Gospodarske stvari. Knmare in njihovo pridelovanje rano in pozno. M. Kumare ali krastavci so zelo priljubljeno sočivje. Ne le črstve, ampak tudi kubane in v jesih ali solno vodo vložene in skisane dajejo jako okusno prikubo k raznini meseninam. Posebno želčna prikuha pa so kuniaro rano spomladi, ki si jo marsiktera gospodiuja za drage denarje od daleč sem naroči in kupuje. Celo priprosti način, kako si moremo kumar precej rano spomladi tudi brez gnojnib gredic pri-" rediti, je pa tale: Konec meseca marca se položi kumarno seme v tri ali 6etiri lončeke, kteri so bili poprej do polovice z dobro prstjo vrtnico nasuti. Na to prst se nasujejo potem lonci do vrha z vlažnim rezanjem, v ktero se prav za prav kumarno seme potekne. Ti lonceki se potem postavijo na toplo mesto v kteri koli sobi. Brž ko rastlinice pridejo na dan, se moiajo lončeki v toplo okno postaviti, da se nježne rastlinice svitlobe in zraka privadijo, kterega je treba večkrat, kedar je toplo, do njib spustiti s tem, da se okno odpre. V vrtni prsti imajo rastliuice v prvem času dosti živeža, 6e pa so mali lončeki že pretesni za močno razkoi eninjene rastlinice, se morajo v veče lonce presaditi, kar se s celo prstno kepo najboljše storiti da. Vendar se mora za to presajanje le topla prst vzeti, ker rastlinice mrzle še niso vajene, ln tako lahko konec vzamejo. V začetku majnika ali že kouec aprila, se v vitu na kaki topli in dobi*o prerahljani gredi luknjice narede po 70—80 centimetrov vsaksebi in po 30 centimetrov globoke in široke. V vsako teh luknjic se nasuje po korp konjskega gnoja, ki se potem prav trdno potlaci in stepta. Ko se ta gnoj prav vgreje, se na njega vsuje po korp dobrega starega komposta, iz kterega se naredi mali griček. Dobro ga je s starim listjem ali s prbnjenim gnojem okoli in okoli obdati, 4—5 centimetrov na debelo. Brž ko postane kompost topel, se mu na vrhu lonček kumarnih rastlinic vsadi in luknja z dobro in rablo prstjo zopet nasuje in škrinjica, kakoršne imajo za cigare, kteri se je pa zgornje in spodnje dno izbilo, črez povezne in s kosem stekleue šipe pokrije. Rastlinice so zdaj, kakor v mali gnojni gredici in se mora z njimi tudi tako postopati. Zoper prebudo solnčno toploto se morajo zasenčiti in frišni pa topli zrak do njib spuščati. Velike mokrote mlade kumare ne prenašajo, vendar pa jim de prav dobro, ako se z mlačno vodo o toplem vremenu, najboljse med 9—10 uro dopoldue, nekoliko rablo poškrope. Po noci ali o deževnem vrcmenu se mlade rastlinice s kako desko pokrijejo. Toplota konjskega gnoja pospešuje tudi o slabem in hladnem vremenu rast in 6e je gredica proti solncu ležeča in topla, že lega sama tudi dosti opravi. Za pozne kumare pa taka lega gredina ne sodi, ker v poletnib mesecib kumaram prevroče postane in jib rade neke glivice napadejo in rastline zbole. Poseje se toraj meseca majnika na manj vročem prostoru seme za pozne kumare. Za pozno pridelovanjo je posebno sposobna dolga, zelena kumara valjarska ali Ruska kumara, ki je na Ruskem doma. Ta sorta razne vremenske nezgode posebno labko pretrpi pa tudi rano in obilno rodi. Posebno dobro pa je kumarnim rastlinicam nad tretjim ali četvrtim Hstkom srce izščipniti, kar se pinciranje po vrtnarskem_ imcnuje. Tako izščipnjene kumare ne poganjajo toliko po- stranskili izrastkov in so ravno žarad tega rodovitnejše. Da se od imenovane sorte 8eme dobi, se morajo prve in najlepše kumare za to pusčati, ker ta sorta zarad debelega mesa veliko časa v zorenje potrebuje. Tri- ali štiriletno seme je za posejanje boljše od jednoletnega. Kumarno seme obdrži kaljivost navadno do 10 let. Pohlapčovina. Skušnja kaže, da raste pohlapčovinski tis rad v vsaki zemlji, v ilovni, peš6eni, lapornati, kameni, po nizkih legah in po bregovih. Spomladi žene navadno 2 tedna pozueje kakor poščip (kar je zarad mraza posebno važno), jeseni pa je grozdje gotovo 2 tedna pred zrelo, kakor poščipovo ; tudi les dozori bolj zaran. Grozdje ima veliko, jagodje debelo, žolto z malimi 6rnimi pikicami, zarad česar so mu Nemci ime nFiscbtraube" dali. Rodi rad vsako leto, tudi v slabib vinskih letih. Ce bi se pridelalo poščipovega vina na oralu 4 polovnjake, potem bi se pohlapčoviuskega gotovo 8 pnlovnjakov. Puhlapčovini tudi črne pike (kraste) tako rade ne škodujejo, kakor drugim trsom. Poblapčovinsko vino se sčisti bitro po vrenji, ter se lebko že zgodaj za staro rabi. Prvo jesen je malo bolj kislo od poščipovega, ali pozneje v ietu ga težko od ujega razločiš. Poblapcovinskj trs je najbolj okoli sv. Duba pri sv. Juriji na Ščavnici doma. Veliko tikvinega olja kdor imeti hoče, naj tako tikve (buče) sadi: Napravi se mešanica človečjeka in živinskega guoja; po ogonib se skopljejo kraj razgonov J/4 čevlja globoke jamice, v ktere se dene eua motika gnoja in na gnoj malo zemlje; potem se dene seme ter razkoplje jama in zravua. Jaz sem sadil pred tako, kakor se navaduo tikve sadijo ter pridelal 3—4 pinte (bokale) olja v letu; zdaj pa, ko sadira po zgoraj navedeneui, pridelam 12—16 pintov. Ljudje so me imeli že za coprnjaka, kei- mi je vsako leto toliko in tako debelili tikev zrastlo. Ako bi vsaj vsi, ki čitajo rSlov. Gospodarja", tikve tako sadili ter bi pridelal vsak 12 pintov več, potem bi si prigospodarili vsi vsako leto več kakor 30.000 fl., 6e se ra6uni pint olju po goldinarji. — a— Krorapirja za seme vsake sorte se dobi v Mariboru pri trgovci g. M. Berdaj-su. Tudi grof Attems v Gradci ga prodava. Piše se: ,,An die griifl. Atteimscbe Sammencultur-Station in St. Peter bei Graz; '/2 kilo semeua velja od 15 — 30 krajcarjev. Toliko za dnes, piihodnjic spregovorimo več o raznib kromiiiijevib sortab. Kdo ima v Ptuji, Celji itd. kiompirjevega semeua na prodaj, to nim ni znano. Sejinovi na Štajerskein 5. aprila Vojuik, sv. Lenart in Marija snežna v Slov. goricab, Srediače, Cirkovicc, 7. aprila Vransko, Rodin, 9. aprila Dobova, 10. aprila Koprivnica. Sejmovi na Koroškem 3. aprila Terbiž, 5. aprila Gradiače, 23. aprila Gutštajn, 25. aprila Mautenen.