoje domovine i svojega maternoga jezika-ttidi, kaj je tüdi jakošt zvirajoče ,iz lübezni do svojega roda.
Dete zgore!o. Pred par dnevi je Šla kmetica Šterncova z Bizovnika žajtra rano od domi, pa je doma ne-hala zaprte troje dece, z med šterimi je bila štiriletna hcerkica najstarejša. Ta deklička je prišla do špic pa je pri vužiganji zasmcdila postelco, v šteroj je ležala njena dveletna sestrica. Postelica je začnola goreti, pa gda je mati prišla domo, je najšla v sobi pu-no dina, hčerkico Pavlico pa tak ope-čeno, ka je naskori potom mrla.
Smrtna nesreča. 14 letni krčma-rov sin Bajč v Kapeli pri Radgoni je s svojim tivarišom Heričom oglejüvao nabito revolvo. Bajč je ravnao ž njov
tak neprevidno, ka se je revolva zmr-sila pa počila. Naboj ga je zadeo v červo. Spravili so ga včasi v Rad-gonsko bolnišnico, gde je še tisti den mro.
Kak se Sreča igra z lüdmi. Eden tovarnar na Nemškom je 20 let igrao v ednoj razrednoj loteriji s celov sreč-kov, pa je zadeo vseh samo par korone. Njegovo podjétje je šlo za ga-ber, pa je nazadnje prišeo tak daleč, ka je eden dén odao svojo srečko ti-variši v krčmi. Komaj je to včino, pa je že zvedo, ka je njegova srečka za-dela glávni dobitek; to je človeka na-telko petreslo, ka je omedlo pa spad-no na tla. Od tistoga dneva meo se njemi je zmeš¾la pamet pa zdaj v ed-noj norišnici žive svoje žalostno živlenje. Pri sebi ma zmirom nekelko kufrnih penez, štere ščé pa računa i misli, ka so to zlate dvajsetice.
Zvone so okrstili v novoj Rožno-venskoj cerkvi v Budapešti Kohl Me-dard posvečeni püspek. To cérkev pa povajo dominikanci, Naši Slovenci so tüdi nikaj pri pomogli k njej zidanji, kak pač k vsakšemi dobromi deli. Zvo-novje so štirje i posvečeni, ali okrščeni, so v cerkvi v svetišči pred velikov vnožiuov lüdij.
Žena pokojnoga Kossuth Ferenca bi se skoro zagiftala. Predosta vrastva je vzela notri, naj more si malo od-počinoti od velikoga trüda i na veke
bi zaspala, če ne bi vpamet vzéli ne-varnosti.
Čüdno telo. V Marosugri je železniškoga čuvarja krava takše tele sko-tila, ka na levoj bédri ma edno kozjo nogo, na pravoj pa edno človečo roko z dorašenimi petimi prsti.
Senje veliko, živinsko bo vütro 8-ga v Dolnjoj Lendavi.
Vtopo se je Kovač Mihal, Kovač Števana 9 let star sin z Melinec v strügi po firmi, kda se je šo v čuni vozit i ž njega v vodo spadno.
Sküpno večerjo so meli včeraj v Soboti na čast novopostávlenomi nad-sodniki (főbiró), pri šteroj je Herbst Géza podžupan (ališpán) tüdi nazoči bio. Z celoga sobočkoga okraja so Vnogi po-častili lüdnoga novoga čestnika.
Pretep v Bratoncih. Nekši lipov-čar, po imeni Pintarič Filip, ki je šče komaj malo odraseo šoli, je že duže časa zahajao po nočeh v Bratonce, pa seje tam oklepao okoli hiž, v šterih se nahajajo dekline. Dneva 26 ma-ja so ga prijali bratonskih ponočnjaki, pa so ga tak pretepli, ka je krščak pa eden čreveo v Bratoncih povrgeo, pa tak odbežao domo. — Te dogodek je že sám na sebi jako žalosten. Kama žálostnejši pa postáne, či si pomislimo, -k8r Stí- je to - zgodila ravno na -den-, férmanja! Žalostno je pa to nej samo za toga nesréčnoga lipovčara, nego tüdi za bratonske ponočnjake, ka niti tisti den, gda se njim podeli svestvo svetoga potrdenja, ka nanč na te den nemrejo ostati doma, liki klantivajo po noči pa ^celo po drügih vesnicaj. (Moj Bog, keliki pa po krčmáh; Tak da bi se za pijančevanje potrdili. Niti so ečče skoz okna v pijanosti ská-kali v ednoj kre Müre lezéčoj občini. Vrejevávee.)
Préstop v Katoličansko metercer-kev. Kisilák Ferenc, oča 2 decé se je pri Sv. Jürji iz luteranske vere nazaj povrno v naroče kat. materecerkvi.
Obsojeni je zavolo bitja. Ciglar Matjaš z Petánec je na 3 mesečno vozo obsojen, záto ka je lani pri bro-di zbio Kreft Ivana, kda so se z „Ko-ša“ pijani domo pelali.
Dári na malopolansko kapelo. Hoz-jan Ana 40 f, Hozjan Maria 20 f, Vouri Kata 10 f, Vouri Verona 10 f, Vouri Koža 10 f, Vouri Ana 20 f, Gábor Ana 40 f, Hozján Orša 60 f, Hozjan Maria 80 f, Hozjan Verona 20 f, Mag-dič Justika 30 f, Vinču Ana 30 f, Hoz-jan Maria 20 f, Hozjan Jula 20 f, Gjurán Ana 30 f, Horvát Maria 1 K, Balažic Ana 1 K, Prša Ana 60 f, Szép
Ana 40 f, Žerdin Bára 40 f, Bedernják Kristina 20 f, Bedernják Koža 20 f, Jelenko Maria Zakopce 30 f.
Trétja Koža s. Oršole: Horvát Ana 1 K, Bedernják Gejta 1 K, Žálig Kata 1 K, Šömen Ana 1 K, Lebar Maria 1 K. Lonec Treza 1 K, Žerdin Ana 1 K, Hozján Gejta 1 K, Vuk Maria 1 K, Raščan Bara 1 K.
Pošta
Št. VI. Sv. Jüríj. Slovenski napiši doli i tak, da se bo dalo čiteti. Nisem mogo prebro-diti vaših nemških vrstic. Ne vem kaj želete.
Ker. Štef. Pros. Ves. Novine dáblja Gjurko v Gradec pa Gášpar v Cinfalvo. Drügi se ešče dozdáj ne gláso. Na to nikaj ne daj, kaj eden ali drügi právi od lista. Se je Je-zušova predga vsakomi dopába? Jeli da ne? Mi se nešeemo i ne smemo sveti se že!eti dopasti; če bi to bio naš namen, ne bi bili Kiistušovi slugi, kak právi sv-Pavel. Pišemo Bogi na čast i düšam na hasek. Oboji sad nájde vsaki v listi, v »romanji po ostanke" tüdi. Samo iskati trebe tó mód, ali bolereöeno pocécati ga trebe iz rož, štere dá list. Edno je pa stalna istina, naime, da bodi düh po lüdeh več düš dobi, kak sam posebi. Ki si šče to častno slüžbo spravili, da bo hüdomi dobi pomágao Rože kralestvo razdirati — bodi si ž njim, mi pa ostanimo stanovitni v deli za njé.
Horv. M. Seb. Hvala na glási. To bi bila čüda, če bi odgovor dobili. Jezušovo vero -dnobiti, njegovoj matericórk?i hrbet obrnoti pa te njega hvaliti! To ne meri vküp Jezušova hvala v takših listah bi bila špot. Jo ne želite. Rajši vi dajte odgovoro svojem srci i Bog vam plača to.
Sobočan Ferenc Dolnja-Lendava. Zdaj sem vam dao 17 poslati. Včasi mi dajte glás, keliko ste jih dobili. Tolvaje že zgrábimo.
To je tisti stroj
(mašin), z šterim si lehko dosta penez správi ešče tisti kmet, ki samo 2—3 kravi má.
Presvetitve dá
Alfa-Separator R.T.
Budapest, VI., Lomb-utca 11.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján Szombathelyen.