Leto XXII., št 24 Upiavuistvu. ujuDijaua, Knalijeva 6 — reiefoo ttev 3122, 3123. 3124, 11X6. 313« Inseraiiu oddelek: Ljubljana, Seien-burgova ui. — lei 3492 tn 3392 Poo: jznica Maribor: Grajala trg (It. ? — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2 Telefoo it 190. Računi prt poŠt ček. zavodih: Ljub-(1»na 4t 17 748 Ljubljana, sreda 29* januarja 194* Cena l Din Izhaja vsa« dan razen ponedeljka. Naročnina znata mesečno 30 din. 2a inozemstvo 00 dtn Uredntitvo: Ljubljana, Knafljeva ulica d. telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126: Maribor. Grajski tre St 1. telefon St 1455 Celje. Strossniayerjeva >illra Ste* 1. telefon St 65 Rokopisi se oe #ra£aio Nova bajfšca? Težišče vojne se je v zadnjem času preneslo na sredozemsko-afriško področje. To seveda ne pomeni, da bi moralo tako tudi nadalje ostati. Pisali smo že o tako zvani strategiji »povezanih bojišč«, ki je za oba vojna tabora, najsi sta trenutno v napadu ali v obrambi, vedno večjega pomena, v kolikor lahko izid borbe na enem bojišču bistveno vpliva v nadaljnji razvoj borbe na drugem. Medtem ko so veljala doslej posamezna bojišča za več ali manj samostojra in je temu dejstvu odgovarjala tudi vo;na taktika obeh taborov, sesedaj vedno bolj kaže da je takšna ločitev vedno manj mogoča Ko se je Angliji posrečilo, da je prešla na serdozemsko-afriškem bojišču v napad, se je spremenil vojaški položaj ne le za velesili osi, temveč tudi za Anglijo samo. Velesili osi sta pred tem razvojem operirali vsaka na svojem posebnem vojnem področju v smislu v naprej skrbno izdelanih načrtov. Italija je razvijala svoje vojne akcije v Sredozemlju in v Afrki, Nemčija pa predvsem direktno proti Angliji. Obe velesili na sta v tem postopali sporazumno, vendar brez neposrednega sodelovanja obeh na vseh bojiščih. Ko pa je Anglija začela z ofenzivo v Afriki, se je začela kazati nova razdelitev vojnih nalog obeh osnih velesil. Istočasno se je znašla Anglija pred težko nalogo, da z vsemi napori nadaljuje svoje ofenzivne operacije na sre-dozemsko-afriškem področju, ne da bi zaradi tega zanemarila svoje obrambne pr prave za primer nemškega vpada. Čeprav se zdi, da je ta poslednja nevarnost za njo vedno večja, vendar ne sme popustiti v svojih afriških akcijah, kajti zakon o »vezanih bojiščih« velja v pclni meri tudi zanjo. Tako prehajata oba vojna tabora v čedalje bolj neposreden vojaški stik. ki se lahko samo poveča, in to na vseh bojiščih. ne pa zmanjša. Iz teh spoznanj sta na primer velesili osi že izvajali ne-krtere posledice. Tako prihaja med njima tudi na sredozemsko-afriškem področju vedno bolj do izraza nujna popolna bojna skupnost. Konkretno se je to doslej pokazalo predvsem v prihodu nemškega letalskega zbora v Italijo, Ta si je uredil svoje glavno oporišče prav na Siciliji. +orej v neposredni bližini važnega pomorskega prehoda iz zapad-nega v vzhodno Sredozemsko morje ter afriškega bojišča v Libiji. V-jaški strokovnjaki menijo, da se bo nemško-ita-lijansko vojaško sodelovanje na tem področju v kratkem še bolj rnanifesti-ralo. V tej zvezi opozarjajo med drugim na značilno razliko v uradnih sporočilih o razgovorih med Hitlerjem in Mussolinijem 28. oktobra lanskega leta v Florenci ter on;m nekje v Nemčiji 20. t. m. Medtem ko sta na florentinskem sestanku dosegla voditelja obeh držav popolno soglasje »v duhu zveze med obema državama«, se je to soglasje pokazalo sedaj tudi »v duhu tesne bojne skupnosti«. » Angleži domnevajo, da je sedaj v Italiji kakih 1500 nemških letal s posadko okoli 50.000 mož. Njih prisotnost so Angleži čutili zlasti v bitki za angleški konvoj v Sicilskem prelivu, medtem ko se proti pričakovanju nemške letalske sile niso pojavile na primer o priliki angleškega naskoka na Tobruk. Vojaški strokovnjaki pa ne izključujejo sedaj možnosti, da bi se moglo nemško-itali-jansko sodelovanje izkazati na primer v obrambi Bengazija, zlasti v obliki prevažanja novih italijanskih čet v Libijo z nemškimi prevoznimi letali. Nekateri ne izključujejo takšne možnosti niti glede obrambe Abesinije, čeprav se večini zdi ta problem težje rešljiv. Vse te možnosti silijo očividno tudi Angleže k pospešeni akciji ne le v Libiji, temveč tudi v vzhodni Afriki, kjer žele svoj položaj bistveno izboljšati, še preden bi se nemško-italijansko vojaško sodelovanje na sredozemsko-afriškem področju pokazalo na vsej črti. Končno morajo stalno imeti pred očmi tudi nevarnost nemškega vpada na svoje otočie To nam razlaga njihovo sedanjo izredno podjetnost na področju, ki verjetno spada med glavne postojanke v računih britanskega imperija v tej vojni. Na drugi strani nakazuje ta razvoj nove vojne nujnosti tudi velesilama osi. O njunih bližnjih načrtih se še vedno samo ugiblje. kar je glede na tajnost njunih priprav razumljivo. Toda v glavnem se še vedno nakazujeta kot realni samo dve rešitvi: ali poiačeno sodelovanje obe velesil na sredozemsko-afriškem bojišču, in to z vsemi možnostmi, ali pa posredna razbremenitev Italije z nemškim vdorom v Anglijo. Tako prva kakor druga odločitev krijeta seveda v sebi nastanek novih bojišč ali vsaj bistvene spremembe na dosedanjih. Preko ugibanj tu za sedaj ne moremo. Zanimivo pa je. kaj sta v tem pogledu napovedala v isti številki milanskega lis+a »Corriere della Sera« z dne 21. t. m. njegova nemška poročevalca Pietro Solari in Cesco Tomaselli Medtem ko prvi pouda^a pomen nemško-italiian-skeea vojaškega sodelovanja v Sredozemlju, kjer da stopa vojna v »obdobje Sunki Wavellove nilske vojske Kljub hrabremu odporu italijanskega vojaštva se prodiranje Angležev na vseh frontah brez prestanka nadaljuje in so dospele angleške čete pred Derno in Agordat Kairo. 28. jan. j. (Reuter) Angleška ofenziva v italijanski koloniji Eritreji se energično nadaljuje ter potiskajo angleške sile Italijane nezadržno proti morju. Po zasedbi Biscie angleški oddelki zdaj že resno ogrožajo Agordat. Vesti, da bi bil Agordat že padel, so se sicer izkazale za prenagljene, toda dolgo najbrže ne bo treba čakati, da bo tudi ta važna postojanka padla v angleške roke. Po naglem umiku sodeč, je Italijane izredna naglica angleške ofenzive silno presenetila in zaradi tega niso mogli držati svojih sicer dovolj močno utrjenih postojank. Angleške čete ki operirajo v Eritreji, so v glavnem sestavljene iz indijskega vojaštva Pritisk na '\?or(?at ter osvojitev železniške proce ki se končuje v Asrordatu. smatrajo v angleških vojaških krogih kot izredno velik uspeh dor-edanjega razvoja ofenzive. Angleške vojaške operacije, ki so zdaj v teku. namreč eroze vzeti italijanskim četam, ki jim je poverjena obramba Abesinije. sleherno možnost rednega umika. V nadaljnjem razvoju angleške ofenzive v sedanji smeri grozi Italijanom nevarnost. da se bodo morali umakniti povsem na abesinsko ozemlje, kjer bi jim. odrezanim od naravnih oporišč grozila opasnost postopnega uničenja po domačih abesinskih vstaških čelah. ki vse bolj pridobivajo na moči. Italijanske garnizije v Eritreji so že že zdaj brez sieherne zveze z slavnimi italijanskimi edinicami v Libiji. Po vsem tem riico brez pod'age govorice iz gotovih italijanskih virov, po katerih se Italija že pripravlja, da r^nlnoma prepusti Vzhodno Afriko svoji usodi. Kar se tiče pomena Agordata, naglašajo v merodajnih angleških vojaških krogih, da je to mesto posebne vojaške važnosti kot zaključek železniške proge, ki teče od Biscie proti Asm ari in Massaui. Agordat je največje mesto na zapadni eritrejski planoti. Ob zapadni abesinski meji so morali Italijani zapustiti nekatere svoje važne in dobro utrjene postojanke. V bojih za te postojanke so Angleži zajeli nad 1100 ujetnikov, dočim so italijanske izgube na mrtvih in ranjenih prav tako zelo znatne. Angleške izgube v teb bojih so bile prilično majhne. V Libiji se nadaljujejo boji vzhodno od Derne. Po angleških informacijah se lahko | smatra, da Derna ne razpolaga s tako močno obrambo, kakor mesta, ki so jih doslej osvojili Angleži v svoji ofenzivi. Zlasti Derna nima modernih utrdbenih pasov kakor Bardia in Tobruk Pokrajina od Bombe do Derne. kakor tudi pokrajina v soseščini Derne. ni tako puščavska in siromašna kakor pokrajina, preko katerih je šla doslej angleška ofenziva Svet ni več tako peščen, marveč je to bolj valovita in gričevnata pokrajina. Spomladi je tu mnogo zelenia in cvetja in tudi grmičevje zraste do precejšnie višine. V bližini obale je tudi več vodnih izvirkov in zlasti v Derni imaio dobro pitno vodo in v nekaterih ulicah celo vodovod. Pristanišče v Derni je prilično maihno ter dostopno !e za narnike majhne tonaže. Navzlic temu je Dem a zelo važna italijanska postojanka v Libiji atiianska poročita Bsrbe vzhodno od Derne — Odbiti angleški napadi v Cirenajki In Vzhodni Afriki — Angleži napadli Catanžo in Neapelj Rim, 28. jan. n. (Štefani) V svojem današnjem 235. službenem vojnem poročilu beleži vrhovno poveljstvo italijanske vojske o borbah v Afriki: V Cirenajki so se nadaljevale borbe vzhodno od Derne. Naše čete so odbile napad sovražnih kolon in jim prizadejale občutne izgube. Nekaj sovražnikov je bilo ujetih. Naša letala so bombardirala in razpršila sovražne motorizirane oddelke in pehoto. Naši lovci so v letalskih spopadih sestrelili dve sovražni letali tipa »Hurricane«. V vzhodni Afriki je oddelek naših du-batov na kenijski fronti nenadno napadel sovražno postojanko. Sovražnik je imel precejšnje izgube. Zaplenjeno je bilo nekaj vojnih potrebščin. Naši bombniki so uspešno bombardirali kolone sovražnih motoriziranih in oklopnih sil. Naša lovska letala so sestrelila sovražen aparat tipa »Gloucester«, izvidniška pa neko drugo sovražno letalo. Sovražna letala so v noči od 27. na 28. januar napadla Catanio. Odvrgla so nekaj bomb, ki pa niso napravile nikake škode in tudi niso zahtevale nikakih žrtev. Drugi napad je bil izvršen na Neapelj in okolico. Povzročene je bilo zelo malo škode, žrtev pa ni bilo. Vesti, o izpremembah v poveljstvu v ASrtkl Bern, 28. jan. j. (United Press) Po raznih informacijah iz Italije, katerih točnosti pa ni mogoče kontrolirati, se baje pripravljajo izpremembe v italijanskem vrhovnem vojnem poveljstvu v Afriki. Po teh informacijah naj bi bil maršal Graziani v kratkem razrešen vrhovnega poveljstva italijanske armade v Afriki. Kot njegov možni naslednik se imenuje general Mario Berti, ki se je odlikoval že v španski državljanski vojni. Septembra lani je general Berti prispel v Libijo, kjer je nato zelo aktivno nekaj časa sodeloval pri izdelovanju italijanskih strateških načrtov. Berlin, 28. jan. j. (DNB) Na merodaj- nem mestu v Rimu zanikajo vesti, da bi bil maršal Graziani razrešen dolžnosti vrhovnega poveljstva nad italijanskimi četami v Libiji Podvigi letalstva Rim, 28. jan. n. (Štefani) Na bojišču v severni Afriki so cele skupine italijanskih letal nadzirale gibanje sovražnika in zbiranje njegovih čet. Ponovno so bombniki posegli v borbo ter razpršili več oklopnih oddelkov južnozapadno od Derne, lovska letala pa so s strojnicami napadla mo- novih realizacij« in kjer se zaveznika »tesno povezujeta med seboj« ter pripravljata nove udarce, ki si bodo naglo sledili, se drugi sklicuje na »velika premikanja čet« na vsem tako zvanem invazi jskem področju. Te čete so na poseben način oborožene, se stalno vežba-jo in pripravljajo na naloge, »o katerih vsi vemo. da so blizu in da bodo odločilnega značaja«. Tomaselli torej namiguje na nemški vpad v Anglijo, medtem ko napoveduje Solari večje dogodke v Sredozemlju. Oba napovedujeta te možnosti iz Berlina in v isti številki svojega lista. Katera napoved je pravilna, seveda ni mogoče reči. Verjetno pa je, da sedanja nejasnost ne bo več dolgo trajala. torizirano pehoto, ki jim Je sledila. Več vozil in tankov je bilo razdejanih. V letalskih spopadih v okviru teh borb sta bila sestreljena dva sovražna lovca »Hurricane«. Na sudanski fronti je skupina italijanskih strmoglavcev prav tako bombardirala več krajev, kjer so se zbirale sovražne pehotne in oklopne sile. Lovci so z gotovostjo sestrelili eno letalo tipa »Gloucester - Gladiator«, dve pa poškodovali. V Keniji je skupina italijanskih letal napadla okrog 30 tankov in drugih motornih vozil, ki so se ustavili pri nekih vodnjakih. Tudi tam v bližini je prišlo do letalskega spopada, v katerem je bilo eno sovražno letalo sestreljeno, drugo pa priseljeno, da se je naglo umaknilo iz borbe. Italija bo nadaljevala borbo do zmage Rim, 28. januarja. AA. (Štefani) Minister za italijansko Afriko, general Teruzzi, poudarja v članku, objavljenem v »Messag-geru«, da so krvave etape angleškega napada v Cirenajki označene z junaškim odporom ln občudovanja vredno hrabrostjo italijanske vojske. Sicer pa gre tu z vojaškega stališča ne samo za neka odločilna dejstva, temveč tudi za dogodke, ki jih je prinesla britanska propaganda, da bi dvignila moralo v državi in ustvarila ugoden vtis v Ameriki. Končno je angleška ofenziva popolnoma zgrešila svoj cilj, ki je zlasti obstojal v tem, da se omaja odločnost italijanskega naroda, nadaljevati vojno ln njegovo zaupanje v končno zmago. Italijanski narod se popolnoma zaveda, da je zmago moči doseči samo s težkimi boji in da mu bo ta zmaga dala njegovo pravo mesto v novi Evropi in osvobodila svet britanske plutokracije. Italija goji veliko ljubezen do Afrike, ker se Je ona tam dolgo vrsto leto posvetila stvarjalnemu delu in ker Italija tam brani svojo pravico do življenja. Angliji gre s svojim napadom na Italijo v Afriki za to, da izpodrine civili-zatorično ekspanzijo mladega Italijanskega naroda. Italija si bo že znala ustvariti svojo bodočnost. Manifestacijski shodi v severni Italiji Rim, 28. jan. (Štefani) Lažna propaganda Angležev, ki so zadnje dni razširili vesti o uporih in demonstracijah v severnih italijanskih industrijskih središčih, je izzvala tamkaj tudi med najširšimi sloji prebivalstva hudo reakcijo. Danes so ljudje na propagando, ki ima prozoren namen, streti odporno silo italijanskega naroda, odgovorili z množestvenimi manifestacij, skimi zborovanji, ki so bila prirejena posebno v Milanu, Turinu in Veroni v Milanu se je zbralo nad 100.000 ljudi na trgu San Sepolcro, Množico je nagovoril pokrajinski politični tajnik stranke, ki Je med drugim poudaril: Ce hoče kdo vedeti, kako Je italijanski narod globoko vdan Musaoliniju, naj pri. de v Italijo in še posebej v njegov Milan. Po shodu so množice korakale po mestu in priredile viharne ovacije Mussoliniju, Hit. lerju ter oboroženim silam obeh zaveznic. V Turinu Je bilo danes dopoldne slično zborovanje. Udeležilo se ga je zlasti mnogo delavcev. Množica Je c silnim vzklika-njem izražala «ratfe pnpnhio in j zaupanje Mussoliniju. Tudi v Turinu je govoril pokrajinski politični tajnik fašistične stranke ter je poudaril med drugim, da se je Turin vedno boril za realizacijo fašističnih idej in da bo tudi sedaj do skrajnosti storil vse. da bo zmaga osi čim po-oolnejša. V Veroni je manifestiralo okrog 30.000 ljudi pred domom fašistične mladine Tudi tam je govoril pokrajinski fašistični tajnik, ki je ostro obeležil kako si sovražnik z vsemi sredstvi prizadeva, da bi iz-podkopal duševne in materialne sile italijanskega naroda, ki pa bo znal. kakor je to zmerom storil, odgovoriti na tako pod talno rovarjenje reagirati s postoterjen mi napori za dosego neizbežne zmage osi Tudi v Milanu so množice po zborovanju korakale po mestu in prirejale manifesta- cije kralju, Mussoliniju in italijanski vojski. Vprašanje izselitve otrok iz Abesinije London, 28. jan. s. (Ass. Press) Po informacijah z merodajn h angleških mest so netočne vesti, da bi bila italijanska vlada preko neke tretje države prosila angleško vlado za dovoljenje, da sme evakuirati iz Abesinije italijanske otroke. Doslej ni italijanska vlada g'ede evakuacije napravila nobenih korakov. V angleških krogih pripominjajo, da je v Abesiniji trenutno okoli 200.000 italijanskih civilistov, vključno žene in otroke. Samo v Adis Abebi je 8 000 italijan-kh , otrok. Italijani sedai zbirajo zlasti in I otroke iz vse Abesinije v Adis Abebi Angleška prosila Obkoljevanje Derne v Cirenajki, prodiranje proti Agordata v Eritreji} aktivnost v Italijanski Somaliji Kairo, 27. jan. s. (Reuter) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju: Libija: Zbiranje naših čet pri Derni se nadaljuje. Eritreja: Med tem ko se operacije proti Agordtau in Barentu zadovoljivo nadaljujejo, naše gibljive edinice še nadalje zasledujejo italijanske čete, ki so se umaknile iz Umhagara. Zajeli smo zopet IGO sovražnih vojakov, tako da je bilo doslej v Eritreji skupno zajetih nad 1200 ujetnikov. Abesinija: Vzhodno od Meteme je položaj nespremenjen. Italijanska Somalija: Nase čete razvijajo nadaljnjo aktivnost. ✓ Kairo, 28. jan. AA. (Reuter) Snočnje uradno poročilo pravi, da so se britanske čete v Eritreji približale italijanskim postojankam pri Agordatu. važnem mestu ob koncu proge, ki drži v Massauo. Obramba Agordata sestoji v glavnem iz strelskih jarkov, zavarovanih z bodečimi žicami in strojniškimi gnezdi, skritimi po kameni-tem pobočju. Britanske čete južno od Agordata ogrožajo italiianske oddelke pri Barentu. motorizirani oddelki pa napadajo čete. umikajoče se iz Hagaria. ki so ga včeraj izpraznile. Na kenijski fronti smo vrgli italijanske čete čez mejo, tako da ni zdaj nobenega italijanskega vojaka več na ozemlju Kenije. V tej pokrajini ooeri-rajo čete iz vzhodne in zapadne Afrike. Uspeh indijskih čet Kairo, 28. jan. s. Poročevalec British United Press poroča o važni vlogi, ki jo igrajo v operacijah v Eritreji indijske čete. Indijci so med drugim v ostri borbi izvo-jevali važno zmago nad močnim italijanskim oddelkom in so s tem dosegli, da sta se 50 km pred Agordatom sedaj združili dve koloni angleške vojske, ki sta doslej iz Kasale ločeno prodirali v Eritrejo, ena v severnem delu, druga pa na jugu. Akcije angleških letal Kairo, 28. jan. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem poročilu: V nedeljo in včeraj so angleška letala ponovno napadla vzletišče sovražnih letal v Apoloniji v Libiji. Angleška lovska letala so nadaljevala s svojimi ofenzivnimi patrolnimi poleti, ne da bi naletela na sovražnika V vzhodni Afriki so angleški bombniki napadli železniško postajo v Kerinu v Eritreji, kakor tudi neki most in cesto pri Adabebu. V Aiši v Abesiniji je bila napadena železniška postaja, napadi pa so bili izvedeni tudi na cesto iz Aiše v Adis Abe- bo. V Asabu so bila z uspehom bombardirana skladišča, v Guri so razpršena sovražna letala. Vsa angleška letala so se vrnila z vseh teh operacij. Ob priliki prejšnjih angleških letalskih napadov je bilo, kakor je sedaj ugotovljeno, popolnoma uničeno oporišče italijanskih hidroplanov v Bombi v Libiji. Od oporišča v Bombi so ostali samo grobovi italijanskih pilotov, ruševine 7 italijanskih hidroplanov in dve razdejani delavnici za popravljanje leta!. Se sedaj ležita v nizki vodi dve veliki trimetomi italijanski letali, popolnoma preluknjani od strojnišk"'h krogel. Obe ti letali sta bili uničeni šele pred nekaj dnevi. Na vzletiščih hidroplanov so še vidne globoke jame. ki so jih izkcpa'e angleške letalske borbe. Umčenje oporišča v Bcmbi je tem večje važnosti, ker so italijanski hidroplani s tega oporišča sta^o ogrožali angleške ladje v vzhodnem Sredozemlju. Sunek de Gaullovih čet, 5C3 km v Tripalitanijo Kairo, 28. jan. s. (Reuter.) Nocoj je prispela vest, da je kamelski oddelek svobodne francoske vojske generala de Gaullca napadel italijansko postojanko Mursuk v pokrajini Fessan na skrajnem jugu Libije. Francoske čete so iz Ekvatorialne Afrike v treh dneh prehodile daljavo 500 km ___j Usoda italijanskih vojnih ujetnikov London, 28. jan. s. (Reuter) V spodnji zbornici je v odgovoru na neko vprašanje sporočil danes vojni minister Margesson, da bo znatno število italijanskih vojnih ujetnikov iz Libije poslanih v Indijo. Glede vprašanja, kje naj bi bili nastanjeni ostali italijanski vojni ujetniki, še ni padla dokončna odločitev. Vlada proučuje možnost, da bi bilo nekaj Italijanskih vojnih ujetnikov poslanih tudi v Anglijo, kjer bi bili porabljeni za poljedelska in druga potrebna dela. Vojni minister je dejal dalje, da proučuje vlada možnost, da bi internirala ujete italiianske vojake redne vojske ter pripadnike fa$,e*'čne milice v ločenih ujetniških taboriščih. Rooseveltov zakon bo delno izpremenjen Ali bo Roosevelt privolil v predlagane omejitve I Hali£ax o položaju Velike Britanije Washington, 28. jan. j. (AR) Iz krogov, ki so blizu vladi se je zvedelo, da so se vladi privrženi poslanci reprezentančne zbornice in senata že zedinili glede nekaterih dopolnil k Rooseveltovemu zakonskemu osnutku o ameriški pomoči Veliki Britaniji Ti dodatki bodo, predno se bo o njih razpravljalo v reprezentančni zbornici odnosno v senatu, predloženi še predsedniku Rooseveltu, da bi do njih zavzel svoje stališče. Kakor poroča washingtonski dopisnik agencije »International News Service«, so se člani reprezentančne zbornice in senata zedinili za naslednje izpreminjevalne predloge: zakon o ameriški pomoči Angliji naj bi se prvič omejil na največ dve leti in drugič naj bi se s posebnim zakonom prepovedalo sleherno sodelovanje ameriške vojne mornarice v spremstvu angleških konvojev. Po mnenju istega dopisnika Roosevelt najbrž ne bo hotel privoliti v te omejitve. Verjetno bo pristal edinole na zahtevo, da bi vsako leto pred kongresom poročal, v koliko so bile izkoriščene določbe zakona o pomoči Veliki Britaniji, ne bo pa pristal na kakršno koli omejitev takega znaCaia, ki bi kongresu dajala pravico veta glede svobodnega razdeljevanja amerilkega vojnega materiala tujim dr lavam. Washington, 28. jan. j. (Ass. Press) Novi angleški veleposlanik v Wasbingtonu, lord Halifaac, je včeraj sprejel predstavnike ameriškega tiska, ki jim je odgovarjal na razna vprašanja glede vojaškega položaji Anglije ter tudi glede vojnih ciljev Velike Britanije. Na vprašanja glede vojnih ciljev je lord Halifax izjavil, da trenutno o tem poglavju ne more dati nikakih dokončnih odgovorov, da pa upa, da se mu bo morda že v kratkem ponudila prilika podati javnosti nekaj preciznih odgovorov na ta vprašanja. Danes lahko rečem le toliko — je naglasil poslanik lord Halifax, da je prvi in glavni vojni cilj Velike Britanije zmaga. Na razna vprašanja, kaj bi Anglija v okviru obetajoče se ameriške pomoči najbolj potrebovala, ie lord Halifax odgovoril, da Anglija danes zelo nuino potre-buie letal ln trgovinskih ladij. Letala potrebuje zaradi teea, ker angleška letalska 'n^ustrila 5e ni dn«-e"la potrebne rmogiiivosti trgov'n~to» pa zaradi *eera. ker namerava Nemč^a v tej voinl proti AnglMi zopet v prvi vrsti poslužiti svojega podmorniškega brodovja. Borba med Nemčijo in RnaliSo Nemški veliki admiral Raeder o gigantski borbi, ki Jo bije Nemčija proti pomorski sili Velike Britanije Berlin, 28. jan. j. (United Press.) Vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice, veliki admiral Raeder je imel danes dopoldne govor, namenjen nemškemu pristaniškemu delavstvu. V govoru, ki je trajal približno 50 minut, je admiral Raeder orisal gigantsko borbo, ki jo Nemčija danes bije preti pomorski sili Velike Britanije Ta boj ni lahak in se nikakor ne sme podcenjevati. Nujno je potrebno, da Nemčija slednjič stre pomorsko silo Velike Britanije, ki si lasti nikjer utemeljeno nadvladje nad vs3-rru svetovnimi morji. Vojaški sili Velike Britanije je mogeče priti blizu le na ta način, ako jo Nemčija prisili k neprestani borbi, kjer le mogoče. Vojaške sile Anglije nikakor ne gre podcenjevat] in ta sila se javlja z. a j še prav posebno zaradi tega, ker se Velika Britanija danes bori za svoje življenje. Nato je admiral Raeder omenil veliko vlogo, ki jo v borbi proti angleškemu otočju igra tudi nemško letalstvo, ki bo slednjič dokončalo rušilno delo na vseh vojaških objektih na angleškem otočju. Kar se tiče angleških napadov na Nemčijo, je admiral Raeder naglasjl. da so zlasti angleški nočni bombni napadi povzročili v Nemčiji že nekaj škode in zahtevali tudi človečkih žrtev K sreči pa je škoda, ki yo je angleška zračna sila doslej povzročila Nemčiji, povsem postranskega pomena. S tem pa seveda ni rečeno, da bi bilo dovoljeno v bo.oče sovražnikove letalske akcije podcenjevati Nevarnost napadov neprestano raste in zaradi tega je dolžnost Nemčije, da vse svoje naprave in delavnice, v katerih se krepi njena pomorska sila, čim uspešneje zaščiti pred zračnimi napadi. V tej zvezi ni megoče nikoli dovolj poudariti velike važnosti protiletalske zaščite ter prav posebno še gasilske službe. PMnevni napadi na Lsndsn London. 28 jan j. (Ass. Press) Premirja v nem ki leta.'stki ofenzivi proti angle-fi: %rrui otočju tudi v neči od ponedeljka na t .'-ok ni bilo prekinjeno Nikjer nad An^ijo niti v v bližini ang'e:kih obal se cd ksrin;h popoldanskih ur pa do današ-n'-v?-» d-'■"■rv/dmeva niso pojavila nerrTka leta'a. Prav tako v minuli nnči tudi ang!»-škr> !ota'ptvo ni izvršilo nobenega napada na Nemčijo. Po da'j*em premoru so nem" ik.a leta'a dzopet p' » Inevi ponovno napadla L^-nd-m. V prestolnici je bil že do popoldneva rtir:krat dan letalski alarm. Na ne-k; •/■anovanjrfci okraj Londona ie bi'o po-p j 'ne vrženih več eksplozivnih bomb. vn 'p t je ta napad po dosedanjih poda t -k h zahteva' emo samo smrtno žrtev Na n "">'•:: drugi 'on-donsiki okraj je posamično r ' m ko lcta'o vrg'o več zažiga'nih b<^mb, k' pa n;s.o povzročile škode. Nem "tka le-t°'a ro za dananje na nad e na London iz-k » a go®to meg'o. Letala so se pojavila nad mestom v ve^ki višini Protiletal-s i topništvo je ponovno stopilo v akcijo nemška službeno Berlin, 28. ian n (DNB). Vrhovno pove' iotvo nem".ke voj«ke je objavilo davi nai^nje s'užbeno vojno poročilo: N"iko bojno letalo z ve,:khn akcijskim T z l:'je.m je na morju zapadno od Irske z več bombami zade'o manjši trgovinski parnnk Neka angleška luka je bila minirana. Daljnos-trelne baterije nemškega top-nitva so moči nekaj ur obstreljevale vojaške objekte v jugovzhodni Angliji Sovražna letala se v pretekli noči niso pojavna niti nad nemškim ozemljem niti nad za-sed enimi deželami. LovsiVa leta'a so včeraj sestrelila sovražen aparat tiipa »Lockhead Hudson«. Eno nem iko letalo se pogreša. Rifrb«ntrop raiwveta držav prežetih z istimi idejami in stremečih 7,a istimi cilji, je pristopila k trojnemu nakfu Druge s>e jim bodo še pridružile Zavezniške ve'e«.i!e Nemčja. Italija in Japonska ter države ki so se jim pridružile ne bodo odnehal drk'er ne dosežejo tega cilja. V začetku novega leta zpovem svoje prepričanje da Wo dogodki letošnjega lota zagotovili državam, združenim v trojnem paktu končno zmago Willkie doživel prve alarme London, 28 jan s. (A«s Press) Ko se je danes Wendel'l VVillkie vozil na ohisk k guvernerju Angleški narodne banke, Mon^egue Normann, je doživel svoj prvi leta'ski alarm v Londonu Wit'kie je med tuljeniem siiren nadaljeval vožnjo v Citv. Ko alarm še ni bili končan se ie nato odpeljal na obisk k katoliškemu kardinalu Hinsleyu v NVestminsiter Izstrelki protiletalskih topov so padali nkob vvestminstr-ke katedrale. ravno ko se ie Wij1kie nahajal pri kardinalu. V Cityju si je NVililkie ogledal tudi poškodovano katedralo sv Pavla Kot spominsko darilo so bili VVillkieu izrečeni ostanki nemške zažigalne bombe ki so jo gasilski oddelki pravočasno napravili neškodljivo. Snoči malo pred polnočjo je posetil Wende!l VVillkie več javnih zaklonišč v Londonu m si je ogledal življenje v njih. Dr. Beneš oblikoval generala Sikorskega London, 28 jan. s. (Reuter) V glavnem Stanu češkoslovaške legije v Angliji je vče- raj predsednik čsl. narodnega odbora dr. Beneš slovesno odlikoval poljskega ministrskega predsednika, generala Sikorske-ga, s čsl. vojnim križcem. Slovesnost se je vršila pred postrojenimi edinicami čsl. legije. Dr Beneš je dejal v svojem nagovoru, da mu je v veliko zadovoljstvo, da lahko sprejme generala Sikorskega v čsl. sredini. Po vojni bosta češkoslovaški in poljski narod sodelovaal v ozkem prijateljstvu, s katerim bosta zagotovila obema narodoma trajen mir. Izgube na morju London, 28 jan. s. (Reuter) Admiraliteta javlja, da je bilo v tednu do 19 januarja potopljenih v pomorski vojni 5 angleških trgovinskih ladij z nekaj nad 34.000 tonami in 6 ladij, ki pripadajo trgovinskim mornaricam anglešk;h zaveznikov Skupne izgube trgovinskih ladij v omenjenem tednu znašajo 58.000 ton, kar je nekaj manj nego tedenski povpreček v dosedanjem poteku. Bombardiranje Narvika Stockholm, 28. januarja. AA. (Reuter) List »Aftonbladet« ugotavlja, da so britanska letala že trikrat ta mesec bombardirala narviško pristanišče in prizadejala znatno škodo. Angleška vlada privolila v Winautovo imenovanje New York, 28 januarja. AA. (DNB) »United Press« poroča iz Londona, da je britanska 'vlada dala svoj pristanek za menovanje novega ameriškega veleposlanika v Londonu Johna Winanta in to sporočila v Washington. Petain pred odločitvijo Pertinax izjavlja, da bo Laval v kratkem zopet v vladi in da pride do tesnejšega nemško-francoskega sodelovanja New York. 28. jan. j. (AFI) Ameriški dopisnik agencije AFI. znani francoski publicist Pertinax, ki živi v emigraciji, doznava iz poučenih krogov, da je treba pričakovati, da bo bivši zunanji minister Laval morda že v najkrajšem času spet stopil v francosko vlado. Po informacijah iz Francije ni mogoče trditi, ali bo Lavalu morda spet poverjeno zunanje ministrstvo, ali pa bo sprejel kak manj važen resor. Dogodki ki so maršala Petaina prisilili, da se bo moral sprijazniti s ponovnim vstopom Lavala v vlado, so se takole razvijali: Dne 14. januarja je odpotoval v Vichy francoski poslanik Fernand cte Brinon ter obvestil maršala Petaina in ministra Flan-dina. da Nemčija tako dolgo ne more imeti zaupanja v Francijo, dokler ne bo Laval spet sprejet v vlačo- Dne 18. januarja se je nato maršal Petain poravnal z Lava-lom, ki je pri njem padel poprej v nemilost. Po tej spravi pričakujejo v poučenih ameriških diplomatskih krogih, da bo verjetno prišlo zdaj tudi do formalne Lavalo-ve rehabilitacije s sprejetjem v vlado, kar naj bi bil pričetek tesnejšega sodelovanja me"1 Vicfcyjem in Berlinom. Po mnenju ameriških krogov bo to sodelovanje zelo dalekosežne narave in morda močno pro-tiangleško usmerjeno. Bivši zunanji minister Lava) je še pred »domačo revolucijo« 13. decembra nekemu svojemu obiskovalcu izjavil, da bi bilo v interesu Francije, da-Francija aktivno poseže v vojno, hkrati pa je Laval tedaj tudi brez ovinkov izrazil svoje protiangleško stališče. Dejal je, ca je imel še jeseni 1935 neki spor z vlado v Londonu, ki ga nikoli ne bo pozabil. Po mnenju meredajnih ameriških krogov utegne imeti ponovno sprejetje Lavala v francosko vlado neugodne posledice za francosko-ameriške odnošaje. V ameriških krogih sodijo, da bi rehabilitacija Lavala prisilila Zediniene države k mneniu, da se je maršal Petain podvrgel nemški volji, odnosno da nima dovolj meči, da bi se mogel upirati Lavalovemu programu o francoske-nemškem sodelovanju. Tudi bj morali v Ameriki sklepati, c'a Petain in Laval vendar le n;sta osebnosti, ki bi bili v svojih nazorih tako različni, kakor se je to skušalo prikazovati. V enem in drugem primeru Amerika ne bi bila več voljna razlikovati med zasedeno ln nezadeno Francijo. r?ov pravosodni minister Vichy, 28. januarja. AA. (Havas). Uradno poročajo, da je bil profesor pravne fakultete v Parizu in član Instituta. Barthe-lemv imenovan za pravosodnega ministra. Prej je bil na tem mestu Alibort. ki pa je podal iiz zdravstvenih razlogov ostavko. Prisega državnemu šefu v Franciji Vichy, 28. jan. AA. (Havas) Včeraj je izšel ustavni akt št. 7., po katerem mera- jo vsi dostojanstveniki ln državni uradniki priseči preo poglavarjem držav zvestobo in se zaobljubiti, da bode opravljal-svoje dolžnosti po vesti in v redu in da bodo osebno o govorni poglavarju .države Te obveznosti veljajo za njih osebno ln za njihovo imetje Ce bi se proti temu pregrešili ima poglavar države pravico, da jim vzame "olitične pravice in jih Internira v Franciji ali v kolenijah ter iz njihovega premoženja izterja državno odškodnino. To velja za vse tiste bivše ministre in višje uradnike ki so bili v državni službi manj kot 50 let. V zvezi s tem ustavnim aktom je izjavil maršal Petain: Samemu sebi bom soJ.tf jaz sam. Ke: sem na najvišjem mestu, me zadene tudi največja odgovornost toda to ne pomeni, da bi odgovornost na nižjih mestih padala. Pred državo bo vsakdo imel isto odgovornost. Siam—Indokina Singapur, 28. jan. j. (Ass. Press). Siamski konzulat v Singapuru objavlja službeno poročilo, po katerem je siamiko vrhovno vojno poveljstvo odredilo, da se mora priključiti Siamu vse ozemlje Indokine, ki so ga doslej zasedle siamake čete. Ta odlok siamskega vrhovnega vojnega poveljstva je datiran z nedeljo 26. januarja, torej dan kasneje, kakor pa je bilo službeno objavljeno, da je siamsdca vlada pristala na japonski predlog za posredovanje v sporu med Siamom in. Indokino. Po zadnjih vesteh iz Bangkoka bo siamska vlada na preliminarnih razgovorih z japonskimi zastopniki postavila kot osnovni pogoj za morebitna pogajanja o sklenitvi miru, da ostanejo siioimske čete tam, kjer se trenutno nahajajo in da ne pristane na francoski pogoj, da se morajo sroamske čete umakniti 9 francoskega ozemlja, predno bo sklenjeno premirje. Francija prosi Ameriko za živila VPashington, 28. jan. j. (AR). Francoski poslanik v Washingfconu je imel včeraj sestanek s poditajnikom zunanjega ministra Sumnerjem Wel lesom, pri katerem je nujno interveniral za ameriško pomoč v prehrani francoskega prebivalstva Po sestanku z VVellesom je francceki poslanik izjavil predstavnikom tiska, da so razmere v Franciji vsega obžalovanja vredne. Prebivalstvu primanjkuje najpotrebnejšega živeža, kurjave n obleke. Industrijska delavnost ni megla biti v zadostni meri obnovljena in v Franciji je še zmerom več sTotisočev beguncev iz zasedene Francije, ki nimajo niti pravih domov, niti praoe zaposlitve. Nato se je francoski poslanik dotaknil tudi usode francoskega parnika »Mendoze«, ki ga je zajela angleška pomorska blokada. Dejal je. da je bil ta akt velika napaka z angleške strani. Grof Ciano na fronti Prevzel Je poveljstvo svoje bctnbniške eskadrile - Tuli ministra Bottai ln Gorla odšla na Sronto Antonescu o nalogah nove romunske vlade Vzpostavitev reda in miru v državi, zvestoba prevzetim obvezesstim napram velesilam osi Bukarešta. 28. jan. AA. (Rador) V zvezi s sestavo generalske vlade je voditelj države general Antonescu izjavil: Vlada, ki sem jo sestavil, ima nalogo, vzpostaviti red In spraviti državno upravo v normalen tek. Državi sta potrebna delo ln mir. Upravno delovanje s- mora nacaljevati brez odloga in mora iti svojo p ri rod no pot. Vsi morajo spoštovati oblast Vlada na vojaški podlagi Je izraz edinosti tn discipline, ki jo narekujejo današnje razmere na vsem ozemlju države. Kar se tiče zunanje politike sedanje vlade, bo Ru-munija brez obotavljanja tudi v bodeče ostala na strani osi. voditelja rajha in Mussolinija- Zvestoba prevzetim obveznostim ni nikakršno politično stališče, ampak premišljeno stanje, ki ga ne bomo nikoli opustili. Med Rumunijo in državama osi se mara doseči najširša duhovna skupnost. Uresničenje te skupnosti Je ena izmed glavnih skrbi sedanje vlade. Um:na lista nove vlade voditelja države Antonesca je naslednja: Predsednik vlade in zunanji minister general Antonescu; minister za narodno obrambo general Jakobici: notranji minister general Popescu; prosvetni minister general Roseti; minister brez portfelja Mihael Antonescu; finančni minister general Stonescu; minister za narodno gospodarstvo general Potopeanu; minister za javna dela ln za promet general Georgescu: kmetijski minister general Slsltiu; propagandni minister prof. Krajnik; pravosodni minister sodnik Docan; minister za koordina- cijo gospodarstva polkovnik Dragomir; minister za delo in za ljudsko zdravje prof. Tomescu. Pogreb pailih vejakov Bukarešta, 28 jan. AA. (Rador) Včerai-šnjega pogreba dveh oficirjev tn 15 vojakov. padlih pri zadn ih nemirih, so se udeležili člani nove rumunske vlade nevi nemški poslanik Klllinger s poslanišklm osebjem bivši nemški poslanik Fabridus. šef nemškega vojnega odposlanstva general Hansen, poveljnik nemške garnizije v Bukarešti polkovnik Rubensteln, italijanski poslanik Chigi z osebjem, nemški in italijanski vojaški ataše, višji častniki buka-reške garnizije In člani reda viteza Mihaela. Verske obrede je opravil patriarh Nl-kodem, govoril je pa vojni minister general Jakobici. Izjava poslanika Tile« London, 28. jan. s. (Reuter) V nekem govoru v Londcnu je izjavil danes bivši romunski poslanik pri angleški vladi Tilea, da je 95 procentov romunskega naroda na strani Anglije in njenih zaveznikov. Tilea je izrazil prepričanje, da bo Anglija zmagala v vojni ter je dejal, da nemško go-spodstvo nad tolikimi tujimi narodi v Evropi ne more dolgo trajati. Nadalje Je napovedal Tilea. da bo v kratkem organiziran pokret 400.000 Rumunov, ki žive izven Rumunlje v demokratskih državah. Žalne svečanosti za Csaky]em Budimpešta. 28. jan. i. (Štefani). V vsej madžarski so se pričele ve.ike žalne svečanosti za pokojnim zunanj:m ministrom grofom Csakyem. V Budimpešti se bodo žalni obredi na izredno svečan način izvršili v četrtek. Verske obrede bo opravil primas katoliške cerkve na Ma žarskem. Ministrski predsednik grof Telski bo imel na pogrebu žalni govor za pokojnim zunanjim ministrom. Budimpešta, 28. januarja. AA. (DNB). V krogih, ki so blizu zunanjemu ministrstvu. mislijo, da bo za novega madžarskega zunanjega ministra imenovan dosedanji madžarski poslanik v Bukarešti Bardossy. V isifa krogih mislijo, da bo Bardossv imenovan za ministra že konec tega tedna. i o Stalinovi politiki Rim, 28. jan. j. (United Pressv Tu je bilo službeno objavljeno, da ie ital ianski zunanji minister grof Ciano. ki ima čin podpolkovnika ital janskega leta's va, včeraj prevzel pove'jstvo svoie bombni k? eskadrile na bojišču. Kakor se dodatno (krnava. oold? na fronto tudi minister za prosveto Bottai, eden izmed ustanoviteljev fašističnega ei-banja. Z njim odpotuje na fronto tudi minister za javna dela Gorla. prav ta o eden izmed prvakov fašistične strarke Bottai in Gorla orevzameta novelist o i nad pripadajočimi odred: alpinskih čet. Dasi službeno ni bilo iavlieno na katen fronti se bodo udeistvovali 'zuna-vi minister erof Ciano ter min stra B t*ai in Gorla se vendar oo Četah ki Um novel i u-ieio. lahko skleoa da bo njih ooeiaci sko oodročie nekje v Albaniji. Rim, 28. januarja. AA.. (DNB) Italijanski ministri, ki so se prostovoljno priglasili za odhod na fronto, bodo, kakor poročajo iz dobro obveščenih italijanskih virov, obdržali še dalje svoj položaj. V času, dokler bodo na bojišču, bodo njihove posle opravljali njihovi državni podtajniki. V primeru, če v resoru ni državnih p od tajnikov, bodo posle opravljali načelniki. Italijanski zunanji minister grof Ciano je dobil posebnega kurirja, ki bo prihajal vsak dan ln mu prinašal uradne spiske, ki Jih bo reševal z bojišča. Budimpešta. 28 jan. p Katoliški »Uj Nemzedek« poroča iz Rima, da se priča-Kujejc na grški fronti važni dogodki. To daje naslutiti tudi dejstvo, da je odšlo oa to fronto več aktivnih italijanskih ministrov, med njimi tudi zunanji minister grof Ciano Italija je zbrala sedaj v Albaniji 21 divizij in je zato verjetno, da se bodo začeli odigravati odločilni dogodki še vedno pa / rimskih krogih po informacijah lista ne izključujejo možnosti, oa bi prišlo do mirne ureditve grško-italijanskega spora. Rim, 28 ian. n. (Štefanih V h-vno poveljstvo italijanske voiske ob a lia: Na erški fronti so bile v opera ni ah krajevnega značaja prizadejane s vra"ni-ku hude izgube. Bilo ie nekai ujetnikov in zaplenjeno ie bilo nekai avt-matske?a orožja. Naša letala ?o intenzivno na-ada-la sovražne avtomob:lske koloae. zbira.o če se čete in vojaške naprave Rim, 28. jan. n. (Štefani) Delovanje Italijanskih letalskih sil na grški fronti Je postalo včeraj, ko se je vreme spet nekoliko izboljšalo, izredno intenzivno. Cela serija skupin italijanskih bombnikov in lovcev je bombardirala sovražne postojanke, zveze z zaledjem in kontrolirala življenje v grških strateško pomembnejših lukah in oskrbovalnih središčih. * Tri skupine italijanskih bombnikov so včeraj popoldne v nekaj zaporednih valovih intenzivno bombardirale neki vojaške zelo pomembni kraj. Kljub hudemu protiletalskemu ognju so bile razdejane cele vrste barak in poškodovane obrambne naprave v okolici tega kraja. Dve nadaljnji skupini italijanskih bombnikov sta napadli sovražne postojanke v prvi črti in vrgle Washington. 28. jan i (DNB). Svoje-časni predsednik ruske vlade Kerenski je na nekem predavanju izraril mnenje, da so doce!a neutemljena vsa amr iška vpa-nja. da bi moglo v doslednem času pr ti do kakega konflikta med nemškim kanclerjem Hitlerjem in Stalinom Zedinjsntm državam ne bo usrelo pridobiti Sovjetske unije — ie nasrlasil Kerens'^ da bi kot am~ri«ka zaveznica stopila v boj proti Nemčiji. Ddiin o ruskem izvozu v Nemčijo London, 28. jan. s (Ass. Press). V spodnji zbornici je danes minAstfer za blokado Da'ton odgovarjal na neko vprašanje o izvozu blaga iz Zedinjenih držav prek«.. Rusije v Nemčijo. Deiad je da so prav sedaj v VVoshingtonu glede tega vprašanja v teku ang!e:k<-ameri%i razgovori. Angleška vlada ima na razp«Vago dovolj podatkov, da Rusija nekatere svoje proizvode izvaža v Nemčijo, sama pa potem zopet svoje zaloge izpolni z uvozom iz Zedinjenih držav. Rusija je v zadnjem četrtletju preteklega leta uvozila iz Zedinjenih držav 30.000 ton bombaža, medtem ko je bffl pred vojno ruski uvoz bombaža iz Zedinjenih držav neznaten. Obenem sodaj Rusrija izvaža večje ka'ičine bombaža v Nemčijo Prao tako je Rusija preteklo leto izvozila v Nemčijo 57.000 ton bakra in medi ter 100.000 ton pšenice, med tem ko pred vojno teh predmetov v Nemčijo skoro sploh ni izvažala. Uvoz strojev za uporoibo pn vrtanju petrolejskih vrelcev iz Zedinjenih držav v Rusijo je dosegel v prvih 8 mesceh preteklega ieta dvakrat večjo koHčino nego v crfesn letu 1938 Angleška vlada je obema prizadetima vladama ameriški in ruski, popo^oma pojasnila svoje stališče glede ruskega izvora v Nemčijo m uvoza iz Zedinjenih držav Razgovori ki so prav sedaj v Washmgteh e_ va'i veliko število 7r'ev i? G k^m slednjič usnelo italijanski naoai cdVti. Pri tem so Grki zajeli ve? Italijanov t»r zaplenili nekai vojnega materiala V italijanskem naoadu ie so-Vovala t'H: motorno oro5ie sk"pai z letaMv m Na z'ic silovitosti i ta1 i janskega naT^da je i"'al ooložai na tem frontnem cd eku v bistva ne^reme^jen Na severnem delu blišča je biV i^rn"-noma nekai krajevn;h eršHh !n ita ra-1-sk:h naoadov ob izviru Sk-uribe te^ ob reki Devoli Na ostalih t-2"* fr^n'- ne^a odreka ie bilo dokai d31ov->o t "P i-štvo. dočim so bile o->era-ii~ pehota k-a-jevne^a izvidni^etra zna^;a. Na južnem frontnem oJ?eku ie prišlo mestoma d-e močnejših srx>T>ad->v mad tn'lj"imi edinicami ve^d"»r n:ti z erške niti z italiia-ske strani ni bil iz^TŠen kak večii raoad Letalstvo se je omejevalo ^a ope-aciie v neoo^ei"^ fro"4^em mladju. Tudi tu ie potek bejnih črt ostal n--spr°me"ien. Atene. 28 jan. AA m~uterV A*<^ ki rad:o ie uradno r^z^as'1 d^ it-^-a^-ske čete 'mele za-dnia dva d~y na;h i'e izgube odk">r ce if» 72če"a 'taUian^ o-T-v?>ina nrSke čet« so na^e na r^d-t'h sovražnikovih nns+oia-kah cele k p? j^vr^^ikoHVi vriakov Atene. 28 ian AA 'At. Uradna -o-rnčiio st r»t-avi- pn» ia-uah- so bili krai^mi bo M 7,avz" li -"e^ai vra^nikovih pos+cia^k ^aieli PO m'* ii zaDle^ili r«evai avt^flt-ke^a o-^i" Na-r>qf} poirr-^niVo-iVi tankov smo zavrni'i in Poreč:,o minis+r^H-a ra var- pnof da "7 ia-nta-ia ^^ v notranjščini držav r:k">r?-ih d-^odkev. na F;?>«san At«*ne. 28 ian s (Pf*ut^"V Po-e'i ancl^šk^^a M^Mva v Grčiii j^vlia- An-fleSki bombniki ir-e-m vs-rai nov ns-*?<$en na-^rl Fl^a-an. Born*10 s^ n^-Hale na voia^k® in riM^nv ' li- tino k-aknr tu d' na sf-la^i^^a Po—r čf» a ie bita veM^a 5>od-> i^ oh ^a-s 'a ie bilo najdeno o^e^iie v r'ame-1^ An-»■leška letala sn rr"' t»»n n^nai" ra1 na močan o^eni vendar \rtt-a nepoškodo^/ana vr- nila v svoja eporšča. Količine petroleja za februar in marec Beograd, 28. jan. AA. Na podlagi sklepa upravnega odbora, ki ga je potrdil finančni minister je uprava državnih monopolov določila količine petroleja za razsvetljavo, ki jih bodo dobivala pesamezna gospodinjstva in drugi potrošniki v mesecu februarju in marcu t. L Po tem odloku se bo za oba ta dva mesca skupaj naenkrat Izdalo: 1) družinam z enim do treh članov po 1 liter petroleja, 2) družinam od 4 do 6 članov po 1.5 litra. 3) družinam od 7 do 10 članov po 2 1, 4) družinam nad 10 članov po 2.5 1 in 5) drugim potrošniškim edinicam za vsak oddelek (sobo, ld jo morajo razsvetljevati po 1 liter petroleja). Vlak treščil v avto Beograd, 27- jan. p. Davi okrog 7. se je pripetila v bližini Beograda večja prometna nesreča. Pred postajo Pančevo - predmestje je osebni vlak treščil v tovorni avtomobil, na katerem je bilo poleg šoferja 8 delavcev. Lokomotiva je avtomobil docela zdrobila. Trije delavci so bili ubiti, štirje pa nevarno ranjeni Preiskava je ugotovila, da je nesrečo zaierivil čuvaj proge, ker ob prihodu vlaka ni zaprl zapornic. Čuvaj, ki je bil aretiran, pa trdi, da s postaje ni prejel signala o odhodu vlaka. Eksplozija v zagrebški tiskarni Zagreb. 28. jan. o. Glede na eovori-e. ld so zadnje dni krožile do msstu v ?ve~i z eksplozijo v tiskarni Grafiki, je policijsko ravnateljstvo včeraj objavilo naslednji komunike: »Dne 23 januarja ie tv^čila v z?ra^bi tiskarne Grafike v Gundul čevi u'ici 24. pod rotacijskim stroiem ekso1ozivna naprava. ki ie Dovzroč;la nekai materialne škode Aretiranih je bilo 7 ljudi, ki so še v preiskavi.« v Vojvodini se hiše podiralo še naprej Subctica. 27 ian. o Tudi v Subo'ici in okolici le vla"a k se je ie navzelo ?i-d^vie cele vrste staoo anis^ih hiš 7Ta-ienih iz slabe oo?ke. p~'čVa oov--o*ati nesi-eče in mno?o emotne Škode K1 i? v poslednjih 48 urah pritisnil mraz. je voda. ki se ie nabrala med zidoviem t> sa-meznih hiš. pričela zmrzovati in zidovje razeaniati. Tako ie v Tavankutu nastala velika nevarnost kar za celo naselje V Čara i in danes se ie tam zrušilo že ele-og 60 stanovanjskih hiš Tudi v SuVtl i se je porušila hiša Bujakovih -cradi no"i. a k sreči ni bilo ne tu ne v Tavankutu n~-bene človečke žrtve Tu H i v okoliri Se^te se ie zrušilo 30 do 40 hiš iz enakega raz-losa. Kmetijsko-šrmarrka fakulteta v Sarajevu Sarajevo, 28. jan. o. Snoči so tu svečano otvorili kmetijsko šumarsko fakul*e+o. ki spada v okvir beograjskega vseučiVšča. Svečanosti «o nrisostvovali T^c+nn^iki civilnih. vojašk:h in cerkven'h oblasti. Zemumka. MekoHko top'eje Prevladovalo bo 0-b'afno vreise na severni polovici države, kjer ute-rne tudi snežiti V južnih krajih ponekod jasno. kraji in l|ud|e »Pripravljen bodi — to Je vse!« Navadila ©tslastev za primer letalskega napada Pred časom smo našo javnost seznanili z nekaterimi novim' navodili, ki jih je treba izvršiti v varnost sobe in imetja za primer morebitnih letalskih n-npadov. Posameznim krajevnim oblastvom je bilo naročeno, da prebivalstvo svojih okolišev podrobneje seznanijo s temi nalogami. Ker je tak pouk vedno aktualen m ker pač marsikdo prezre razglase krajevnih obla-stev na uradnih deskah, povzamemo na-v(xiiia v naslednjih odstavkih m priporočamo, da se z njimi seznanijo zlasti čim šir i krogi prebivalstva večjih krajev dravske banovine Razglas pravi: Zadnji čas se je dogodilo da so se I e-taia tuje narodnosti pojavila nad ozemljem Jug -3'avije I)a se v bodoče prepreči, da bi tu]a vojna letala kršila našo nevtralnost in pc/kodo-vala naše ozemlje, bodo v b 'loče v vsakem takem primeru stopila v akcijo vsa naša protiletalska sredstva. Ker ob takih prilikah niso izključene nesreče. opozarjamo vse prebivalstvo, naj se v lastnem interesu v vsakem premeru udejstvovanja nase aktivne protiletalske obrambe nemudoma zateče v hiše. oziroma v zaklon i'če. Nadalje opozarjamo hišne lastnike, da morajo \ svoi b hišah skrbeti za to. da bo mogoča popolna zatemnitev vseh svetlobnih odprtin ob vsaki potrebi Zato morajo biti stopnišča, veže itd. stalno tako urejene, da bc možno takoj zaitsemniti te prostore, če bo za tc podana potreba. Zaradi tega je treba imeti stalno pripravljena potrebna siredstva in žarnice. Tudi na-; jemniki naj si nabavijo potrebna sredstva za zatemnitev oken v stanovanjih in mo-i rajo imeti te priprave stallno v redu. Hišna lastniki naj tudi skrbe brezpogojno, da bodo stanovalci hiš zaščiteni pred drobci bomb, odnosno ruševinami. V ta namen naj uredijo ali v kletnih prostorih zaklonišča, ali pa izkopljejo rove, kamor se bodo mogli stanovalci zateči v primeru potrebe. Nadalje je treba odstraniti s podstrešij vse nepotrebne, lahko gorljive stvari ter urediti podstrešja tako, kakor je to odredila policijsko požarna komisija pri pregledu zgradb. Podstrešja naj tudi v bodoče ostanejo očiščena ter morajo biti stalno pripravljene potrebne gasiflske priprave za gašenje manjših požarov. To sc hišni posestniki dolžni storiti ne samo zaradi svoje m svoje družine varnosti, ampak tudi zaradi varnosti svojih star nova I cev v hiši ter varnosti ce'ega kraja, da tako preprečijo človeške žrtve in stvarno škodo. Pričakovati je da se bo ta poziv v sedanjih resnih časih, ko se tuda v ozemljih nevtralnih držav dogajajo zračni napadu upošteva! v polni meri in ne bo treba posegati po prisilnih ukrepih. Jssenics pred važnimi nalogami žNisjsio potrebna zibava meščanske šole In tržnice Jesenice, 28. januarja Jesenice se še vedno širijo na vse strani. Na zapadnem delu so se raztegnile preko Plavža, na jugovzhodnem delu proti Blejski Dobravi in severovzhodni proti Slovenskemu Javorniku s katerim bodo kmalu tvorile strnjeno mesto. Zaradi stalnega dotoka nameščencev in delavcev v rev:r pa tudi rastejo potrebe industrijskega mesta. Če hočejo na novo došli državni in zasebni nameščenci, delavci in obrtniki dobiti stanovanja, je pač treba graditi nc/ve hiše In teh je bilo v zadnjih petih letih postavljenih toliko, da tvorijo cele mestne četrti. K hišam je treba napraviti ceste m peta, kanalizacije, vodovode To pa stane mes:o občino velike vsote. D^-nar, ki ga prejema mesta občina, I i Predavanje dr. Bogumila Vošnjaka, ministra v pokoju, o Jugoslovanskem odboru v Londonu in postanku Jugoslavije bo drevi ob 20. uri v Ljudski univerzi, v mali dvorani Filharmonije (Kino Matica). Dr. Vošnjak je bil v svetovni vojni v emigraciji in sam član imenovanega odbora ter je zaslužen v borbi za ustanovitev Jugoslavije. Po vojni je bil redni profesor ljubljanske univerze ter eden izmed ustanoviteljev juri (lične fakultete. Potem je bil imenovan za opolnomočnega ministra v Pragi. Zdaj živi v Beogradu. gre zelo hitro od rok. ker ima mestna občina še dolgove iz prejšnjih let m sitare neodložljive potrebe, ki segajo daleč nazaj, ko se je gradilo karavanški predor, sedanji kolodvor in bohinjsko železnico. Takrat se je v pogledu regulacije mesita zamudilo največjo priložnost, da bi se z malimi stroški uredilo mesto, tako da bi dobilo lepo, strnjeno in bolj zaokroženo obliko. Kar se je takrat zamudilo, se v večji meri pojavlja danes, ko se mora zamujeno popraviti s težjimi denarnimi žrtvami in napori. Gradnja prepetrebnih javnih poslopij m ureditev mesta se vrši sedaj polagoma in po naprej določenem načrtu Pred leti je mesfna občina zgradila velik gasilski dom, lansko leto je belo- dograjeno mestno ubo-žno zavetišče na Pisarjah, zdaj je v načr- tu zidava Delavskega doma, prihodnja leta pa zidava poslopij za meščansko šolo in gimnazijo. Občina se je že odločila za stavbišče, na katerem naj bi stala meščanska šola m gimnazija in sicer je to Romavhovo zemljišče, eno najlepših in največjih na Jesenicah. Je precej viseče, višinske razlike je okoli 25 m. Zemljišče bo treba izravnati, zgraditi cesto rn odstraniti razna mala poslopja na robovih stavbišča, da ne bodo kvarila estetske oblike šolskega vrta m igrišča. Mestna občina pa se bo morala v prvi vrsti sporazumeti z lastnikom tega kompleksa za primerno ceno, ki naj bo v skladu z dejansko vrednostjo. Gradnja meščanske šole je nujne potrebna. Šolo obiskuje 'letos okoli 550 učencev in učenk z Jesenic, Javernika in iz raznih drugih krajev radovljiškega sreza. Vsi razredi so prenatrpani, nekaj razredov je nastanjenih v osnovni šoli, zaradi česar trpi enotnost pouka in nadzor nad učenci. Tudi osnovna šola je prenatrpana t učenci. Občina bc morala v najkrajšem času zgraditi še eno šolsko pesiopje na zapadnem delu mesta, ki bo razbremenilo sedanjo šolo v središču. Novt šola bo namenjena otrokom s Hrušice, Plavža in Plav-škega Rovta. Jesenice nujno potrebujejo mestno tirž-nico, ki bo ustrezala vsem potrebam naglo se razvijajočega se mesta Tržni dne- vi so na šetališču ob Prešernovi cesti, po kateri v poletnih mescih dnevno drči na stotine avtomobile v, v obeh smereh. Da se živila v prahu in dimu, na soncu in dežju prej pokvarijo, kakor v zaprtem prostoru, je samo po sebi razumljivo. Ko bodo vsa navedena javna poolopja dograjena in ko bodo odstranjene iz središča mesta stare hiše. ki ob glavni cesti ovirajo promet in ko bodo ceste asfaltirane, bodo Jesenice postale res čedno mesto. Dr. Josip Cvetko — 70tetnik Danes praznuje v Trebnjem na Dolenjskem svoj 70. rojstni dan dr. Fran Cvetko, sodni svetnik v pokoja Rodil se Je v l me nem pri Podčetrtku kot sin kmečkih staršev. Ljudsko šolo je obiskoval v Podčetrtku, nato pa vadnico in klasično gimnazijo v Celju. Kakor mnogi naši študenti, se je tudi on v višji gimnaziji vzdrževal sam, večinoma z instrukcljami. Po maturi se je vpisal na pravno fakulteto vseučilišča v Gradcu, medtem pa je kot odličen stenograf in kaligraf služboval pri odvetnikih dr. Hra&ovcu in dr. Vrečku tat pri notarju Bašu v Celju. Ko je končal pravne Hudi Je, Je bil nekaj časa koncipient pri advokatu dr. Krisper-Ju v Ljubljani, kasneje pa se je posvetil sodni službi. Nastopil jo je leta 1898 kot avskultant v Celju, odkoder pa Je bil zaradi narodne in napredne zavednosti kmalu premeščen na Kranjsko, in sicer v Novo mesto. Za sodnega pristava je bil Imenovan v Metliko, kjer je ostal osem let in se je tam tudi oženil. Nato je prišel v Trebnje, kjer je bil leta 1912. imenovan za sodnika. Med svetovno vojno je služboval kot substitut v Višnji gori, Kamniku, Kranjski gori in Vipavi, kjer Je bival pet let, doživel razpad Avstro-Ogrske ter je tu moral ostati tudi še po italijanski zasedbi. Šele leta 1921. se je mogel vrniti v svobodno domovino, na svoje službeno mesto v Trebnje. Vendar je takoj spet odšel na substitucijo v Kostanjevico, odkoder se je vrnil kot sodni svetnik in predstojnik sodišča v Trebnje, kjer je leta 1935. stopil v pokoj. Ze od rane mladosti fe bil velik prijatelj prirode, ki ji je posvetil skoraj ves svoj prosti čcs. Dobro je spoznal naše kraje, saj ni bilo službenega mesta, kjer se ne bi bil mrvdušeno pozanimal za naravne lepote, posebno pa za rastlinstvo in živalstvo. Zlasti se je z velikim zanimanjem bavil z metuljarst\'om ter si sestavil krasno zbirko, ki jo, posebno še zdaj v pokoju, vedno urejuje in izpopolnjuje in ki mu je v ponos in razvedrilo. Vrlemu sedemdesetletniku želimo, da bi v lepem kraju naše Dolenjske, kjer je tako nepristransko služil državi in narodu celih 32 let, uživa/ zasluženi pokoj srečno in zadovoljno ie mnoga leta. Dvojni praznik Karla VUarfa Logatec, 28. januarja Nedavno je g. Karel Vilar, znani organizator obrtništva v logaškem okraju, praznoval dvojni življenjski praznik, 50-letnico rojstva in 25-letnico zakonske zveze z go. Terezijo, rojeno Gorjančevo, hčerko stare logaške korenine. Pri Trampušu v Trstu se je izučil slaščičarske obrti, nato pa je leta 1911. stopil v vojno mornarico in dosegel čin torpednega mojstra-narednika. Med svetovno vojno je služboval na podmornici, pa je težko obolel in razpad avstroogrske armade ga je zatekel bolnega doma. Vendar se je takoj javil poveljstvu narodne straže v Logatcu in prevzel nie vodstvo vse do okupacije . Loffatca po italijanski armadi. — Kdo bi Postani in ostani član Vodnikove družbe! naštel vrsto društev in organizacij, ki jih je deloma sam pomagal ustanoviti! Razen pri Sokolu in drugih nacionalnih društvih se mnogo udejstvuje v strokovnih organizacijah, zlasti v združenju slaščičarjev, delj časa pa je bil prvi podpredsednik Zveze slaščičarjev v Beogradu. Svoj čas je bil tudi član dolnjelogaške občinske uprave. Vrlemu jubilantu in njegovi vzorni soprogi, ki mu je v srečnem zakonu rodila troje otrok — najstarejši sin študira visoko komercialno šolo v Beogradu, mlajši sin in hčerka pa pridno pomagata doma v slaščičarni — želimo kar največ sreče še dolgo vrsto let! Žalosten konec dveh mladih življenj Samomor gnanega Mariborčana - Ker je branil tovariša, ie moral umreti Maribor. 28. januarja Postrežmca Josipina Žižkova je našla davi mrtvega trgovskega zastopnika Karla Stancerja, starega 38 let. Prostor, kjer je sedel Karel Stancer negiben na strriu, je bil prenapolnjen 9 plinom. Iri je uhajal rz plinskega kuhalnika. Takoj je odprla okno ki poklicala na pomoč reševalce. 2«! so bili zaman vsi poizkusi, da bi Stancerja obudili k življenju * umetnim dihanjem. Pri njem so našli listnico, v kateri je bil 500 dinarski bankovec ter razna pisma. Ni pa zapustil nobenega pisma, iz katerega bi bilo lahko razbrati, kaj je mladega Stancerja pognalo v obup m smrt. V Mariboru je bU pokojni Stancer zelo znan. Že v mladih dijaških letih je preizkusi bridkost usode, ko je po nesrečnem naključju ustrelil z lovsko puško svojega mlajšega brata. Pokopali ga bodo v četrtek 30. t. m. ob pol 16 uri na Pobrež ju. Pri Breznem pa je padlo mlado življenje 39 letnega Žagarja Maksa Vebra, zaposlenega pri žagi in tvornic i zabojev g. Ivana Potočnika v Breznem v Dravski dolini Maks Veber se je snoči po končanem delu vračal domov po tako zvanem Pupar-akem jarku v smeri Brezru< proti Kap-li. Kg je stopat po jarku je takej vi- del kako sta nesramna napadalca navalila na nekega njegovega tovariša. Veber se je aanj zavzei, nakar sta se napadalca umaknila. Ko pa je Veber nadaljeval pot, »ta ga oči vidno ista napadalca nanadla s koli. Nastal je krvav pretep, v katerem sta se Veber in njegov tovariš pogumno branita. Toda eden od napadalcev je z velikim kolom zamahnil prot Vebru s tako silo, da mu je prebil iobanio in da se je Veber zgrudil nezavesten na tla. Prepeljali so ga z železnico do koroškega kolodvora. od koder so ga mariborski reševalci cdpremili v mariborsko bolnišnico, kjer je pa v noči na torek podlegel in umri, ne da bi se bil osvestil. Sredi pretepa je obležali tud-i Anton Fortoininc, hlapec pri posestniku Antonu Krgaju na Kan-H Ima razbito čeljust in so ga tudi prepeljali v mariborsko bolnišnico. Orožniki razčiščujejo potek m ozadje uboja in kr-voprelitja, ki je v sicer mira- Dravski dolini. kjer so slični krvavi dogodki le redki, zbudilo obsodbo ljudstva. Pokojni Maks Veber je bil marljiv ter pošten delavec, ki ga je doletela žalostna usoda. em poiskal originalni dokument, ki naj bi preprečil, da imovina ne pride v roke enih ki do nje nimajo pravice. Uspelo mi jc, da sem cd svojega očeta do bil vse te dokumente, kar je vakufsko direkcijo prisililo, da je prenehala z dokazovanjem lastninske pravicc in stopila z menoj v razgovore, da ji to pravico za dogovorjeno nagrade odstopim. Medtem časom so ocenili objekte, k: so v Skoplju, Kuršumli han s poslopji okoli njega, na 4,700.000 din. Istočasno pa so ce-nrtelji ugotovili, da je zgjo z etžketiranjem rvoje vese'ja Zi nre?o:a-nje k važne če ne izražaj spos-b-eti ume^n^a. bod si v kompozitorni, realistični ali dekorativni smeri. Sirk si menda tudi ne razbija glave s tem, da bi delal po tem ali drugem pro- gramu. Njemu je narava vse, a n3 ravne, fenomene predelava brez olepševalnih podatkov, če izvzamemo potenciranje barvne pestrosti sončne luči. Med razstavljenimi slikami z našega Jadrana naj še posebno omenim v Sončni zaton« z njegovo v razne barvne odtenke razkrojeno svetlobo ter iepi sliki »Počitek* (5) in »Pri lovu« (7). V »Tišini« (6) je morje odlično podano, svinčen«? nebo pa učinkuje vendarle pretežko. Zelo dobro je tudi ribje tihožitje »Bradači« (9). Stane Kregar, ki je v družbi s Karlom Putrichom priredil malo, a okusno razvrščeno razstavo v galeriji Obersnel, se je menda končno odpovedal struji, ki nosi nesmiselni vzdevek surrealizma. Da se je pri prvih nastopih predstavil v tej, za nas novi obliki, je bilo iz reklamnih razlogov vsekako opravičljivo. Danes Stane Kregar ne potrebuje več take vrste reklame, ker je s svojim poštenim ministrstvom dokazal, da ie po nadarjenosti in znanju vreden velike po ornosti s strani občinstva. V pričujoči kolekciji se je omejil na risbe in skice s tušem ter na slike, izdelane z gvašem. V vseh mu je predvsem za figuralno kompozicijo. Osebe razvrščule v neprisiljenih mirujočih pozah ter doseza s tem pri vseh slikah nekako spokojno razpoloženje. Ta pokoj se pa izraža zgolj v kompoz'ciji, medtem ko uporaba močno črnobelih kontrastov v risbah in živahna barvitost v slikah nikakor ne učinkuje tako mimo. Risbe so izvedene najprej v konturah s peresom, a so deloma s na- močenim. deloma z na po! osušen!m čopičem poč njene n-: senčnih partijah, s čimer si je prisvojil S' o jo posebno maniro. Čeprav fe ta recept p epmst., je tieba vendar priznati, da ga p .nekod u or>blji z veliko učinkovit s t jo Pri pies-anm teh črno-bolili li tov veže gleda c^ kljub njihovi ■ ne ite arnosU« ra pr m» r vs-bina »Pastirska in j>Jeseni*, o'oh irjraKlto liričnih kompozicij p r>irti Irn ie »Sv. Jarez n;?. otoku P?th os \ Ta meti" j;i slikar <7 posebno Ijut.eiini o obdelal tudi v barvah, in to z 'zre. no pi. e-no u nkuj<>-člm barvnim aorrvoo jera. M "d ri-bami s p- -ismeznlmj figurar.?j prevladuje io rok! medii, či^ar ženskist izraža pa* najbolj čustveno podana Stt-cC^*. Kazen z imenovanim - Sv Jano o;n jc Kregar zlasti z »Mladeničem z vrčem«. * Marijinim oznanjen :nv. in »Večerom glasbe« dokazal, da nj iznajdljiv samo v kompozicijah marveč tudi v njih barvni opremi. Morda je originalna in prijetna soivočno.st Krogar-jevih barv njegova pr-en tv?na vrlina. Karel Puirirh ki s o n^m je doslej predstavljal z velikimi skulpturami, nam nudi vpogled v svojo delavnost na polju m«le plastike. Razstavil je 16 patiniran h tera-kot. med katerimi je nekaj zanimivih skic. ki nudijo vpogled v nač rt njegovega dela. Za gledalca jo kajnak mikavnojži oni Icp-ci, pri katerih prehaja umetnik v drugo fazo dela, t. j. ko po prvem nametan ju ilovice začenja oblikovati posameznosti Na tej stopnji je več malih glavic, k| kažejo vso podrobno karakteristiko potez, čeprav niso zlikane, kakor bi morda kdo želel. Pravega Putricha, ki se izživlja v oblikovanju akta in glave, pa kale predvsem njegova skoraj v naravni velikosti izdelana »Glava« s prepričujočim izrazom hrepenenja. Moral bi biti pesnik, če bi jo hotel opisati V kompoziciji in obdelavi sta posebno mikavna dekorativna »Flora«, ki si nadeva venec na glavo, ter lepo kom-ponirani »Akt z grozdjpm«, medtem ko se za pozo »žene« ne morem ogreti. —nt— Pieigrilli v slovenščini Založba »Satura« v Ljubljani je izdala v knjigi na 220 straneh prevod romana ita lijanskega pisatelja Pitigrillija »O^amajsikai^tns devica«. Spis je prevedel iz italijanščine poznavalec romanskih jez;kov dr. Janko Tavzes. Izvirnik tega dftla z naslovom »La vergine a 18 cSrati- je izšel leta 1923. Prevajalec pravi v svojem pagovoru. da »oko zaman išče njegovo ime po modernih italijanskih slovstvenih zgodovinah«. Camillo PelLzzi (Le Lcttere italiane del n ostro secolo) pa ga vendarle omenja, dasi ga odpravi prav na kratko. Poudarja predvsem Pitigrillijev svojski humor. Vsekako je v »Osemnajst-karatni devici" bolj ironik kakor humorist. Po svoji duhovitosti, amoralnosti in ljubezni do paradoksov nas spominja Oskarja Witdeja in najboljših zastopnikov francoskega literarnega esprita. Piti-grilli gre še dalje. V obravnavanju ljubezni in zakona je ciničen, o njem velja to, kar je dejal o cinizmu Wilde: cinik je tisti, ki pove resnico tako. kakor jo vsi poznajo in občutijo, a nobeden noče povedati. Zgodba o devici Meliti-Ruški in njeni ljubezni z Mavrom je polna brutalne resničnosti. vendar bo naš'a sp^odno obsodbo pri vseh. ki niso nssprotl sebi in drugim prav tako cinični in Ironični, kakor sta MeKta ln Mavro. Nasproti tej ljubezni, ki je sama na sebi namen in ki noče drugega nego svojo naravno elementarnost, je niša tel j postavi! z ene strani razmere v Mva, Dinko PodKrajš©Kln Lado Vodopivec. čestitamo! * Poroka. Poročila sta se v Dolnji Lendavi g. Dušan črem°žnik, advokatski kon-cipient, in gdč. Ilcmka Boharjeva iz Dolnje Lendave, čestitamo! * Nova grobova. Po dolgi mučni bolezni je dotrpel g. Adolf Kukec, zvaničnik drž. železnic v pokoju. Pogreb bo v četrtek ob pol 16. iz kapele sv. Jakoba na Žalah k Sv. Križu. — Umrl je g. Pavel Knapič. Pogreb bo v četrtek ob 16. iz kapele sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje. * Združenje vojnih invalidov ie imelo preteklo nedeljo v invalidskem domu v Beogradu plenarno sejo uprave, ki io je vodil predsednik Miljutin Mrvaljevič. ori-sostvoval t>a ii ie tudi minister za socialno Dolitiko in narodno zdravje dr Srdjan Budisavljeviče. Na seji je bilo z^sti poudarjeno. da ie treba čimprei izpremeni-ti in izpopolniti uredbo o invalidih ki ša zmerom nimajo v celoti izpilnienih svojih pravic. Ministru dr Budiravljevičn so izrekli toplo zahvalo za dos^dania prizadevanja. Po seji so se vsi člani osrednje uprave odpeljali na Onlenar ter ooložli krasen venec na grob Vite*ka starih bnkeljskih mornarjev oznanil s terase cerkve sv Trifuna pričetek velikih vsakoletnih »rotorskih svečanosti Pred cerkvi i o je bilo zbrano številno prebivalstvo. na čelu bokeljske mornarice le'oš-nji admiral Rudolf Giunio. dosmrtni čst-ni admiral Marko Dapčevič ter številni predstavn;ki civilnih oblartev in vois' e. Mali admiral Bran is1 a v Mjesečevič ie izgovoril običajne »pohvale« in razvil beli prapor s podobo sv Trifuna. Glasba je zaigrala kolo Ko pa ie ma'i admiral v spremstvu pribočnikov orišel ored katedralo. ie zadonela državna himna Nato je mali admiral sp^eiei čestitke uglednih osebnosti posebei š? č^nov b^kelj-ke mornarice V velik1 dvorani nalače Greu-rine ie nato obujmo vel*sve mornarice 7akliuč'l ie z vzkl;ki kra^.. in kraljevskemu domu čemur se ie občinstvo navdušeno nridru^ilo in ob soram-stvu gMbe za^n državno himno S^i-la ie zalcska <"Havna dneva oros'av Ko-sta 2 in 3 febmaHa Drisn^ v B~kn veliko 5tparilo prebivalstva z vsega iuž-ne^a P-imnria * i^nsMpian^o novo 1e*o Včerai :p bil pričetek lfta 1360 m^lima-s^e^a št®*ia Do Hedžri Sarajevska mu^vman^ka dt'1- vred «sn svečam nro^av^a dan novp»a l«1-ta B'1p so molitve 'n akaJem:i- k-km no navadi CJl^vna SV"čanoet ip bila v Ga-H H"srev-be°ovi m^dr^s1' Brft^m muslimanske vere želimo mnoso sreč-> v novem loftl» » Prazgodovinske naJd*>» nri Vfnknv- c'h Vneti zbiralec e-tarin Mafia KVn i? Vmkovrev ie na obredu reke B-vmt našel sfaro $*rrvb;5^e iz kat~reiske"a orodja Os+a*ikov človeških okcst.ii v teh kr'1 ih doslei še niso našli upa^o da da bo Klein tokrat blizu tam naletel tudi na tako najdbo. * Različna usoda Je dodeljena našim mornarjem, ki morajo v dan šniih nevarnih časih Dluti do širnih oceanih 21 staro ie deistvo. da ie bil DotoDlien du-brovniški prekoocea^ski pa n k »Du m -tor«. Podrobnosti o njegovi katastrof še vedno niso znane do maiem Da s? odkriva usoda rešenih mornarjev Tz italijanske Somalije sta se že ored me-ci javila dva člana posadke »Durmito ia-< in to kurjač Pavešič in druTi st-ojn k M te-liak. Zdai se ie javil še trerii s^oinik Pašira. doma z otoka Mlieta Tudi on je iz italiianske Soma'ije Doslal pismo svojemu očetu na Mliet Sporoča, da ie zdrav in da se mu dobro gcdi * Po 26 letih Se je živi mrlič vrnil fe svojcem. Ko so leta 1914 besnale bi'ke okrog Sabca. se ie med drugimi srbskimi junaki boril Mihailo Maier Krogla ga ie ranila v glavo in Dreoeijali so ga na Madžarsko. Leta so mineva'a Mihajlo Maj^r se ie preživljal do raznih kraiih na Madžarskem Pogosto se ie spomin i a s svcjs sestre in se ie nekajkrat h:tel vrniti v domovino. Toda madžarska ob astva ea nikoli niso pustila čez msjo. ker ni imel nikakih listin. M hajlo je p stal dninar in si je služil kruh zdai na taj. zdai na oni madžarski kmetiji. Tako is učakal "e-tošnje leto. ko je bilo sklen^nio oriiat 1^-stvo msd Jugoslavijo in Madžarsko P^ 26 letih je tudi M hajlo Majar d bil svojo pravico, da se ie smel vrniti v domovino. Tik pred letošnjim prav s av 'm božičem ie pr sosl v Be arad P dal re is na upravo policije, kjer ie pr.žival 5vet. dan. Polici ia ie med tem d iskala niesovo sestro, poročeno z obrtnikom Koimenovi-čem. Svidan e je bilo na moč presenstTji-vo. Brat in sestra se nista spoznala. Seveda. pred 26 leti je bil MhajTo krepak junak, zdai pa ie skorai ža starč k Sestra se ie bridko razioka'a in poved"1, a da so že nekajkrat dali za zadušn:ca in prižigali svečo v njegov soomin. Zdai bo Mihajlo Majer do nadaljnjega ostal pri sestri in svaku. * Cdmev z-vol'o mila. v »Vramcn 1« čitamo med »Odmevi«: Zdravim se v tekem kraju dravske banovine. Naki moj sotrpin me ie prosil, nai mu ob p.i'iki sprehoda kupim kos mila Kup i sem in plačal 8 din. Naslednie jutro ko sam čvl. da ie milo dobro in sem ga tud: ram potreboval. se vrnem v isto trgo dno »Prosim vas. daite mi kos tistega mila.« sem rekel in pokazal na škatlo iz katere 'en včeraj kupil. Vzel sem iz de ar-« ce 8 d n Toda rekli so mi. da sane isti koš"e'- mila 11 din in so mi v dokaz obr-i'5 dio škatle, kjer ie bila naoisana nova cena profavolO.etniCe akademske CND Pokroviteljstvo: prvomestnik CMD ing. Mačkovšek in častni damski komite. Cisti dobiček namenjen zgradbi Nar. doma v Kočevski reki SPORED BUFFET BAR vrhu stare, ki se ie kljub brisanju še io-i bro videla. Ko sem vprašal, kako to. da se je cena v eni sami noči tako zredila, so mi odgovorili z zagonetnim nasmeškom: »Ni treba kupiti, toda veijemite, da bo še dražje... c ODoeiniua KADC * Nemška stenografija, »«T®JepiSje. pri-četek tečaja 3 februarja. Trgovsko učilišče Robida, Ljubljana. Trnovska ulica 15 (—) * Proti kaši ju Van» priporočamo odličen REMEDIA SIRUP. Dobiva se v vseh ;e-Karnah. Zahtevajte izrecno samo ta io-mači preparat »REMEDIA« sirup, ki ie v Kvaliteti enak dragim Inozemskim preparatom Za Slovenijo je poverjeno zastopstvo znani lekarni Bahovec Ljubljana. «— 1 * Zaradi žalitve »osebnega ponosa«. Ni kar tako, če se naši fantje na vasi srečajo v gostilni. Septembra se je tako namerilo v Praprotnem pri Kamniku, da sta se v Ramšakovi gostilni srečali dve skupini fantov in da so padale zbadljivke. V eni skupfni je bil stroinik Alojz Vidmar, v drugi pa Janez Žagar. Slednji je med orerivanjem prvega prešerno in zmagoslavno pograbil okrog pasu in ga tako nosil »na največjo sramoto« po gostilniški sob.i Kakor je včeraj pred sodniki malega kazenskega senata v Liubljani pod predsedstvom s. o. s. Rajka Lederhasa stalo v obtožnici, ki jo je zastopal državni tožilec dr Lučovnik. je zloč'nstva težke telesne poškodbe obtoženi Vidmar vzel to prenašanje kot »žalitev osebnega ponosa« in je smatral za nujno potrebno, da je Žagarja povabil na pomenek v gostilniško vežo. Ta pomenek se je končal za Žagarja tako, da je z nožem dobil prasko v desno roko in krepak urez v de^no stran prsi. Podvreči se je moral ponovnim operacijam, pomagali so mu sicer toliko, da je ostal pri življenju, toda za trajno poškodovan. Vidmar je v bistvu priznal, kar ga je obtožnica dolžila, zagovarjal pa se je, da je ravnal v silobra-nu. Proti vsem prčam, ki so potrjevale dokazne navedbe obtožnice, je trdil, da ga je hotel Žagar vreči čez gostilniški prag in da je le zato porekel po nožu, da bi se temu ubranil. Sodn;ki so fanta, ki mu ie že čez 30 let, obsodili na 1 leto zato-Če^ia. * Me^ec dni m~tev na svojam s*a- ova-niu. 50-letni Roman Linič iz Svilna pd Sušaku ie že vrsto le1 žive1 ram v s cji hišici. Zadnja leta se ie vd^l p:'ač' in se zanemaril. Ko ga ni b:lo vc5 na sD-ege'. so vdrli v njeTovo hi"o in na T truplo "e močno ra-krojeno. Scdikv da je ležal mr- j tev že na5mani mesec dni. * Spet nesreča s Puš^o v ne^uS^h ro''ah. Iz Osi eka po~oča'o o žalo t em dogodku. D"i katerem ie izmM1 "ivlian-'e 13-letni Zvo~ko T-aier. s'"n D" k r*'a nv»-to-ne-a m^ina v Do^iem mes'u. De"'"o je bil p-.po1 dne sam doma in i® DcraVI v hišo n^kat?re svoie +oviriš3. Na rod;i:v-o-'"-in so na*1' p^ro n-oži9 d-* so s-1 z~če"i ž nj:m ifTati. Naenkrat je neki 16-l't"i tovariš ki ie ne^r^vidno ra\mal s m'š""o. sp-ožil in izstrelil Zvo^ka na-amo1 v trebuh. Ml"de,Ta rani^n^a so p-epali^l' v boi^š-^co. kjer ga ie smrt kmalu reši"a trp^e^ja. * 200 orožnikov preg"n'a pobegla ''a-znence. Včerai smo poicčali. da ie eden hmad teh kaznencev. ki so ored dnevi pobegnili iz Lepo^lave ustrelil, ori vasi Vu-grišincu blizu Cakovca orožn ka Ni'"olaia Radkoviča. Kakor so drgnali. ga ie vs'.ra-lil zloSinec Franio Sab t', na ne a~neiši izmsd trojice. Pokojnega Radkoviča bo 'o pokorali v Varaždinu. Iz L:ke ie d isn 1 pokojnikov cče. iz Za_reba Da s-> rde e i oograba ve"ie š'^vi!o r*oie-cav crož i ka šole. Pokoj":kov oče d-bi H.O^O c'in Dosmrtni ne Madtem se zasl^dovnje r"z- | bojnika S"b~tiia vr\-t^ n-1dal:ui'' 0":r g 200 or^-vkov is na t"rsnu '"ab t ju ie uspalo skriti se v po ta fozdi?a"i' v meri D-ol Strigovi Br"ča- sa bo D^m-n1-ka^je hrane in vods D ig~alj oro nik m stare talijanske škole«. Knjižica je po vsebini bogata, čeprav je po obsegu skromna. Avtor tolmači v kratkih potezah b stvene norme bel canta na temelju empir čnega postopka. Njegov spis vsebuje toliko »zlatih resnic« s področja tehnične pevske pedagogike, da bo dobro rabila dijakom in pevskim pedagogom. Nedvomno bo v krogu zainteresiranih pripomogla k razjasnitvi dvomljivih naziranj, ki jih prav v tej panogi ne manjka. Bojazen avtorja, da bi mu mnogi glede na njegovo mladost očitali izdajo te knjižice, je neostiovana. Kaže namreč temeljt ln predvsem pravilen študij tvarine, ki jo je imel priliko spoznavati pri znamenitih italijanskih pedagogih Stracciariju, Sco-lariju, Ghibandu in Polverosiiu. Knjižico toplo priporočamo. Julij Betetto. Koncert pianista Ivana Noča v Beogradu. V sredo, 29. t. m. nastopi naš klavirski virtuoz prof. Ivan Noč na velikem simfoničnem koncertu, katerega priredi beograjska filharmonija pod vodstvom dirigenta Hermana Abendrotha. Spored obsega dve simfoniji Haydna in Brahmsa, vmes pa klavirski koncert Rahmaninove, katerega je lani izvajal prof. Noč v Ljubljani. Dirigent Abendroth je eden vodilnih nemških dirigentov in vodja slavnih Gevvand-haus — koncertov v Lipskem. Nastop našega pianista pod tem vodstvom in v takem okviru je toliko bolj časten in pomemben. Koncert bo prenašala tudi beograjska oddalna radiiska postaja. Prva sjovenska simfonija je 1. 1915. nastala Gerbičeva »Lovska simfonija«. Ostala je dolgo neznana. Odkrili so jo šele v zadnjem času in v ponedeljek zvečer smo jo prvič slišali pod taktirko D. M. š i j a n-ca v ljubljanskem ra:iu. štiri stavke obsegajoče delo je prav zanimiva kompozicija za orkester in zbor. Nje polurna krstna izvedba je zapustila dober vtlsk in željo, da bi jo kdaj slišali tudi v koncertni dvorani. Iz delavnic slovenskih znanstvenikov, v jubilejnem zborniku, ki je posvečen hrvatskemu arheologu in zgodovinarju, univ. prof. Hoffillerju (»Serta Hoffilleriana«) so izšli tudi nekateri slovenski prispevki. Tako smo prejeli kot ponatis lz tega zbornika razpravo dr. Josipa Mala »Odklonjena podložnlška prisega hrvatskih stanov L 1814.« Gre za politične reforme, s katerimi je skušal cesar Franc izkoristiti položaj, kl je nastal po odhodu Francozov 1. 1813. L. 1814 je bila vsa civilna Hrvatska pripojena avstrijskemu cesarstvu, kar je vzbudilo med Hrvati veliko ogorčenje Zaradi tega niso hoteli pcslati poklonitvene deputacije v Ljubljano Pisec opisuje potek spora, ki se je končal z zmago Hrvatov. — V istem zborniku je objavil prjv. doc. dr. Rajko Ložar razpravo »Ostanki bronaste komske statue s Trojan« (z ilustracijami). Statua je v ljubljanskem muzeju. Pisec rešuje v razpravi vprašanje postanka te statue in primerja nje stil z znamenito podobo Marka Avrelija na Kapi-tolu. Zagovarja domnevo, da so ti ostanki kos cesarske statue. ki so jo postavili v čast Marku Avreliju na prelazu v Trojanah po njegovi zimagi nad Markomani. Razprava ie ilustrirana. Beograjsko opero ln bal«t nameravajo povabiti na enomesečno gostovanje v Nem- čijo. Ta nečrt bi se uresničil že v marcu, ko i se začno v poslopju beograjskega gledali-j šča pri Kneževem spomeniku velika p p> j vila. Iz zagrebških in beograjskih revij, v »Novi Evropi« za januar je izšel članek dr. Iva Kolbea »U odbranu mira i na-šeg poretka« — opomin k tesnemu notranjemu sporazumu, kaker ga zahteva zaradi zavarovanja bodočnosti naš položaj v vojskujoči se Eviopi. Dr. Slobodan Pcpovič razglablja smisel rodoljubja in njegov pomen v boju zoper zlo Dr. B Ste par je prispeval svoje mnenje o novem redu in reformah v Evropi. Božin Slmič objavlja podatke iz doplcmatske zgodovine avstrijsko-nernško italijanske zveze. 2. J. Lederer je pisec članka o vlogi rodbine Mitsui v izgradnji sodobne Japonske. Pero B'a5ko-vič izraža v spisu »Naše narodno sirema-štvo« nekaj bridkih resnic o našam stvarnem gospodarskem položaju in utemeljuje potrebo obvezne delovne službe Urednik dr. čurčin polemizira z B. Kovačevičem o književni kritiki. —V »S rpskem književnem glasniku« se nadaljuje nova povest Nike Bartuloviča »Petar Vik prosi djevojku«. Dr. MIlan Rešetar objavlja neke podatke o Njegošu, dr. Belič piše o »Društvu srpske slovesnosti« (ob njegovi stoletnici), Gjorgje Radojičič se zaustavlja pri srbskih pisateljih iz sredine 14. in do začetka 17. stoletja, Ilija 2 Trifuno-vič prikazuje vojvode Vuka Svetislav Petrovič sklepa študijo o Zolaju, dr Du^an Stojanovlč pa razpravlja o religiozni podlagi slovanofilstva. v pest Ostala dva begunca Štefan B žo-vič in Milan Udovič se pot.kata zdai ta zdaj tam skrbno pazeč, da bi kakorkoli zabrisala sled. Tudi za njnna so bile poslane močne patrole. • Težek je povratnikov greh. Pred malim kazenskim senatom se je zagovarjal danes tudi 40-letni delavec Janez Rode iz Doba pri Kamniku. Obtožen je bil, da je v Smarci ukradel Janezu Kuharju poleg 200 din gotovine tudi nekaj jestvin.. Ker je Rode znan pogosti gost naših sodišč in kaznilnic zaradi tatvin, so ga sodniki kljub ne prav veliki povzročeni škodi obsodili na 1 leto robije kot takšnega, ki jih kazenski zakonik imenuje »nepoboljšljive povratnike«. Iz Liubllane u— Posvet za nabiralno akcijo v korist zimske pomoči Včerai ooro dne ie bil v sejni dvorani mestnega poglavarstva sestanek debrodalnih društev ki bodo sodelovale Dri akcili letošnje zimske Domo-či Navzoči sta bili med druginv tudi so-oroea bana e M Natlačena ter so-roea žuoana dr J Adlešiča Seio ie otv^ril Dodpredsednik Vrhovnega 9ocialne?a sveta e Klinar ki ie oovedal da ie -amen sestanka ta da bi se vsa društva medse-boino soorazumela in do^ovorTa o do-drobnost:h ki se tičeio nabira'n:h dni Višii svetnik dr Krdre ie nato d-cč 'al disooziciio za razde'itev dela med do a-mezne oreanizaciie in društva Nabiranie se bo vršilo z odkupnimi lirtki in da bo delo olaišano bo me?to razd^eno y 9 okraiev Vsak okra* bo rove-ien vo-Mi in njegovemu namestniku P b:ra'o bo v oarih Nabiralci bodo označan* 7 zeieno-belo kokardo in bodo imbi'o leve nad sitona'om. P m ' ;-3cnca &o prepeljali v celjsko biV.ni-šnco. e— Obnov'te srečke dr? razredne V»te-rije za vno žrebanje čimprej v podružnici »Jutra® v Celju *-— Nepošteni posli, v soboto so aretirrli kuhr.-ieo nekega trgovca, kateremu je jemo.? a iz trgovin e in stanovanja živila in j ■ h ••1n-'-la svofm starfem in pri tate'j!cam ■t'—', sebi so n~.r1i večjo količino ukrade-: 'rra. V rr0<;tni kovnici so se v zad-množ:!e tatv!ne govejih in te-k~ž Fred c"nevi pa -'e prinesla neka 'z vo"rd5ke oko'icr trgovcu Jellenzu "h r''n ki ie imela žig mestne klavno v CeT žero sc takoi prijeli, potem 'o n^eneta meža. 33!etnega Ivana K. 2 nravi, da mu je izročil kožo neznan m--"ki. e— T ča~ od 1 ap -ila do 31 d cenb-a 19'1 Novi p o-rač n. ki izkaz- e 5,0 0 01 d n in o ka-to—-m smo ro o5ali v g'so da -~kem de'u ve -oj?n e "tev lke ie bi! spre'e*- bre^ v :sl .. - ih -t m"mh ^ako da bo o m g">-č o n d ' e "-j-1 ce?'n'h del rb r—eji k~ n- sme iih n vedi v čeralšni m p -r ""'i a r?r- »• v-ži'r v ve"?ih VS- n- ' s 5 : or-e': M i" o-o tran--p t -in- vo ov ovac o?r';'niop i^ic • n rrt stotI?oče o o e- 7. ro~r,imi p-. y -o čas' n^ iz a"aio če? me o t- r" v" r-"-ine na"e a fižda iz t-amih kro:/rT* države. a— Kem;c>*e:k! 0^'ed mar?borsk:h 'adral-nih letal. V Mariboru se mudi zastopnik središne uprave Aeroklba v Becsradu inž. j Zivanovič Nebojša, ki si je v spremstvu 1 zastopnikov modelarske sekcije ogledal naša mar.borska jadrama letala, o ka.erih se je zeio pohvalno izrazil. a— Prva soloplesalca ljubljanske oper«, Erna Mohorjeva in Boris Pilato, pcmovita v četrtek svoj plesni večer v Narodnem gledališču Njuno prvo gostovanje v Mariboru je ob razpiodani hiši doživelo zelo velik uspeh, zato ju je upiava Narodnega g!eda'ižča povabila na ponoven nastep. Zanimanje občinstva tokrat gotovo ne do manjše, posebno še, ker bosta svejemu programu dodala še štritofovo grotesko »Valček in polica«, s katero sta žela v Ljubljani zelo velik uspeh. a— Nepreklicno zadnjič! Ker je bili nedeljska Dredrtava »Lene Vide« ra prodana in si želijo še mnoTi. ki so m rai zaradi razprodanosti gledališča odi i. videti to zelo zanimivo in p-odorno u pelo Kozakovo delo. se predstava v četi tek ponovi še enkrat ob znižanih cenah. a— Predpustni čas in gledališče. Ker je dajala mariborska drama doslej po večini resne igre. hoče v času predpusta ustreči tudi željam po šaljivi veseloigri. Tej želji pa najbolj ustreza Nušičeva izredno duhovita in zabavna komedija »Sumljiva oseba«, katerp oremiera bo «e ta teden a— Snežilo ie v noč! na tore1* Po ona-žaniih tezenske vremenske o s+a e i zapadlo v ravnin^ za dva cm snewa Vč<~ raišnio nrnimalna temne^atura ie bila 1 st C ood ničlo Za mariborski oko'iš se napoveduje do večini oblačno vreme, do pia.iinah bo verjetno še sne*ilo. a— Odvetniku ukradli zlo-21 ivo iestvo. Z dvor .ča v Frančiškanslt: ulici ie b la '•kradena iložliiva lestva. ki ie last mi-rifcorskesa cd etn ka g dr K mav ija. Za *ata se <.an:ma policija a — Tudi rožne vence ^ r^de o Pod d - "avnim mos'om na desnem bregu ie na šel učenec Srečko Kav"ič 1-C ro".nih vencev ki oči vidno poteka'o o'J tatvine. Lartnik naj se zslasi ori polic jI a— Posledica rael»» vcfnl- In poIed«ne- le csete. V o-rraio tfk tiloe tvornice D c-tor in dr"e na Rušk cesti ie za\ozi ne i avto s takšno sfo. da se ie pr lomil ograini betonski s4ebr in d se ie bli n i telefonski dro° na katerem so ooo>kale vse žice. na°nil čez ograjo. a— no-rači1"« ?ta z^žgola da b5 sr 7 zavarovalnino poct-v?la n"vo Jaoez Ketl in njegov sin Rudolf sta M^a p-ed sodiščem obsoiena in sicer oč° na t1* meve ^o-^e^a zaoora in °4i dfn slob° s!n na na tri rn^^e in 15 din ^tr^ee^a 70-oro :n *?40 d!n clrba o^e ro-0'rifi dve si-" -a za tr1 le*a ker sto bil" ou+ox,»no za ter izvedb® no^l^a svoi° ^"tn0 d^m-č^i0 v Sm""nHh 7 7ava™vVn'n~ iiono ''ta si hotela novo d"m"čiio P^- ži? le izvrši oče v odT^f^ti 'n mahe H io bila sieer soobtožena vendar na oproščena. u», medtem ko je znašala potrotaja < nov. Zlata podlaga ae Je znova dvignila 32iVOOf) tnn Tn ivmnnl Ho la 4uirnclnvan. • mm 1 ni na 970A0 mili nna afahlltnM cVih 326.000 ton. To pomeni, da je jugosloven ska železarska industrija v tem letu krila šele dobro polovico domače potrebe. Za kritje celotne potrebe bi bilo potrebno povečati kapaciteto plavžev in jeklarn za okrog 100%. Seveda pa je upoštevati tudi težkoče, ki se ne tičejo samo denarnih sredstev, potrebnih za nove Investicije, temveč predvsem dobave koksa ln starega železa. V agrarni deželi, kakor je Jugoslavija, se nabere vsako leto le malo starega železa. Pomanjkanje koksa bi se j dalo rešiti z uporabo polkoksa pri topljenju železne rude po nemčkem načinu »Renn-verfahren«. Seveda pa bi se s povečano produkcijo povečala tudi potreba starega železa, ki bi se dvignila na 30 000 do 35.000 ton na leto. Ker se v Jugoslaviji debi na loto največ 7000 ton starega železa, bi bilo treba uvoziti iz Inozemstva najmanj 25.000 ton starega železa. industrija m sskrba s surovimi kožami Pod predsedstvom načelnika odseka usnjarske in čevljarske industrije je bila včeraj pri Zvezi industrijcev konferenca usnjarske industrije. Iz poslovnega poročila, ki ga je podal tajnik Albert Koser, je zlasti posneti, da polaga Zveza industrij cev največjo pažnjo preskrbi usnjarske industrije s surovimi kožami. Zveza industrijcev je ponovno posredovala tako v Beograda, kakor tudi'pri kr. banski upravi da se vprašanje ureditve prometa s surovimi kožami čimprej uredi. Se preden je nastopilo občutnejše pomanjkanje surovih kož je Zveza Industrijcev opozorila pristojna oblastva na grozečo nevarnost ter predlagala nujne ukrepe. Dočim so se cene s strani Urada za kontrolo cen v Beogradu. Po dolgotrajnem oklevanju, ko so cene na trgu še občutno narasle, je urad za kontrolo cen končno določil maksimalne cene. Vendar je predlog usnjarske industrije tukajšnjega področja po enotni organizaciji nakupa še ni upoštevan. Enostranski ukrep maksimiranja cen brez istočasne organizacije nakupa je imel za posledico, da je blago izginilo s trga. Zato so si naši usnjarski obrati v zadnjem času mogli le z veliko težavo preskrbeti malenkostni del potrebne jim surovine. Kljub maksimiranju cene surovih kcž ni dobiti, ilegalna trgovina pa raste z dneva v dan. Medtem ko so ostali naši obrati brez surovin, moramo mirno gledati, kako se izvažajo surove kože preko meje banovine. Konferenca je vzela poslovno poročilo z odobravanjem na znanje ter je soglasno sklenila, naj se izdajo potrebni ukrepi v pogledu ureditve prometa s surovimi kožami vsaj za področje dravske banovine. Predvsem je potrebno, da se do nadaljnega prepreči izvoz surovih kož preko meje banovine in da se nujno ustvari ustanova, ki ji bo poverjen nakup surovih kož ter razdelitev na usnjarske obrate. V tem pogledu se je konferenca soglasno Izjavila za sledeče konkretne ukrepe, ki naj bi jih nuino izdal gospod ban. Za vsak okraj naj se določi pooblaščen zbiralec surovih kož. Za okrajne zbiralce surovih kož naj se določijo le osebe, ki imajo obrtno pooblastilo za trgovino s surovimi kožami ter se s to trgovino tudi stvarno v večjem obsegu bavijo. Okrajni zbiralci surovih kož naj se imenujejo po zaslišanju Zveze trgovskih združenj ter Zveze industrijcev. Mesarji, mesne industrije, klavnice In zasebniki naj bi bili dolžni prodati surove kože samo trgovcem, ki imajo pooblastilo za trgovino s surovimi kožami, in to v mescih od aprila do oktobra najkasneje 12 ur po odrtju v mescih od novembra do marca pa v teku 48 ur po. izvršenem odrtju Trgovci s surovimi kožami naj bi bili dolžni v roku 8 dni staviti pooblaščenemu okrajnemu zbiralcu na razpolago vse prevzete surove kože. Zaradi nadzorstva nad zbiranjem surovih kož in razdelitve surovih kož na proizvajalce usnja naj se ustanovi pri oddelku za trgovino, obrt in industrijo kraljevske banske uprave centrala za nakup ln razdelitev surovih kož, sestoječa lz enega uradnika kr. banske uprave kot predsednika in petih članov ter prav toliko namestnikov. Po dva člana in namestnika bi predlagala Zveza industrijcev, po dva člana in namestnika Zveza trgovskih združenj, eden član in namestnik pa naj bi bil iz vrst usnjarskih obrtnikov. Sodelovanje v centrali bi bilo brezplačno. Navedena centrala bi vodila nadzorstvo ln evidenco glede zbiranja surovih kož in bi razdeljevala razpoložljive surove kože na predelovalce na podlagi preverjenih podatkov o številu zaposlenih delavcev v letu 1939 in v prvi polovici 1940. Okrajni zbiralci surovih kož naj bi prodajali kože le na podlagi nakaznic, ki bi jih Izdala centrala. Gori predlagani ukrepi naj bi veljali za vse vrste surovih kož, razen za kože od drobnice. Slednjič je konferenca razpravljala še o drugih aktualnih vprašanjih, ki zanimajo usn^rsko Industrijo in je sprejela ustrezne sklepe. Struktura in kapaciteta naše železarske industrije Dunajski »SQdost-Echo« prinaša zanimivo razpravo o strukturi železarske industrije v Jugoslaviji in o produkcijski sposobnosti naših plavžev, jeklarn in valjam. V uvodu navaja podatke o bogatih nahajališčih železne rude v naši državi. Najvažnejša nahajališča rude so pri Ljubiji in Kozarcu v prijedorskem okraju vrbaske banovine, kjer se pridobiva ruda, ki vsebuje 2 tretjini limonita in eno tretjino sl-derita. Limonit vsebuje 50.3 do 54.3% železa in 1.5 do 2% mangana, siderit pa 42.5 do 45% železa in 2% mangana. Važna so tudi ležišča pri Varešu v drinski banovini, kjer se^pridobivajo sideriti, ki vsebujejo 38 do 40% železa in 2 do 5% mangana, lirno-niti, ki imajo 42 do 45% železa In 2 do 3% mangana, ter končno hematiti z 59 do 69% železa in 2 do 3% mangana. Poleg teh nahajališč imamo še nadaljnja v vrbaski banovini, banovini Hrvatski in v severno-vzhodni Srbiji (Sanskl most, Fojnlca in Virginmost, Zrinjska in Trgovska gora ter Majdanpek ln Rudna glava). V celoti se cenijo nahajališča železne rude na 500 milijonov ton: od tefa odpade 145 milijonov ton na Ljubijo. 120 milijonov ton na Va-reš in 80 do 100 mikronov ton na rudnike v banovini Hrvatski. Trenotno se pridobiva ruda v 5 rudnikih pri Ljubiji, v 4 rudnikih pri Varešu. v 1 rudniku na "lovski gori, v 2 rudnik'h pri Virglnmostu (Petrova gora), v 2 rudnikih pri Dolnjem Mllanovcu, v enem ru^lku pri Preva.liah v Sloveniji ter v 1 rudniku nri Samoboru. V kratkem nameravajo nričeti z eksnloatacijo treh rudnikov pri Sanskem mostu. železna ruda Produkcija železne rude, ki je leta 1934 padla na 180 000 ton, se je od tedaj stalno dvigala ter je leta 1939 dosegla 670.000 ton. Leta 1937 je dosegel izvoz 500.000 ton, potem pa je v naslednjih dveh letih nazadoval na 380.000 odnosno 390.000 ton. Domača železarska industrija Je leta 1934 potrošila 70.000 ton rude, v naslednjem letu 52 000 ton, potem pa se je naglo dvignila na 140 000 ton v letu 1936 in je leta 1939 dosegla 280.000 ton. Pri rastoči domači potrošnji je v zadnjih dveh letih izvoz nekoliko nazadoval. železarska industrija v Jugoslaviji se Ima boriti s težkcčaml, ker ni v Jugoslaviji črnega premoga, ki bi bil sposoben za izdelovanje koksa. Zato je morala Jugoslavija v zadnjih letih uvažati letno povprečno po 190.000 ton koksa iz Inozemstva. Plavži O kapaciteti jugoslovensklh plavžev navaja list naslednje podatke: Jesenice (2 plavža) 86.000 ton sur. železa Vareš (2 plavža) 47.000 < « < Caprag (1 plavž) 20.000 c « « Majdanpek (1 plavž) 12.500 « < « Topusko (2 majh. peči) 9.000 « < « Bešlinec-Bata konc. (lpeč) 5.500 c « € skupaj 180.000 ton sur. železa DrugI plavž Kranjske Industrijske družbe na Jesenicah je pričel obratovati v de-deembru 1940. V Varešu gradijo sedaj tretji plavž s kapaciteto 36.000 ton. Nadalje bo kapaciteta naprav v Topuskem povečana za 3500 ton in v Capragu za 7000 ton. Tako bo celotna kapaciteta jugoslo-venske plavžarske industrije povečana na 230.000 ton letno. Jeklarne Jeklaren je v Jugoslaviji pet. Med temi sta najvažnejši ona v Zenici (Jugosloven-sko jeklo), ki ima pet Siemens—Martinovih peči, ln ona na Jesenicah (Kranjska industrijska družba), ki ima pet Siemens— Martinovih peči. Vsaka od obeh jeklarn ima produkcijsko kapaciteto po 120.000 ton surovega jekla na leto. Jeklarna v Storah Ima eno Siemens—Martinovo peč s kapaciteto 16.000 ton. Jeklarna grofa Thurna v Guštanju ima eno Slemena—Martinovo peč, 4 Bessemerjeve peči in dve pudlovkl ter kapaciteto 14.000 ton. Končno je še omeniti jeklarno družbe Sartid v Smederevu z eno Siemens—Martinovo pečjo (20 000 ton surovega jekla). V celoti se lahko produkcijska kapaciteta jngoslovenske jeklarske Industrije ceni na 290.000 ton, pri čemer pa je treba omeniti, da je znašala leta 1939 produkcija surovega jekla le 214.000 ton. Valjarae Valjam je v Jugoslaviji 6. Valjarna v Zenici In valjarna na Jesenicah lahko na leto proizvajata vsaka po 150.000 ton valjanega železa vseh profilov, pločevine in žice. Valjarni v štorah in v Guštanju lahko izdelata na leto 12.000 odnosno 9000 ton majhnih železnih profilov. Valjarna Sartida lahko Izdela pri polni zaposlitvi na leto 14.000 ton valjanega železa majhnih profilov in pločevine, valjarna Prometne banke v Zemunu pa lahko izdela na leto 7000 ton pločevine. Leta 1939 je znašala celotna jugoeloven-aka produkcija železnega blaga 173.000 Obrtne zborni ce v Lfublfaiii Ureiba o ustanovitvi j Poročali smo že da je ministrski svet na i predleg trgovinskega ministra predpisal uredbo j ustanovitvi obrtne zbornice v Ljub'jani ter o spremembah in dopolnitvah uredbe o trgovinskih, industriiskih ln obrtnih zb~rnicah Uredba je se-jaj objavljena v »Službenih novinah« in dobi obvezno moč 15 dni po objavi Nekateri Usti so poročali, da bo imenovan pri obrtni zbornici nekak »gospoda-ski svet« odnosno da bo Imenovano le zb-rnično predsedstvo. Kakor je sedaj iz besedila uredbe razvidno, bo imenovan za obrtno zbornico in za trgovinsko industrijsko zbornico poleg predsednika in podpredsednikov celotni začasni zbornični svet. Uredba do!oča naslednle: Čl. 1. Za zastrpanje zaščito in pospeševanje gosoodarskih interesov v zvezi z obrtje se ustanovi v Ljubljani Obrtna zbornica. Uredba o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah od 3 avgusta 1932 z vsemi svojimi spremembami in dopolnitvami bo veljala tudi za to zbornico, kolikor s tc uredbo ni drugače predpisano. Področje Obrtne zbornice v Ljubljani obsega vse področje dosedanje Zbornice za TOI v Ljubljani. " j čl. Z. Odstavek 1., 5 4. uredbe o trgovin- j skih. industrijskih in obrtnih zb rnioah oi j 3 avg 1932.. ki je bil spremenjen z ured- i bo o spremembah in dopolnitvah ure be o ' trgov'nskih industrijskih in ob.tnib zbornicah od 22 maja 1940, se spremeni tako. da se v tečki 7 zamenja besedilo »Trgovinska. industrijska ln obrtna zbornica« z besedilom »Trgovinsko-industrjjska zbornica«. Na koncu odstavka pa se za točka 14. doda nova tečka, ki se glasi: »15. Obrtna zbornica v Ljubljani s področjem označenim pod 7.« (Ta sprememba pomeni, da se z ustanovitvjo Obrtne zbo:nlce spremeni desedanja Zborn:ca za TOI v Trgovinsko-indiustrijsko zbornico). čl. 8. V roku 15 dni od cneva objave te uredbe bo minister za trgovino in industrijo postavil Trgcvinsko-jndustrijski zbornici in Obrtni zbornici v Ljubljani predsed-nika, podpredsednike in svetnice znča-snih svetov. Ce se izkaže potreba, se lahko po stavljene osete razrefijo dolžnesti ter na njihovo mesto postavijo drug«. Naloga začasnih svetov je, da izdajo nove statute zbornic, da pripravijo vse po- f vest. trebno za likvidacijo materialnih in osebnih odnošajev de sedanje Zbornice za TOI, da to likvidacijo izvrše in da opravijo vse ostale posle, ki spadajo v delokrog zbornic. čl. 4. Za likvidacijo osebnih ln materialnih odnofajev Zbornice za TOI veljajo predpisi §§ 38. in 39. uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z naslednjimi spremembami: 1. Novi zbornici sta dolžni prevzeti osebje dosedanje Zbornice za TOI. S sporazumom med predsedstvom Trgovinsko-industrijske zbornice in predsedstvom Obrtne zbornice bo določeno, kakšen m 22^ Be in Gospodarske vesti = K sklicanja vsedržavne konference gospodarskih zbornic. Poročali smo že, da je za 7. februar sklicana v Beograd konferenca gospodarskih zbornic iz vse države, na kateri bodo razpravljali o režimu zunanje trgovine, ter o organizaciji izvoznikov in uvoznikov (o zajednicah uvoznikov in izvoznikov) ter končno o željah in predlogih gospodarstvenikov. Iz Zagreba poročajo, da bodo hrvatske gospodarske zbornice na tej konferenci zastopale enotno stališče o vseh vprašanjih, o katerih se bo razpravljalo. To skupno stališče hrvat- ' skih gospodarskih zbornic bo formulirano I na konferenci medzborničnega delovnega odbora, ki je sklicana za 30. januar. Za vsedržavno konferenco gospodarskih zbornic v Beogradu vlada tudi v hrvatskih gospodarskih krogih veliko zanimanje, ker bo to prva konferenca po ustanovitvi banovine Hrvatske, ko bodo gospodarske zbornice iz vse države obravnavale vjdtna gospodarska vprašan i a v sodelovanju in na iniciativo predstavnikov oblastev. * Direkcija za prehrano bo vrhovna ostaneva za raclonlranie. V zv"z: z uvedbo raci^nlranja živil poroč3jo lz Beograda da bodo vsi posli v zvezi z rac*onira-njem prenešeni na direkcijo za prehrano (Diporis). ki spada sedal Dod območje novega mursrtr-tva za o~krbo in prrhrano. D rekcija za prehrano bo dcblla potrebne kompptence da v Imenu m'n's*rs*va 'zd''-ja ukrepe v rve^l z rac'onirnn*em. Dlrek-ciia bo na^rž dobi'a tudi pravico da nadzoruje podi°tja kmetijske ln p-ebranbene industrije ter nod'etja. k' lzd^hrrjo nred-mete za kmet'j~ko pro'zvodnjo. K">n*no nai dobi direkeiia pooblastilo za prisilni odkup radon1 ranih predmetov. *= Podružnica poštne hranilnice na Sn-šaku bo ukinjena. Podružnica Poštne hranilnice na Sušaku je obvestila lastnike čekovnih računov, da bo po odločbi finančnega ministra s 15. februarjem ukinjena. ■s Zmanjšan obtok bankovcev. Najnovejši izkaz Narodne banke od 22. t. m. zaznamuje ponovno zmanjšanje obtoka bankovcev. Po znatnem povišanju obfrki ob koncu leta se je v prvi polovici janu-rja obtok zmonj^al za 3<1 midjonov, v tretji četrtini pa se je skrčil za nadal njih 87 milijonov. tako da je znašal 22. t. m 13 408 milijonov Obveznosti na pokaz pa 00 ee Istočasno povečale za 213 na 4346 milijo* 172.50 Sto kholm 102.75 Os o 98.5\ T'o-benhavn 83 50. So'i:a 4.'~5 L saVna *7.~6 Budimpešta 85. Atene 3.00. Cari rad 3.3750. Bukarešta 215. KFFKTI Zagreb. Državne vre'n~te: Voina švo-da 474 den.. 4°/o severne ?g -a-ne 5" 51 den.. 6% be?dušVe 85 den. 6V« da m. agrarne 81.25 — 81 50 (82). 6% šumske «0 den.. 1% stabiliz. 96 den.. 7"« inve~t ^0) den.. 7% SeVgman 102 d-n.. 7% Plair den.. 8°'o Blair 10P.50 den • dvH e* Narodna banka 7100 d-n. PAB TO") d n. Tr-bovelidcs 372 50 — Beograd Vosr>r> JT-oda 4^° d-n «=-- ve-ne aeramo 55 50 — 5(5 sn (5? 5 ). f% b«Tii-gke 85den. fi'" d^m a"^ ~e 81.50 — 8*> W 75 — fr> e0'« k- R" — 80.75 (80'5\ 1% Rfau,,i-' 9"1 de-.. 7n'p »n- 101 den.. 7% B'a!r m d— . B^air 106 d°n : N * a ka 7050 den.. PAB 205 50 den. (20".r0l Blagov**» tržišča ŽITO + Ch'c»«rn. Začetni tečaji■ rS"-^"r- -a marec 84.625. za maj 78.75 •>*» i-rj' 18.875: koru7a: za marec 63. za 6V5 + Novosadska blagovna b^-7,- (2"1. t m) Tendenca nesoremerie-a. Ov?: 70% preseiana Pšenica mova 358: 85% e-o*-na o§enična mrka 383/>5: rep-^-^a-a p?f»n?*na mnJca 35*: nre^an^ W>- 7— a mota aH VorUTii 7dTt> z n-jveč 14% • !a-«»e or^s^iono yoni-n-' m^o i-> ^"u primarno S"he koruze 251. n"or-c~°ana 230. (franko v"«on al? ?l n dtr^v- baioTr*na): ^^i^n^ *>nn ko—••'n; s kalmi 150 bre~ vali 70. Fižrf: baški in sremdci 560 — 570. Nase gledišče DRAMA Sreda 29.: Othello Red sreda, četrtek 30.: Ugrabljene Sabinke. Red četrtek. Petek. SI.: zaprto. Renesančna Italija, Benetke na viSlcn svoje slave so prizorišče, v katerem se dogaja tragična zgodba Othellcvega varane-ga zaupanja. Shakespeare je naslikal z žarečlmi barvami po Jagu vzbujeno ljubosumje, ki zapelje generala republike. p'e-menltega Mavra, do zločira nad svojo krepostno ženo Desdemono. V glavnih vlogah Levar, Mileva Boltar-Usmarieva in Sever. Vlogo Cassja, ki jo je igTal na premieri Jan, bo Igral na reprieah mladi član drame. J. Gale Tragedijo Je zrežiral prof. Sest APfred Gehrv »Šesto radstropje« — na* slednja premiera v drami. Avtor ponelie v tej svoji igri gledalca v ozračje ln med osebe, ki jih je izklesal kot zanimiv relief z izbero blesteč ih podrobnosti in mešanico humorja In čustva, ki nas zabava in razneži. Glavni vlogi bosta igrala Simčičeva to Jan. Režija *e v rok-h dr Krefta. OPERA Srerfa. 29.: Sabska kraljica. Red B Gostovanje tenorista Josipa Gostiča. četrtek. 30.: Hlapec Jernej. Red B. Petek, 31. ob 15.: Fldelio. Dijaška predstav va. G'oboko znižane cene od 16 din navzdol. Drevi bomo slišali Spet tenorista Josipa Gostija, člana zagrebške opere, v G°l 'mar-kovj opeH »Sabska kraljica«, kjer bo pel vlogo Salomonovega vojskovodje Asada. Razen njega bodo nastepjll Se Kogejeva v naslovni partiji. Ribičeva v partiji Sulamit, Sokova. Popov, Lupša in Dolničar. Dirigent Ciril Debevec, koreograf inž. Golovin. Sol o bo plesala Bravničarieva. Predstava drevi bo za abonerte reda B. Sprememba repertoarja za red A ln B je bila nn^na v»'ed obolelosti nekaterih članov. Vse cenjene abonente prosimo zato uvidevnosti! MARIBORSKO GLBDAUftčE Sre'a 29.: zaprto (Lepa Vida Gostovanje v Murski Soboti) četrtek. 30.: Lepe Vida. Zadnjič- Znižan* cene. Dvojna kvadratura na nebn Dogodek, k! se ponovi koma] vsakih petdeset let Kadar imamo polno luno, je njena plošča ▼ opoziciji s soncem. Ob mlaju govorimo spet o konjunkciji meseca s soncem. Ce iztegnemo ob prvem ali zadnjem krajcu eno roko proti mestu, kjer je sence, drugo pa proti polmesecu, tedaj sestavljata roki pravi kot. Mesec je tedaj »v kvadraturi s soncem«. Dne 27. in 28. t. m. sta bila oba večerna planeta Jupiter ln Saturn, ki sta že od zadnjega poletja tesno drug ob drugem, tako rekoč istočasno v kvadratur 1 s soncem. Med soncem in obema premlčni-cama je ta dva dneva četrtina nebesnega živalskega kroga. Jupiter in Saturn sta približno vsakih dvajset let za kratek čas v konjunkciji. V tako dolgi konjunkciji kakor tokrat, ko traja dolge mesece, pa je zelo redek dogodek. Opazovati ga je približno vsako četrt tisočletja. Dogodek, ki ga danes opazujemo, se bo ponovil tedaj šele nekako za naše osmo pekolenje, seveda pa ne na istem prostoru neba, v ozvezdju Bika, kakor sedaj, temveč nekje drugje. dele čez 855 let bosta obe premični ci v tem ozvezdju spet v konjunkciji. Kdor je lepo konstelacijo zamudil, naj torej potrpi nekako do leta 2800. Vojaška patrulja nekje ob angleški obali se vadi v uporabljanju golobov za obveščevalno službo Smrčanje pred Tobrukom Opazovanja ameriškega poročevalca o avstralskih četah v Libiji Posebni poročevalec agencije United Press pri britskih četah v Libiji piše, da je vodstvo britske vojske z različnimi manevri, spremembami položajev in močnimi pohodi že od prvega dne obleganja mesta Tobruka skušalo pripraviti Italijane do tega. da bi izdali položaje svojih baterij, med tem ko je svoje položaje skrivalo. Poročevalec je opazoval, kako so italijanski topovi obstreljevali avstralske položaje. Avstralci, ki so prišli ponoči pred Tobruk. so se tako spretno zakopali, da jih je bilo težko videti celo v ploski ravnini, ki se je širila do prvih italijanskih obrambnih naprav. Poročevalec je obiskal črte »aussi-jev«, kakor imenujejo Angleži Avstralce. Našel jih je v nizkem grmičevju skrite kakor mrmotice v luknjah. Vse ozemlje je bilo kakor razkopano pokopališče. V vsaki luknji je bil mož, ki je spal, ah tu-di dva, ln ti možje so po napornem pohodu, ne- Willkie v Londonu Wendell WiUkle, bivši protikandidat Roose-velta pri prezldentskih volitvah v Ameriki, je prispel te dni v London, kjer se je sestal z več angleškimi državniki Če še ne veš, zdai izveš' da je po ugotovitvah Gallupovega zavoda 68«'» ameriškega ljudstva za prevzem morebitnega vojnega rizika Zedinjenih držav; da so se zaradi šte:nje pri kurivu za nekaj časa zaprle vse šole v Stockholmu; da šteje ruska samaritanska organizacija »Rdeči mesec« 7 milijonov članov; da bo Amerika pozvala prihodnji mesec na vojaške vaje 120.000 rekrutov in bo potem imela pod orežjem 800.000 mož; da je francoska vlada v Vichyju odredila nove racioniranje moke in kruha; da so v Španiji dogotovjli predor pod Pi-reneji. ki meri v dolžino 5150 m; da je bila po zadnjih dogodkih v Bukarešti rumunska policija militartzirana; da ima Wendel VVjllkie v Berlinu sestro, ki je omržena s tamošnjim ameriškim vo-ja/kl-n atašejem. posredno pred uro napada počivali Slišati je bilo samo močno smrčanje, ki je tekmovalo z grmenjem topništva Kolikor daleč je segel pogled, je bila ravnina pokrita z vsemi mogočimi tipi tankov in oklopnih vozil. Bolj spredaj so grmeli topovi vseh kalibrov, daleč na obzorju, malo kilometrov pred zunanjimi to-bruškimi obrambnimi napravami, pa so lazili tankj kakor škorpijoni nackrog in opazovali nasprotnika. Italijanski ogenj so usmerjali samo opazovalci na visokih ogrodjih. Ta ogrodja je bilo od daleč videti. Polkovnik tankovske čete je sprejel novinarja v šotoru podobnem baldahinu. iz nepropustnega blaga, ki so ga bili postavili ob stran tanku najmodernejšega tipa. Vse tanke v puščavi zavarujejo na vetrovni strani s takšnim šotorem, da bi ne prodiral pesek v občutljive notranje cele vozila- Polkovnik mu je ob tej priliki točno narisal nasprotnikove položaje, tankovne ovire, žične pregrade itd. Izjavil je, da razpolaga oblegana garnizija s kakšnimi 230 topovi. Po zasedbi Tobruka se je izkazalo. da je bila ta navedba točna. Noč pred napadom je prebil Američan nekoliko kilometrov pred Tobrukom, ki je bil razsvetljen s svetilnimi raketami, s katerimj so britske. letala usmerjala ogenj britskega mornariškega tn kopnega topništva Naslednjega dne je bilo krasno vreme. Vetra skoraj ni bilo. dim topniškega ognja je visel nepremično v zraku. Poveljstvo avstralskih čet je našeJ globoko pod zemljo, kjer je sestavljalo posnetke iz zraka. štab je pripravljal zadnje podrobnosti odločilnega napada. Ves teden prej jc bil divjal besen peščeni vihar ter zakrival vso obalo v žgoče in oslepljajoče oblake peska. Celo Beduini. ki so taborili poleg oblegovalnih čet, so izjavljali, da je bil to eden najhujših viharjev zadnjega leta. Ko se je začel zadnji napad se Italijansko letalstvo ni pojavilo. Angleži domnevajo, da so bile italijanske čete ostale brez bencina, številna sežgana letala, ki so jih našli na osvojenih letališčih, bi to domnevo potrjevala. Italijani so svoja letala rajši sežgali nego da bi prišla nasprotnikom v roke. Lord Hali£ax, novi poslanik Vel. Britanije pri ameriški vladi, je prispel na angleški bojni ladji v Washington Zopet gospodar položaja Vodja romunske države general Antonescu Je po zadnjih obžalovanja vrednih dogodkih sestavil generalsko vlado Zmaga ali smrt v Rumuni ji Ameriški očividec o burnih dnevih v Bukarešti Jugoslavija, največja država na Balkanu Naseljenost v jugovzhodni Evropi Po neki razpravi v znani nemški gospo-darski reviji »Wirtschaft und Statistik« živi na evropskem jugovzhodu, ki obsega Jugoslavijo, Madžarsko, Bolgarijo, Rumun-sko, Grško, Albanijo in evropski del Turčije, 58.8 milijona ljudi. Gostota prebivalstva je 66 ljudi na vsak štirijaški kilometer- Površina tega ozemlja znaša 893.000 štirijaških kilometrov. Na ozemlju Velike Nemčije (s češko-mo-ravskim pretektoratom in poljskim generalnim guvernementom) je na površini 820.0000 štirijaških kilometrov skoraj dvakrat toliko ljudi. Jugovzhodna Evropa je tedaj razmeroma redko naseljena. Pri tem pa je seveda upoštevati, da predstavlja velik del Jugovzhodne Evrope negostolju-ben in skoraj neprehoden kraški svet. a plodna tla se obdelujejo večinoma po zastarelih načinih. S smotrno obnovo oze- melj, ki so bila stoletja zanemarjena, s pogozdovanjem, melioracijami, novimi gospodarskimi načini itd. bi ta del Evrope lahko preživljal neprimerno večje število duš. Kar se tiče poedinih dežel, so se njih meje v začnjih časih temeljito spreminjale. Danes ni več Rumunija največja dežela Jugovzhodne Evrope, temveč naša Jugoslavija, ki obsega, kakor pravi nemška revija, površino okrog 248.000 štirijaških kilometrov in 15.7 milijona prebivalcev. Rumunija je po površini na drugem mestu, po številu prebivalstva pa celo na tretjem, za Madžarsko. Madžarska je s 84.7 prebivalca na vsak štirijaški kilometer sploh najbolj gosto obljudena dežela v tem delu naše celine. Najšibkejše je naseljen evropski del Turčije s 55.1 prebivalca na štirijaški kilometer. Letalsko poveljstvo v šotoru VSAK DAN ENA Poveljstvo nekega italijanskega letališča na libijskem bojišču posluje zaradi peščenih viharjev v šotora »In kako sodite vi. eosood 2ane o moi h letih?« »Gospodična, prisežtn vam. da ste cvetoča kakor roža ko ima H l"t .« (»Eve.-yb d s w ckl «) Dopisnik agencije United Press poroča svoja opazovanja iz dni, ko je bil upor v Rum uniji v polnem razvoju in so se Buka-reštanci skrivali v svojih hišah. S svojega okna je zagledal skupino mladih ljudi, ki so prihiteli na drsališče pred njegovo pisarno, ker doma, med štirimi stenami, očitno niso več zdržali. Ozračje je odmevalo od strelov toda ljubitelji drsanja se za to po vsem videzu niso zanimali. Dopisnik je zaman čakal na svoj zajtrk. Ne mlekar ne pek se v teh okoliščinah nista upala na vsakdanji posel. Med čakanjem je streljanje prenehalo. Posamezniki so prišli na cesto, da bi si ogledali poškodovana poslopja. Pred narodnim gledališčem je bilo videti še vojake iz garde, ki so pobirali prestreljene čepice in medvedje kučme. Trupla lastnikov teh čepic so bili že ponoči odnesli. Med tem ko so si ljudje ogledovali škodo, se je streljanje nenadno spet pričelo. Uporniki so svoje geslo »Zmaga ali smrt« jemali zelo resno. Dan prej niso bili tako bojeviti. Imeli so še dovolj časa, da so šli v demonstraciji po cestah in prepevali vojaške pe- smi. Dogajalo se je, da so si na glavnih cestah in trgih uporniki ter vladne čete stali po cele ure nasproti, ne da bi prešli k dejanjem. Cez nekaj časa so se pojavile motorizirane enote nemških čet pred policijsko prefekturo in na glavni bukareštanski cesti proti kraljevi palači in vladnemu poslopju. Ta demonstracija oborožene sile je razširila neki občutek varnosti in upanja, da bo Rumuni ji usoda španske državljanske vojne vendarle prihranjena. če verjamete aH pa ne • • • Vojskovodja Moltke je v februarju 1879. obiskal umirajočega vojnega ministra von Roona ter se je poslovil od njega z naslednjimi besedami: »Dragi prijatelj, vi greste pred mano. Kmalu pridem za vami. Prosim, pripravite tam gori prostor tudi zame.« Na Malti žive prebivalci od kozjega mleka, in sicer namolze kožar naročeno količino mleka kar na ulici Žrtve treskavega plina V Welchu, Virginija USA so se v on-dotnem premogovniku vneli treskavi plini. Eksplozija, ki je nastala, je zasula štiri rudarje, štirinajst rudarjev pa je bilo bolj ali manj ranjenih. Bulbert Footner: 46 IZGINULI RADŽA Kriminalni roman Okrog poldne je izšla v listih novica, ki ie po jasnila to skrivnost Vasinta se je bil v zgodniih jutranjih urah pokazal v H^bokenu, v New Jerseyu. in se tam skrivaj vkrcal na fra^e^s i parnik »Richelieu«, ki ie okrog desetih odo ul Zdaj fe bil že na širokem morju in po tem takem na varnem. Uietnika Harun in Farad? sta srn^la v svoiib celicah Citati časnike, in ko sta tako zvedela da ju je gospodar zapustil in predal ameriškim sodiščem. je bilo njune obrzdanosti hitro k~n?c Meta'a sta se oo tleh. si milila lase in vHla d* je bi1" v jetnišnici vse narobe. Ko ie pod polv ovni k Walklev slišal o te»m. se mu ie zadala nrilik- u«?odn^ da zve od Indijcev resnico. Obvestil je Ma^pina in t^ je bil s cvniirn ^riiateljem Lukom navzoxen. ko so privedli jetnika. Faradž in Harun sta bila prav odurna ni pogled Tulila sta in trepetala Zdai sta mah ma znala angleški; kar tekmovala sta, kdor bo prei izpovedal zooer pos^o^aria. ki iu ;e bi1 --urii1 m cedilu Faradž ie prišel prvi na vrsto Vp ašal je. ali bo izpuščen, če pove vse. »Obljubiti vam ne morem,« je podpolkovn k odvrnil. »Seveda pa vam bo sodišče prizanesiji-vejše, ako poveste resnico.« ------ »Samo njegov sluga sem bil!« je s cmeravim glasom resel Faradž. »Moral sem ga ub ti'* I o tem je na drobno razkril nač~t, ki so na b;li zasnovali, da bi spravili Luka Imbrieja s sveti Kalija de Lisser je bila stenografka in stro e s a na francoskem poslaništvu in se bila zalub^a v Vasintove temne žametne oči Najprei so io poslali ie naiela novo »"a k->r si na račun, in po+em ie f^pd^a L-k; v rot-v-a~ki nark Ta čas ip bil Faradž na^P1 »angs+e-^ V «■> ip Tvvrnsl «inio TV>H 'm T oii^a v novi hiši je morala dolgo čakati. pred?n j? Lu e prišel. To ie b?1o vsQ rr^v 1er>o in vsQ fo t'"*' de ti'i na zapisnik, a tisto, kar je hotel podpolkovnik Walkley slišati, vendarle ni bilo. »Vrnimo se še enkrat k vožnji v paradnem vozu,« je dejal. »Ali se vaša trditev da je Abdul ponoči vstal in izginil po hodniku v zadni konec voza, ujema z resnico?« »Ne, to sem se zlagal,« je priznal Faradž »Moj gospod mi je bil ukazal, naj tako reč>.m On sam je bil tisti, ki je šel po hodniku v zadni k nec. in on ie tudi umoril brata.« »Tako pravite.« ie podpolkovnik odvr.i 1 »v resnici pa samo veste, da je izginil v zadnji hodnik.« »Ne,« je vneto ©porekel Faradž. »Gledal sem izza vogla in videl, kako je stopil v radževo soba« »Kako je prišel vanjo?« »Ključ je imel.« »Kje gi ie bil d bil?« »Ne vem.« »Kdij ie bilo to?« »Natanko ne morem povedati Vs°kako zelo pozno« co tem. ko je bil vlak zaou-t 1 Filadelfijo?« »Filadelfije ne poznam Mislim pa, da je bilo tako « »Koliko časa je ostal v sobi?« »Morda pol ure Ko se soet nrikaral, je videl, da bedim, in zagrozil, da me ubije, ako čr' n >m le bcsedico o tem, da je bil v zadnjem koncu« Lee je zdaj zadal vprašanje: »Ko je p^itel iz sobe, je moral imeti dva ključa, zikai ključa od radževih vrat ni bilo drugo jutro nikjer. Kaj je napravil z njima?« »Tega ne vem.« »Kako je mogel Vasinta zastrupiti radžo, če ie ta spal? In če se je prebudil, kako ga je mogel prisiliti, da je popil zastrupljeni whisky?« Faradž se je zvijal kakor črv, toda izhod je našel. »Vasinta mi je drugo jutro pripovedoval, kako je umoril brata. Ko je stopil v sobo, se je radža ustrašil in rekel: .Kdo je?' Vasinta je oigoviril: Rad bi te prosil za odpuščanje, kajti s^b brat sem bil Toda zdaj se spravim s teboj.'« Podpolkovnik mu je segel v besedo. »Ali ga radža ni vprašal, kje je vzel ključ od sobe?« »Ne. Radža je rekel: .Vstani, brat Izpijva ga kozarec na najino prijateljstvo.' Nato je stopil po steklenko z whiskyjem, in Vasinta je stresel strup v kozarec, ko je radža za trenutek pogledal drugam. Ko je ta popil whisky, je padel na tla in Vasinta ga je vrgel skozi okno.« Lee je pogledal podpolkovnika, in ta se ie glasno zasmejal. Luku se stvar ni zdela zabavna. »Zdaj mi je vaših istorij dovolj,« je rekel Wal-kley in dal Faradža odvesti. Harun je napravil nekoliko boljši vtis. Potrdil je Faradževe izpovedbe v vsem. kar je zadevalo Luka. To je bilo lahko, ker se je nedvomno skladalo z resnico. Tudi on je rekel, da je videl Vasinto, ko je šel v radževo sobo. dejal pa je. da ne ve, kaj se je tam zgodilo. V tem oz ru je b la njegova zgodba boljša, kajti rekel je. da je Vasinta potrkal na vrata in tiho govoril z bratom, na kar ga je ta spustil k sebi. Podpolkovnik je tudi njega poslal nazaj v celico. »S tem je Vasinta opran vsakršnega suma,« .ie rekel Lee. »Povsem jasno je, da ta dva "obče ne vesta, kaj se je dogodilo. Nadalje je jasno, da se ni mogel Vasinta ničesar lotiti, ne da bi ta dva vedela. Ker ju je zdaj pustil na cedilu, sta mu hotela iz maščevalnosti nanrtiti um t Tose^a pa sta baš nasprotno — razbremeni'a sta ga!« »Hvala Bogu. da imamo vsa- ?enski pod ključem!« je vzkliknil podpolkovnik. Luke je bil ves iz sebe. Se davi je trdno verjel v Vasintovo krivdo. Ce pa ta ni imel nobenega opravka z umorom — kdo je bil potem morilec?« Parlamentarni sosvet v Franci]! V petek 24. t. m. je francoski uradni list objavil zakon o tako zvani »posvetovalni zbornici«, o katere ustanovitvi se je v zadnjem času precej pisalo. Ta zbornica je zamišljena kot nekak parlamentarni posvet, kot začasen posvetovalni organ vlade, dokler ne bo izšla nova ustava francoske države. Člane nove zbornice imenuje z dekretom šef francoske države (maršal Petain), iz vrst dosedanjih izvoljenih zastopnikov raznih zakonodajnih teles in raznih strokovnih svetov. Poleg tega lahko imenuje za člane tudi posameznike, ki jim pritiče mesto v zbornici bodisi zaradi strokovne sposobnosti, bodisi zaradi posebnih zaslug za državo. Ne more pa postati član nove zbornice, kdor ne uživa vseh političnih tn državljanskih pravic. Predsedstvo nove zbornice tvorijo predsednik. dva podpredsednika in štirje tajniki. Predsedstvo imenuje z dekretom državni šef na osnovi liste, Ki jo predloži posve- tovalna zbornica sama s sklepom svoje plenarne seje in ki vsebuje za vsako mesto tri predloge. Funkcije posvetovalne zbornice določa državni šef z dekreti. On tudi sklicuje zbornico na zasedanje ter določa dnevni red njenih razprav. Seje zbornice niso javne. Stenografski zapisniki o sejah se izročajo državnemu šefu, ki nato odloča, ali se objavijo ali ne. Zbornica je dolžna povedati svoje mnenje o vsakem vprašanju, ki ji ga izreči v proučitev državni šef. Mnenja zbornice pa so za državnega šefa samo posvetovalnega značaja, leževati posvetovanj nove zbornice tudi po leževati posvetovan jnove zbornice tudi po lastni odločitvi in na lastno pobudo. Lahko pa določijo tudi tako zvane »vladne komisarje« kot svoje zastopnike v zbornici. Člani nove zbornice bodo prejemali za svoje delo odškodnino, ki bo po višini enaka oni državnih tajnikov v redni službi. Krediti za novo zbornico bodo določeni v državnem proračunu v posebni postavki. BELEŽKE Izvajanja ministra dr. Torbarja Ob priliki otvoritve nove skopske radijske postaje je imel daljši govor tudi mi-n^cer za pošle dr. Josip Torbar, član Hrvatske seijačke stranke. Njegov govor je bil prežet rodoljubja in je izzval v javnosti nedeljeno odobravanje. Minister je naglasil potrebo sloge in edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev v sedanjih težkih časih ter izvajal med drugim: »Velik konflikt okoli nas lahko postane usoden tudi za našo državo, če ne bomo znali v kritičnem trenutku krepko in odločno braniti svojih življenjskih interesov, svoje svobode in neodvisnosti. Srbi, Hrvati in Slovenci so pokazali v svoji davni preteklosti in sedanjosti več ko dovolj, da so pripravljeni vedno na nadčloveške žrtve in napore, kadar čuvajo in branijo, kar je njihovega. Slovenci, Srbi in Hrvati so z iskrenim delom in za ceno ogromnih žrtev za svoje narodne in človeške ideale zgradili svojo državo v čvrsto in solidno zgradbo, ki jo hočejo ohraniti in očuvati tudi za ceno največjih žrtev. Vladi narodnega sporazuma je uspelo pod daleko-vidnim in modrim vodstvom našega kneza namestnika obvarovati narod in državo pred vo-no vihro, ki je zajela velik del Evrope. Veruiemo, da se ji bo to posrečilo tudi v bodoče.« Gtasšlo katoliške akcije © krl-šaMkih socialistih V »Reviji k",:tol. akcije razpravlja dr. Ivan Ahe:n o> krščannkem socializmu. Med drug-"m obravnava tudi delo »'ovenjkh kr-ščapr*k;h soc!a''fetov, združenih okrog Ju-g"--.'ovan:.ke strokovne zveze, katere glasilo je tedn -k »D3'avrika pravica«. Dr. Ah-č:n priznava slovenskim krščanskim socia-!;. :n. da so si mnogo prizadevali za okrepitev svojega pekreta in. med drugim piše: • • ' r »Od poče^ka sx> si pooebno vztrajno prizadevali. da bi vzgojili med akademsko m ad;no svojo skupino, kar pa se jim je le d"'n-> p-.rrečilo. Mnogi cd teh, ki so pred akademsko j-avnootjo nastopali kot kr-55ti ki 9 ;c:a'isti. so pozneje odSJi med komun Vite ali pa so se pridruži:!i drugim sku-p:nam. Krčanrici socialisti so kot organizirana skupina na Nemškem, v Avstriji in na Češkem že davno propadli, i;n sicer že pred ziKno spremembo režima. Le pri nas še životarijo kot de.'avska skupina, ki jo poznamo pod imenom Jugoslovanska strokovna zveza. Čim so usahnili nem"ki idejni viri, je tudi sfiovenaki krščanski sociali-zcrr postal idejno nerodoviten. Njegovo g'ani'o se je zadnja 'leta lovilo okrog sim-p-tizorjev z »ljudsko fronto« in pridno po-na>t:.-kova'o članke v prii'og španskih in francoskih ljudskih fronta cv, dokler tudi » !jud.< 'ca fronta ni propadla. Tako številčno kakor idejno slovenski krščanski so cia! zem, ki podlega, bržčas nehote, vedno bolj marksističn ern u vplivu, v narodni skupno>sti ne pomen ja mnogo in bi ne mogli reči da pripada k življenjsko močnimi in sodobnim tokovom naše dobe.« Dr. Ahčin pa priznava, da bi bilo težko doprinesti kak teologičen dokaz proti krščannko-socialnemu gibanju, ker odklanjajo marksizem in ekonomski determini-zem »Prepričani smo, — pravi datlje —, da se krščanski socialisti nočejo izneveriti noben:: verski resnici in da tudi ne zametu-jejo v bistvenih točkah tradicionalnega ccrkvenega nauka o človeku in družbi. Vseeno pa moramo naglasiti, da pomenja krščansko socialistično gibanje v sedanji obliki za njegove pristaše resno nevarnost.« Predlog za cov zakon o ljuiskih šolah Na včerajšnjo beležko, ki smo io ori-nesii pod gornjim naslovom, nas nap. o" a Kmetijska zbornica v Ljubljani za objavo naslednjega pojasnila: »Glede na beležko v Vašem cen'enem listu z dne 23 I. t. 1. pod naslov m »Predlog za nov zakon o ljudskih šolah« ie Km .tijski zb ;rniei čast spo očiti Vam da je skušala S25'avlti tak načrt za novi lj-:d :''oToL k: zakon, ki b! se lahko uveljavil za vso državo R zen te^a je bil osni tak poslan v vednost tudi vsem organizacijam in ustanovam, ki so na takem zakonu neposredno zainteresirane.« Ssfbi v banovini Hrvatski Pod naslovom »Zvesti Srbi« prinaša »Nova srbska riječ«, ki izhaja kot glasilo JRZ v Zagrebu, programatičen članek o stal.šču Srbov v banovini Hrvatski. Med drug.m čilamo v članku naslednja izvajanja: »Mi Srbi v banovini Hrvatski gledamo realno na položaj tako v banovini kakor v državi. Poznamo njune potrebe in jih spremljamo s poln m razumevanjem ter s stvarnim motrenjem dogodkov, ki se pri-meriaio v našem notranjem življenju... Po n~čelu enakopravnosti se Srbi v banov ni Hrvatski opredeljujejo, kakor Hrvati in Slovenci, za svoje narodno-politič-no in kulturno cred'.?Če ne Želeč postati od~ekana ve;a ^rb^.kega narodnega stebla. Hočemo biti sveža, zdrava in razcvetela ve i a -rb~>ega narodnega drevesa, ki bo rodilo zrele plodove v pogledu državne ideje in v pogledu državne celote Srbov, Hrvatov in Slovencev... Tudi danes smo zvesti sebi, zvesti srbski nacionalni misli, zvesti državi in čvrsta opora vsake politike. ki krepi povezanost Srbov. Hrvatov in Slovencev, da se vzdržijo v svetovni vihri, ki besni in bo še dolgo besnela nad nami... Zvesti Srbi v banovini Hrvatski ostanejo zvesti Jugoslaviji. To je njihova narodna vera.« Bliža se pomlad.. • Pod tem naslovom je znani bolgarski zunanjepolitični strokovnjak prof. Petko Srajnov objavil članek v sofijskem «Miru«. V njem se dotika položaja, ki je nastal po ameriških odločitvah in novem sestanku med Hitlerjem m Mussolinijem. Prof Stainov piše med drugim: »Velesilli usi in niuna režima sta odslej še bolj povezana med seboj. Videli bomo knWu kako bo Nemčija izpolnfla svoje naloge glede Italije Letalske sile obeh držav že sodelujejo. Toda ves svet pričakuje sedaj z napeto in zbrano radovednostjo, kakšne bodo nadaljnje manifestacije bojne povezanosti med Nemčijo in Italijo in kokšno smer bodo ubrale nemške čete. da bi razbremenile Italijo. Jasno je, da bo Nemčija znabiti to pomlad poskušala čimprej končati sedanjo vojno. Pretekla pomlad je pretresla precej držav. Tudi pomlad, ki prihaja, je vznemirljiva za srvet. Po splošnem mnenju Nemčija ne bo več hotela držati brez dela svojih 10 milijonov vojakov, ki so na svojih lavorikah počivali vse poletje in vso zimo do danes... Nemčija ima predvsem interes, da konča to vojno, preden bi začele učinkovati ameriška pomoč Angliji, torej pred letom 1942.« Dva vohunska procesa na Švedskem Iz Stcckholma poročajo. da sta se te dni zaključila na Švedskem dva vohunska procesa. V prvem, ki se ie vršil pred vojaškim sodiščem v Goteborgu, sta bila obsojena poročnik Renhammer na ssdem in narednik Stcrner na štiri leta prisilnega leta in izgubo čina. Oba sta bila zapletena v vohunsko affro. v kateri sta sodelovali tudi dve civilni osebi, ki se bosta morali zagovarjati pred rednim sodiščem. Istočasno je bila izrečena soiba tudi v vohunskem procesu v Stockholmu, v katerem ie kot g'avni obtoženec nastopil neki inozemec in bil kaznovan na 10 mescev strogega zapora. Dva druga obtoženca. tudi inozemca. sta bila obsojana na tri. od nosno dva mesca ječe. V tem drugem procesu pa ni šlo za vohunstvo na škodo Švedske, temveč na škodo neve tretje države in je bila obsodba izrečena bolj zaradi kršenja nevtralnosti kakor pa zaradi vohunstva kot takega. Šolske razmere na Hrvatskem »Hrvatski dnevnik« objavlja članek o stanju osnovnega šolstva v benovini Hrvatski, kjer še vedno 12.6 odstotkov otrok ne obiskuje osnovne šole. Ta odstotek je v raznih srezih različen. Najtežje so prilike v srezih Derventi, Fojnici, Slunju in Prozoru, kjer ne obiskuje šolskega pouka 30 odstotkov otrok. Najboljša sta mesta Zagreb in srez Prelog, kjer je samo 2 odstotka otrok, ki ne obiskujejo šolskega pouka. Glavni vzrok za prilično velik odstotek šoloobvezne cece, ki ne obiskuje pouka, leži v pomanjkanju šolskih poslopij. Veliko pa je tudi pomanjkanje učiteljev in je morala banska oblast zapreti letošnje šolsko leto 58 šol, ker ni biio za nje učiteljskih moči. Po informacijah banske oblasti je nujno potrebna graditev 1150 novih šol in pa povečanje števila učiteljev. Trenutno je v banovini Hrvatski 510 nezasedenih učiteljskih mest. SOKOL Novoletna poslanica predsedstva COS vsem društvom in članstvu čeSkega sokolstva naglaša predvsem znani Tyršev nauk, da se dajo samo ob nepretrganem in sestavnem delu doseči uspehi trajne vrednosti. Zato pričakuje od vseh društev in pripadnikov, da bodo v polni meri izpolnjevali to svojo poglavitno nalogo in se zlasti z vso vnemo udeleževali dela v sokolski telovadnici. Vsa društva naj poskr-be, da bo mladina, naraščaj, deca in mlado članstvo polno zaposlena v telovadnici. Sokolski koledar in Koledarček sokolske mladine sta skoraj razprodana. Na razpolago je le še nekaj izvodov članskega in nekoliko več naraščajskega koledarja. Kdor ga želi imeti, naj ga še naroči pri založništvu. Založništvo se istočasno zahvaljuje vsem društvom in četam, ki so s svojimi naročili omogočili tzdanje Obeh koledarjev ter jim obljublja, da hoče za bodoče storiti vse, da bosta obe izdaji še boljši in še z bogatejšo vsebino, ker bo več časa na razpolago za izdatno pripravo obeh koledarjev. Sokol na Vranskem ie tudi v drugi polovici oretekleea leta dosegel orav l"oe uspehe Imel ie v tem času tri lepe Prireditve. Odlično usoela slavnostna aka-demiia 1. decembra ie pokazala, da ie te-lovadeče članstvo ood vešč:m in srv^b-nim vodstvom. Vsi so se izkazaM z izred-no discipliniranostjo. znak da niih vaditelji pravilno ooim"ieio deTo v telov d-nici. — Sokolsko miklavževanie ie t'koi nato razveselilo našo 'okol^k^ deco z darovi Pri tem so bili obd^r~vani zlasti revni otroci — Silvestrovanie ie znatno okreoilo društveno blapamo za kar g*~e zasluga predvsem ss. dr Serkovi O etovi in Horvatov! Pri tei orire^itvi se ie izkazalo. da so med telovadci orav dovr? igralske moči s katerimi b? se moff'a uspešno gojiti dramatika. — Spiskih tekem v Beogradu sta se ude1eži,a br Drolc in Lipovšek ter dosega zadovoljive uspehe — Ob priliki pregleda poslovanja društvene uprave ie imel br. Pahor ob navzočnosti članstva predavan ie o nalogah sodobnega sokolstva — Idejnega žu^n din. Najmanjši znesek 20 din Naprodaj Imam 3 vagone suhih bukovih drv, eno težko kravo, dva lepa konja. Ponudbe na ogl. oddel. ______ »Perfektna moč; na^l. J Jutra^ pod značko^Za odd. Jutra 1892-' Strojnika x dolgo prakso, za parni porcon. dobrega kon strukterja. strugarja in monter ia iš5e večje industrijsko podjetje v Sr bljl. V poštev prlaejo samo prvovrstne moči Obzirne ponudbe na Jutro pod št. t>Mašln'st< 1894-1 Postrežnico za dopoldne, veščo kuhanja. spreime takoj A farcer. Trnovski pristan 16-c. Oglasiti se me a 12.—14. uro « 1880-1 Sedlarskega pomočnika vajenega šivanja na stroj sprejmem Glavič. LJubljana. Tržaška c. 9 1886-1 Postrežnico pridno iščem od rrlietrt na 7 do 15. pop Naslov v vseh oo«l. Jutra 1906-1 gotovino«. 1902-15 Avlo, moto Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Dva tovorna avtomobila »Saurer« 3tonski v brezhib nem staniu, generalno po-pravilen, z dobrimi gumami in 1 Austrofiat 1.^00 kg T novimi gumami, prodam — Verrlerber Jos.. Kočevi« 111. 1576-1C Prodani Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro aH dajani? naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Več rabljenih pisalnih miz se proda Vprašati Gre-gorc" & Co. LJubljana, Tvrševa c. 15. 1896 6 V*aKs oe^eflfi oai ih rek 3 din zb Mfrr> ?n da'an1e naslova 5 dm najmanlš! znesek din Uradnica t dolgoletno pisarniško prakso, zmožna slovenske in nemške steno-ra-Ilje, korespondence, knjigovocstva ter stroie-plsja. želi premenitl mesto. Nastop po želji takoj Cenjene ponudbe pod »Zanesljiva uradnica* na orrlasnl odd Jutra« 1891-2 Pridno, marljivo dekle išče službo za potno ~ v trgovini. Gre tu a! k boljši mali družini za gospodinjsko pomočnico. Ponudbe pod »Urna in zdrava« na ogl. odd Jutra. 1913-2 Gospodična stara 20 let. ki bi rada naučila nemško, bi šla v brezplačno pomoč gospodinjstvu in podobno. Cenj. ponudbe pod ^Nemška konverzacij3« na ogl. odd. Jutra. 1502-2 Oskrbnik saT.sk!, vešč vsega dela, marljiv, išče zaposlitve. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko: »Vesten-. 1909-2 fiSs Beseda l din davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din N"!man1š< zn?sek 20 din Proda se hiša v Krškem enonadstropna, tristano-vanjska, z lepim dvoriščem, zidano garažo, teraso, verando, kopalnico, vinsko kletjo, zele-njadnlm ln sadnim vrtom. PojasnUa se dobe Krško 116. 974-20 Parcele naprodaj v Šiški med remlzo m staro mitnico ob tramvaju. Ponuabe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna cena«. 1904 20 Stanovanja Beseda 1 dm davek a din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Natmanlš' znesek 20 din Beseda 1 din dav»R j din. za šifro aH dalanje naslov 5 din NalmaniSi znesek din Stanovanje dveh sob s pritiklinami. sončno, v mirni, toaa ne v novi hiši ne daleč od centra, išče za 1. maj stranka dveh oseb Ponudbe na ogl odd. Ju tra pod »Točen plačnik« 1888 21 a Dvosobno stanovanje išče za maj soliana manjša uradniška stran ka. Ponudbe na ogl. od del. Jutra pod »Zračno« 1878-21& Tšč«"m v strogem centru 3—4 sobno komfortno stan«', vanje s centralno kur javo. — Ponudbe Sachs pcšt. pred. 240. 1847-21a Lepo, solnčno sobo' oddam takoj eni ali dve ma gospodičnama. Ogled od 12. do 16. Naslov v vseh posl. Jutra. 1916-23 Sobe išče Beseda l din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5din. Najmanlš znesek 20 din Sobo ali sobico s separiranim vhodom. Iščem opremljeno ali prazno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cena«. 1493 23a Iš«1em v strogem centru garco nlero ali sobo s strogo separiranim vhodom. — Centralna kurjava. — za takoj Ponudbe Sachs pošt. predal 240. 1864-23a Kupim VSAKOVRSTNO ZLATO SREBRO - PLRTINO BRILJPNTE SMBRHCDE SRFIRJE RU1IHE BISERE I.T.D. STARINSKI HRKITE TER UMETNINE PO NAJVIŠJIH CEHAH stobb tvrdka 3os EBERLE IJUBLJRNP TVRSEVA 2 .Vsi VaiiKa utscaa i aiu ja vek 3 din; za dajanje naslova S din; najmanj ti zneeek 20 din Državni uslužbenec 35 let,, želi znanja z dekletom z nekaj dote, v svrho ženitve. Ponudbe na ogl ood. Jutra pod »Srbljanac«. 1899-25 Kateri značajen častnik bi poročil šiviljo blon-dlnko brez dote. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Princ lz bajke«. 1895-25 Dopisi Vsaka oeseaa i ain, davek 3 din; za dajanje naslova 5 din, naimani št znesek 20 din Jelša! Počakaj ob 12. url opoldne v sredo. S. 1877-24 Izgubljeno Beseda i dm. davek 3 din, za šifro ali dajanje aaslov ■ din Najmanlši znesek 20 din Denarnico večjim zneskom sem našel. Lastnik Jo dobi pri najditelju Uusai Rudoli. Postojnska 11 1890 Razno Beseda i Uts da<-<-> D1&. za šifre ali dajanje naslova S Din Najmanjši znesek 20 Din KAUČE a o vi modeli po nlzku cenah dobite pri E. Zakrajšek, tapetništvo Miklošičeva S4. Moderne kauče in fotelje nudi solidno tn po nizki ceni R. RAOOVAN tapetnih Mestni trg iS. Pridelki Beseda i din aaves j din, za šifre ali dajanje naslov i din Nalmanlš znesek 20 din Fige Sgamekuho po aainiiii cem prodaiaz tvrdka Ivan ^elafm. Liubliana, Teleton 26-07 Posojilo aaiemo našim iianom fn varčevalcem Dsodni po ijoji Vlose ibrestu lenu p< 5 odstotkov Vsi «ar čevalci brezplačne ;av» -orani Zadruga »Mn' Dom«. Ljubljna Dvor iakova 8 Iščem« oover ■enike 199-lfc Posojila različna preskrbim hitro in bre? kakega predplačila RUDOLF ZORE Ljubljana. Gledališka ulica 12 Zna.r.ka 3 din. 3914-16 0lasbil6 Beseda 1 din davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 dm Hromatično harmoniko 60 basov, 2 ali 3 oktave, kupim. Ponuabe pod »Mornar« na ogl. oddel. Jutra. 1887 26 Beseda 1 din davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 10 din Mirna soba za eno osebo se takoj odaa. Beethovnova ulica 15, desne stopnice, vra ta 17, III. nadstr. 1889 23 Sobo lepo opremljeno, sončno, z uporabo kopalnice, v novi hiši, oddam s 1. februarjem. — Naslov v vseh posl. Jutra. 1882-23 Lepo opremljeno sobo s posebnim vhodom in uporabo kopalnice oa dam boljšemu gospodu Naslov v vseh posl. Jutra 1905-23 Informacije Beseda i din davek j din. za Šifre ali daianjf naslov 5 din Nalmanlš-znesek 20 din Nasveti, pomoč in usluge najrazličnejših vpra Panjih! — Prepisujemo •>revajamo. razmnožuje mo ln sestavljamo proš ite in vloee v raznih Je zikih Ptsmenim odgo vorom priložite znamke Ta din 10 - »SERVIS BIRO«, LJubljana. Sv Petra c. 27-L tel 21 09 1875 31 Beseda 1 din davek 3 din za šifro ali dalanle naslov S din NsimanISi znesek 20 din Anker šivalni stroji so znani kot najboljši za smije. krojače, gospodinje, tudi cik cak za entlanje z dvema igla ma Malo rabljeni vedno na zalogi, od 300 din naprej Prodaja nu GLAV. Resi Jeva 16. Stroj za Izdelavo cementne opeke, Gaspary, s 300 ploščami, najnovejši model, proaam po ugodni ceni. Wottowa, Zagreo, Bauerova ul. 11. 1863 29 Bolniška pregrinjala Poseben oddelek: banovin ske Sarafevske TKALNICE PREPROG Z A G R E R, Gunduličeva 3. Zahtevajte ponudbe Velika TVORNICA ROLET (Esslinger tn platno) in specialno tehnično gradbeno keramično podjetje sprejme akviziterja za Zagreb, in za vsak večji kraj sposobnega zastopnika prednost Imajo, ki so vpeljani v tej stroki. Ponudbe z referencami pod P-6467 na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28. mmmmm s"' - - '.jb ? r, ' i*,, r. f Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečall. oddelki od pol 7 do 8. in od ooi 8 do 9 ure zvečer aa začetnike in lzvežbance Tečall od 1 do 4 mesece Pouk tudi oo diktatu Novi tečaji se prifno 3. februarja. _ Šolnina najnižja Največ ia -ftro Jeoisnica m 50 pisalnim' strojni raznih sistemov. Vpisovanje dnevno -Chrlstofov učni zavod Domobranska c. 15 tel 43 82 1852-4 Inštruktorja vestnega, sprejmem — predvsem iz slovenščine ln francoščine za četrto Solca. proti stanovanju ln zajtrku ali večerji. — Naslov v vseh posl Jutra 1912-4 Beseda i dm. davek J din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Nalmaniši znesek 20 din Lepo. veliko suho skladišče na Jerici, se odda proti majhni najemnini Poizve se Vilharjeva cesta št 33. KraSovec 1900 19 Seseda 1 din. davek 3 lin, za šifro aH dajanje laslov 5 din Nalmaniši znesek 20 din Parcelo kupim v Ljubljani. — Ponudbe na ogi_ odd. Jutra pod »Brez posredovalca 170«. 1617-20 Parcele naprodaj v Vižmarjih. št. Vidu, in v Mednem ob Savi. Pojasnila Viž-marje 78. nasproti Mizarske zaaruge. 1903-20 Umrl nam je naš ljubljeni oče, gospod Pavel Knapič Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 30. t. m. ob 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Petra, k Sv. Križu. Ljubljana, 28. januarja 1941. Žalujoče rodbine: Knapič, Gvardjančič, Jeršek Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana V niadnih dnen Vas KozarCeK BERMET-VINA jbvaruje nrtpe. — Gostilničarji ga tanko uaroče te majhen sodček. — Zahtevajte oovsod le ttEKMET B. MAK INKOV A |Z SREMSKIH KARLOV*EV. KrnSka gora. Poslomdia TEKSTILNE TOVARNE, 15 let prakse popolnoma samostojen, vešč oganizacije, nabave, kalkulacije, prodaje in vseh o s t a i i h poslov ŽELI SPREMENITI dosedanje mesto. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro: »Tkalnica — barvarna — apretura«. Iz iivlfenja na dežel! DOL2 PRI STOPICAH. Na naši šoli smo imeli božičmeo, ki je prav lepo uspela. Obdarovanih je bilo 59 najsiro-mašnejših otrok z blagom za perilo, obleko in z nogavicami. Obdarovanci so bili tega zelo veseli, še bolj pa njihovi starši, ki jim kaj takega ne morejo kupiti, saj še za vsakdanji kruh nimajo in ni nobena redkost pri nas, da v marsikateri hiši otroci ne vidijo po 14 dni kruha. Vsem dobrotnikom prav iskrena hvala za njihov velikodušen odziv, ostali, ki so prejeli prošnje, pa so vljudno naprešeni, da prispevajo za našo šolsko kuhinjo, v kateri dobiva dnevno 50 otrok skodelico mleka in kos kruha. Večina otrok ne dobiva doma niti koščka kruha — v šolo prihajajo lačni. Na njihovih licih ni tiste rdečice, ki bi jo ti malčki morali imeti. Pomagajte tem revežem! LESKOVEC PRI KRŠKEM. Za božič je bilo obdarcvano 106 ub^žnih šolskih otrok z obleko in s perilom K obdarovanju se pripomogli v blagu: banska uprava. baronica ea Ervina Gaeernova eosd. Stermecki iz Celja. a. Ivanuš iz K-šk?ga in Kolinska tvornica hranil: v denarju: veleindustrijec g. Bonač in g Koritnik iz Ljubljane, treove s Vahčič Anton in lesni trgovec e Petrič iz Le.-kovca DOtimla-dek Rdečega križa in krajevni šolski odbor. Vsem darovalcem v imenu obdarovanih najlepša hvala! Šo'sko upravite j-stvo. VITANJE. V nedeljo 26 januarja, je priredil znani solist g Ivan K 'hir koncert na klavirski harmoniki. Vitanje takih koncertov do sedai ni beležfo Nje-?ov SDored ie bil pestro izbran Izva;a-\je oosameznih točk ie bilo vsekakor dovr-5eno in bre7hibno Še D^ebei ie omeniti Bachovo: »Pomladno prebujenje« Vanj ie g Kuhar izli! du$o in napravil med občinstvom globok vtis Ob vel kem navdušenju ie 5e doda! »Ve^ček na-odnih«. kaiti občinstvo se je tako s^rni1© okoli njeera da ni hotelo zamisliti dvora-ie. Velike uspehe, ki iih ie žel ob tej priliki, razberemo iz želj občinstva: »Kdaj nas zo-oet ob-šč?«' p l BREZNICA NA GORENJSKEM. Ljudska šola ie v decembru izvršila božično obdarovanje 35 učencev in učank ie fpre-jelo obleko in obutev K lepemu obdarovanju so pripomogli banska uprava, krajevni šolski odbor. PRK nekatera domača društva in nekai domačih gg trgovcev. Vsem darovalcem izreka šolska uprava najiskreneišo zahvalo za izdatno pomoč V nedelio 26 t. m. je š:lska mladina priredila smuške tekme. Tekmovalo je 70 učencev v 4 skupinah oo starosti Prva petorica vsake skupine ie dibi'a lena darila, k: so iih darovali prija elji zimskega športa in šoiske mladine P seb^o nas je podprla podružnica SPD iz Kranja. katere planinski Valva-orjev dom pod Stolom leži v območiu naše občine Vse številke, napise čaj in drugo sta o krbeli učiteljici ge Strašiva in Primo-ž'čeva. sodniška mesta na odh d^ih mestih in ciljih so prevzeli domači sp otni-ki. Ob živahnem zanimsniu števil n h gledalcev se ie tekma v b:-ezhibnem redu z lenim uspehom konča'a Vsem. ki so pomagali z danli in z delom, se vp^avitsli-stvo na:toolsie zahvaliuie Pristavljamo ?e. da bodo 8 februarja v is'em k-aju šolske smuške tekme iz vsega radovljiškega ekraia. SV. FLORIJAN V DOLlCu. Izredne prilike, ld so naihuie prizadejale podeželske revnejše sloie. so boli ko kdai o;ei narekovale tudi izredno javno skrb za revno šolsko mia^ino Kakor že v prejšnjih letih, ie tudi letes orevzelo v svoie roke to reč naše požrtvovalno učitelj tvo. ki so mu priskočili v pomoč mnogi dobrotniki, med prvimi in na j zdatneje CMD. banovina in stalni p"dpornik šolarjev g. Alojz Zupane. Šolarji pa so cod vodstvom gdč. Milice Va d o ve uprizorili mladinsko opereto »Janko in Metka«, ki je žela lepo odobravanje in tudi lep do- Mestni pogrebni zavod Občina LJubljana Dotrpel je po dolgi mučni bolezni naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, stric in tast, gospod Kukec AdolS zvaničnik drž. žel. v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 30. t. m. ob pol 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Jakoba, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 28. januarja 1941. Žalujoči: Terezija, žena; Adolf, Stanko, sinova, in ostalo sorodstvo. t Tvrdka »Motoroil« d. z o. z. v Mariboru, naznanja vsem žalostno vest, da je njen trgovski zastopnik, gospod Kari štancer na tragičen način preminul. Blagega pokojnika, ki je bil zvest in neumoren uradnik naše tvrdke, bomo ohranili v najboljšem spominu. Pogreb bo v četrtek 30. januarja 1941, ob pol 16. uri. Maribor, dne 28. januarja 1941. MOTOROIL i z o. i, MARIBOR E3S Se em fiaiha v Leipz se vrši spomladi 1941 od 2. do 7* marca 60% popusta na oemških državnih železnicah. — 25% popusta na jugoslovanskih državnih železnicah. Nemški vizum se podeli brezplačno. Prijave naj se izvrše čimpreje, najpozneje do 5. februarja 1941 pri pristojnem častnem zastopniku, v Ljubljani: Ing. G. Tonnie&, Tyrševa 33, telefon 27-62, v Mariboru: Jos. Bezjak, Gosposka 25, telefon 25-97 v Beogradu: Zvanični biro sajiaa rajha u Lajpcigu, Kne? Mitiajiova 33 DU m POMLADANSKI AJ$i(l HELiSEJEM IVIENER MESSE 9. DO 16. MARCA 1941. POLJEDELSTVO (vsi poljedelski stroji) — VRTNARSTVO — SADJARSTVO — VINOGRADNIŠTVO — RIBOLOV IN RIBOGOJSTVO — ČEBELARSTVO — KEMIČNA INDUSTRIJA — MLEKARSTVO KLETARSTVO. Na področju Tehničnega velesejma Avtomobilska in motcciklistična razstava Prijave najpozneje do 10. februarja. Vsa obvestila 1n navodila dajejo: J. Kulhanek. počastni zastopnik za Dravsko banovino in banovino Hrvatsko. Zagreb. Ulica Kraljice Marije 24. teL 51-85 H. Pfannenstill, gen zastopnik za celo Jugoslavijo, Beograd, Bosanska 29. tel. 30-881. Popusti na vseh železnirah. hodek. Z zbranimi sredstvi so bili obdarovani najrevnejši otroci z obleko in perilom. Poslovati je začela tudi šolska kuhinja, ki nudi revnim, posebno oddaljenejšim učencem dnevno toplo mleko in kruh. — Preteklo nedeljo ie bil občni zbor gasilske čete. ki ie potekel v zg ed-ni slogi vseea članstva, ki v polni meri pojmuje dolžnosti, ki j:h nalaga sedanji čas. V kra+ki debi obsio a ima četa že svoj dom. motorno briz^alno in vse P>-trebno gasilsko orodie. Sedai so na o ili še garilfki prapor, katerega razvitje in blagoslovitev bo v letošnjem pclrtiu. Igralci čete pa bodo na pustno nedJio vprizorili kmečko burko »Maksel«. — Pred oltar "k dbe V sumu. da ie p-^a^jivi pes stekel, so izdala oblastva pogrebne mere. da s° ne bi steklina širila da':je Dogodek ie de'no pojasnjen z dopisom nekega ljubi -kega lovca, ki je v začetku 1ani'ar1a priredil v na?i okolici verji lov. Ob t.:s'i priliki se ie izgubilo oe* lo^.-sk-h psov. Ve^ie^o ie. da so prav ti stekline osumljeni pri last ljub\iansk'.h lovcev, ki zdai begajo preganjani po naši dolini. Lovci nudijo za vrnjene pse nagrado. Iz Zagorja z— Predavateljska sezona se je pričela. Sokolsko društvo bo pričelo predavateljsko sezono drevi ob 20. uri v Sokolskem domu s predavanjem o Malti, ki Ima v današnji vojni tako važno vlogo. Predaval bo g. Viktor Pirnat iz Ljubljane. Predavanje bo opremljeno s skioptičnimi slikami. Priporočamo obisk zanimivega predavanja. Vstopnine pri teh prelavaniih ne bo, sprejemali se bodo le prostovoljni prispevki z.a kurjavo Sokolsko društvo bo prire:i!o več predavanj o samih važnih vprašanjih današnje debe. Is Krškega k— Kako bo z jrradHviio n«vega mostu čez Savo? Te dni se je mudila ori ra; komisija za odkup zemljišča za g a iitev novega mostu čez Savo pri Krškem Ze leta in leta pričakujemo imst ki nam 'e bil obljubljen, a se je šele lansko leto odobril kredit za gradnjo, pa ie že zoret vsa stvar zastala. Ko sta obe licitaciji ostai brezuspešni, se je banovina cdloč.la da sama gradi most. Te dni ie kom sija za odkup zemljišča naletela na novo zapreka Posestniki, katerih zemljišče prde v do-štev pri gradnji mostu, so rostavili cene tako visoko, da bi veljal odkup zemliirča za most in vse nadvoze okroa 2 mili ona dinarjev. Kakor čuiemo. se bo sedaj gradnja mostu zopet odložila za nedol-ečen čas. Prepričani smo. da bi malo dobre ,ro-Ije na obeh straneh omorgočro. da bi se našel izhod, ki bi zadovoljil obe stranki. k— Opozorilo agrarnim interesentom. Ker ie v našem srezu veliko število agrarnih interesentov, opozarjamo na najnovejši razglas davčne uprave s katerim se lahko agrarna zemlja plača s 4% državnimi agrarnimi obveznicami pod pogojem. če so zapadle anuitete plač ne v gotovini. Prometna vrednost teh obveznic ie za okrog 40°/o manjša od nominalne. Vse podrobnosti se zvedo na davčni upravi v Krškem. Iz P taja j_Menda nI bolj zanemarjene in neurejene ceste v ptujskem okolišu, kakor v Ra-belčji vasi. Romale so neštete pritožbe, a vedno brez uspeha. Prosili smo tudi, da bi nam oblast napravila dve cestni svetilki, da ne bi človek, ko se vrača zvečer iz mesta, kolovratil po travnikih in njivah, pa tudi brez uspeha. Ce bo šlo tako naprej in če se oblast ne bo pobrigala, bo morala mladina ostati doma brez šolskega pouka, ker ji ni mogoče prehoditi naplavljeno cesto. Zaradi tega prosimo prizadeti, da se nujno popravi cesta in da se postavita dve svetilki, saj bosta tudi v korist tujcem, ki prav radi zahajajo v ptujsko okolico. j— šahovski klub. S turnirja: Zelen-ko Milan si ie v dobri formi priboril prvo mesto z vsemi 12 dosegiiivimi točkami. Drago mesto ima g. Farazin, učitelj na meščanski šoli Tretje mesto z 9 točkami ie uspelo zasesti g Čučku Francu, cand. vet. V kratkem prične klub drugi zimski turnir. Šahisti iz mesta in okolice so vabljeni. Pol ure pred pričetkom vsakega igralnega večra ki je ob ponedeljkih in petkih ob 20 uri je pouk teorije. j— Slovenski teniški kjub se ie ustanovil v Ptuju z namenom, da druži vse slovenske ljubitelje tenisa Zlasti v zal-njih letih ie klub pokazal lep rap-edek, uredil si ie v Ljudskem vrtu orav lepo igrišče s čemer ie bilo urtreženo vsem igralcem. Klub se vzdržuje z pros*ovo jnimi prispevki, s članarino in z dobičkom od prireditev, ki 1ih vsako leto prireja v lastni režiji. Letošnja prireditev bo v soboto v Narodnem domu. j— Podmladek Rdečega križa na ptujski gimnaziji se zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so prispevali za božično obdaritev ubož-nih dijakov, predvsem pa podružnici CMD in Kolu jugoslovenskih sester v Ptuju, kl sta za božičnjco prispevali obleko in perilo v skupni vrednosti 1000 din. j— Zvočni kino bo predvajal danes in jutri ob 20. uri film »Avantura ob pol-o-či«. Duhovita bajka z Olgo Cehovo v glavni vlogi. Za dodatek zvočni tednik-Sledi velefilm »Peter Veliki«. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Vlrant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarn ar ja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v LjubljanL