23. številka. Ljubljana, v sredo 29. jannvarja 1902. XXXV. leto. Iahaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele aa vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vnod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod1' telefon st. 34. ,Naro:lna tiskarna" telefon št. 85. Pametne besede. V ugledni dunajski reviji »D i o Z e i t« je borolinski publicist \Volfgang Kirchbach pod naslovom »Etnologija in politika v Avstro-Ograki« priobčil več Člankov, ki so obudili občno pozornost. Zlasti zadnji njegovih člankov zasluži zanimanje, ne samo zaradi tega, ker so le silno redko sejani tisti Nemci, ki slušajo glas pameti in pravice tudi kadar se gre za Slovane, nego tudi zaradi konkluzij, do katerih prihaja Kirchbach po dejanskih narodnostnih razmerah v avstro - ogrski državi. Kirchbach zastopa stališče, da naroda, ki ima svojo literaturo, z vsiljevanjem druzega jezika ni mogoče raznaro-diti in da je v Avstro - ogrski uvedenje državnega jezika že celo popolnoma nemogoče, ker je tu petero književno popolnoma razvitih jezikov, ki uspešno konkurirajo z nemščino za čast, biti posredovalni jezik med narodi. Sicer pa je Kirchbah tudi prepričan, da vsak narod le sam sebi škoduje, če hoče drugemu narodu vsiliti svoj jezik. Nemec, ki hoče sebi in svojemu narodu dobro, naj se nauči sosedovega jezika vsaj za silo, ker mu daje to jezikovno znanje izvrstno orožje za vsakdanji boj. Kirchbach obsoja odločno tiste Nemce, ki se nečejo naučiti češkega ali druzega jezika, češ, posledica tega je, da jih Slovani iztisnejo in da v borbi za obstanek podležejo. Slovani — pravi Kirchbach — bi morali biti Nemcem ljubi sosedje, Nemci bi morali podpirati Slovane v njihovih kulturnih prizadevanjih, zlasti pa bi morali paziti na to, da se jezikovna ravnopravnost dosledno izvede, ne le v šolah in v uradih, ampak sploh v vsem javnem življenju. Kirchbach ni samo pameten ampak tudi vseskoz pravičen. V svoji studiji, s katero se obširno bavi malone vse večje slovansko časopisje, je tudi resnično pojasnil, kako grdo izmišljene so vse tiste grozne povesti, da Nemec mej Slovani niti za denar ne dobi ne hrane, ne stanovanja, da ne dobi niti vode, ako nemški govori, in kar je več tacih »štorij«, ki krožijo po nemških listih, ter konstatuje, da je dejansko stanje tako, da je Nemec lahko kjerkoli v avstro - ogrski državi popolnoma zadovoljen, da si boljših razmer ne more želeti in da njemu tako ugodnih razmer ne najde nikjer drugje na svetu. Res pametne in prevdarjene so Kirchbachove besede ter od konca do kraja resnične, ali da bi količkaj uplivale na mišljenje in postopanje nemškega naroda, na to še misliti ni. Kirchbacha bodo Nemci uvrstili med »sonderbare Schwar-men, njegovo, dasi uprav senzacionalno študijo bodo vrgli v koš, tja kjer počivajo podobna dela raznih nemških filozofov od Herderja do naših časov. Odkar je Nitz-schejeva filozofija prešla nemškemu na-rodu> kri, čuti se vsak najobskurnejši Nemec kot »Ubermensch«. Nauk o jedna-kovrednosti in jednakopravnosti narodov ne velja med Nemci več. Ta nauk je prešel med inventar humorističnih listov, v Nemcih pa je zadobil splošno veljavno načelo, da je nemški narod več vreden kakor vsak drugi narod, da je nemški narod gospodovalni narod, kateremu morajo biti drugi podložni in da drugi narodi, zlasti Slovani kot manjvredni tudi ne morejo zahtevati jednakopravnosti. Očitno je, da Kirchbach ne pozna duše svojega lastnega naroda in njegovih tendenc in zato tudi njegova sicer znamenita študija ne bo imela upliva na Nemce. Nemški narod je ves prešinjen tistega hakatizma, ki se v Prusiji ofici-alno izvršuje, v Avstriji pa neoficialno — koder je to sploh mogoče, in kateremu naredi konec šele kaka velika katastrofa. Sicer pa gre Kirchbachu vse priznanje, da je imel pogum pred nemško javnostjo zastopati pametno in pravično j stališče. V LJubljani, 29. januvarja. Moravsko vseućiliško vprašanje v proračunskem odseku. Doslej je proračunski odsek mirno in stvarno deloval, a ko je prišel na vrsto učni etat, se je položaj izpremenil. Čehi zahtevajo, da se jim izpolni stara, pravična želja in da se ustanovi v glavnem mestu Moravske, v Brnu, češko vseučilišče; Nemci pa so Hartlu in Koerberju najodločneje izjavili, da take univerze v »nemškem« Brnu ne dovolijo, ker bi postalo Brno kmalu Češko mesto ter bi se nemštvo na Moravskom sploh potisnilo v ozadje. Vršila so se zato že pogajanja z naučnim ministrom Hartlom, ki je obljubil Nemcem, da odpravi Čehe z negotovimi obljubami. Dejal je nemško-morav-skim poslancem, da se bode skliceval na to, da nedostaje še mnogo materijalnih in znanstvenih predpogojev za tako univerzo, da pa vlada vzlic temu simpatizuje z nemškim in s češkim vseučiliškim načrtom. Niti takega odgovora ne marajo Nemci, nego zahtevajo, naj Hartel jasno izjavi, da Čehi na češko univerzo v Brnu ali v Olo-mucu niti misliti ne morejo. Tudi Koer-ber je skušal pomiriti Nemce, a brez uspeha. Nemci zahtevajo, da se prej sklene nemško-češka sprava, potem šele bo možno govoriti o kakem češkem vseučilišču na Moravskom — toda v Brnu nikakor ne! Baje je nastala v ministrstvu kriza radi tega. Hartlov položaj je postal nevzdržljiv in hoče baje odstopiti. Vrše se nova pogajanja, med tem pa se je razpravljanje o visokih šolah odgodilo za nekaj dni ter se doženejo prej druge točke proračuna naučnoga ministrstva. Oblaki se zopet zbirajo in kaže se, da so tudi v proračunskem odseku časi miru in strpljivosti pri kraju. Vojna v Južni Afriki. Iz Johannesburga poročajo: Burski poveljnik Bevers, ki je bil nekaj časa v bližini Pietersburga, je vdrl 22. t. m. v koncentracijsko taborišče, vzel seboj veliko stevijo ondi interniranih Burov ter 25. t. m. zjutraj naskočil Pietersburg, da bi si pri svojil pušk in konj za pridobljeno moštvo. Angleži pa so ga odbili z izgubo 3 mrtvih in 3 ranjenih. 23. t. m. so poskušali Buri pognati neki vlak blizu Pietersburga v zrak, a streljivo ni napravilo nobene škode. Iz Pretorije javljajo, da so prišli angleški žurnalisti v farmo blizu Lvdenburga, da bi ujeli Hindona, ki je znan kot razruševalec vlakov. Hindona pa niso dobili, a zato so ujeli Ben Viljoena in dva njegova adjutanta. V isti noči je polkovnik VVilson pri Strvdonu ujel 20 Burov. Ker pa sta Wilsona naslednjega jutra napadla Alberts in Ross, so vsi ujetniki zopet ušli. Nekaj je bilo v boju ustreljenih. Buri so imeli v bitki 10 mrtvih in več ranjencev ter so prosili Angleže zdravniške pomoči. Angleži so imeli 3 mrtvo in 5 ranjencev. Bruce Hamilton je pri Boschmausfonteinu ujel 12 Burov. Pri Irene se je udalo 12 Burov. Lord Kitche-ner poroča, da je Ben Viljoen res ujet ter da bode to na Bure, stoječe severno železniške proge, jako vplivalo. V Siid-middeburgu je bil baje ujet tudi lian s (ne Louis!) Botha. Iz Johannesburga poročajo, da hoče Bur V i 1 o n e 1 s 1500 Buri začeti boj proti lastnim rojakom. To je baje že sporočil Steijnu. O zajetju generala G. Carringtona se poroča: Na Sveti večer je bil general Carrington v Hex-spruitu, v neki gozdni zaseki v gorovju Magalis. Delarev in Kemp sta ga obkolila ter ujela generala z vsem štabom in celim bataljonom. Carringtonov bataljon je sestajal večinoma iz avstralskih bušmancev. Carrington je bil podrejen divizijonarju Methuenu. O tem velikem porazu je Kitchener — molčal! Angleška vlada je predložilo parlamentu potrebščino 5 milijonov funtov sterlingov kot naknadni kredit v pokritje* vojnih stroškov v Južni Afriki. Po angleških poročilih so izgubili Buri v pretečenam tednu: 31 mrtvih, 20 ranjenih in 322 ujetih. Najnovejše politične vesti. Budgetni odsek je razpravljal i včeraj med drugim o ljudskem šolstvu in LISTEK. Nakit. Francoski spisal H. L. Legrand. Nekega ponedeljka, okoli dveh popoldne, je stopila elegantna dama v prodajalno za dragotine v Rue de la Paix. — Jaz sem gospa Delpart, soproga doktorja Delparta; saj gotovo poznate ime mojega moža? Dragotinar se je poklonil. — Moj soprog mi je obljubil, da mi kupi biseren nakit, pa sem se spomnila takoj vas. Videla sem collier, ki ga je kupila pri vas grofica Martinet . . . Rada bi imela nekaj sličnsga. Dragotinar se je zopet poklonil ter šel v sosedno sobo, iz katere je prinesel kmalu zaželjeno kaseto. — Prav takega nimam več, milostiva. Toda tale collier je iz enakih biserov. S temi besedami je pokazal dragotinar gospej krasen collier, sestavljen iz petdeset biserov. Vsi so bili veliki kakor lešniki, tako da bi bil človek na prvi pogled mislil, da niso pravi. Dama jih je gledala. — Oh, v resnici je lep .... uprav krasen1 Vzemši ga v roke, ga je nesla k luči, da ga bolje vidi. — Koliko stane ? — je vprašala živahno. — Petindvajset tisoč . . . Od te cene ne morem popustiti . . . Naredil sem ga za barona C, in ga — ako želite kupiti ga — ne morem dati ceneje. Dama se je nekoliko zamislila, potem je nadaljevala, malo smeje se: — To je malo drago. Moj mož ne bo hotel toliko potrošiti . . . Toda . . . Dragotinar je vzel takoj drug collier iz kasete; — bil je prav tako lep kakor prvi, samo biseri so bili manjši. — Ta stane samo osemnajst tisoč, milostiva. Gospa Delpart ga je pogledala, nato je rekla odločno: »Izbrala sem že onega prvega. Ali mi ga morete poslati na dom?« — O prosim, milostiva. — Hočem, da si ga moj mož pogleda. Ali ... ne bi bili morda tako ljubeznivi ter mi poslali oba? . . . Takoj sedaj! — O, prosim, drage volje. — Moja ekvipaža je zunaj pred prodajalno. Morda bi mogel iti kateri izmed vaših pomočnikov z menoj ? Dragotinar je ustregel želji dame. — Njegov pomočnik »e je odpeljal, držeč v roki železno kaseto, v ekvipaži skupno z gospo Delpart. II. Palača doktorja Delparta je stala sredi lepega vrta. Iz palače je vodil pokrit hodnik v glasovito zdravilnico za aervozne, ki je bila pod nadzorstvom slavnega zdravnika. Palača je bila polna krasnih slik, glasovitih starin in raznih umetnin, katere bi mogle dičiti prav tako kak muzej. V sobi doktorja Delparta je bil na steni, prav nasproti pisalne mize, krasen gobelin, vreden svojih stotisoč frankov. V taki okolici je živel glasoviti zdravnik, študirajoč higijenske metode. Prav istega ponedeljka je javil sluga okrog desetih dopoldne posetnika. Na vizitki je bilo napisano: — Comtesse Saint Paul de 1' Estou-zeillon. Doktor je vrgel takoj cigareto v stran, poškropil se z eau de Cologne ter dejal slugi: — Pripeljite gospo! Grofica je prišla radi neprijetne stvari h glasovitemu zdravniku. Mož jej je postajal vsaki dan bolj nervozen. Včeraj — v nedeljo — so se pokazali na njem znaki blaznosti. Vedno si domišlja, da ga nekdo preganja. Tudi ima fiksno idejo, da išče neprestano nekako kaseto z dragotinami, katera ni nikdar eksistirala. — Rešite ga, gospod doktor! — je prosila lepa gospa. — Vi ste glasovit zdravnik. O vas govori ves svet, zato se obračam na vas. Rešite ga. Večno vam bom hvaležna . . . Ah, tako nesrečna sem! Delpart jo je začel tolažiti: — Vse hočem storiti, kar je le mogoče! — Hvala lepa . . . Pripeljati hočem svojega mož? še danes sem k vam .... Uverili se boste, da je težko bolan . . . Ali ga hočete ozdraviti ? — Vsekakor, komtesa! III. Bkvipaia gospe Delpart se je ustavita popoldne okrog treh pred palačo slavnega zdravnika. Vratar je spoznal takoj grofico, ki je bila zjutraj pri doktorju. Za njo je šel gospod v črni suknji z železno kaseto v roki. V predsobi je vzela grofica — to je gospa Delpart — kaseto iz rok gospoda ter ga prosila, naj počaka par trenotkov. Nato je šla v sobo. Prešlo je par minut, a potem je prišel v predsobo doktor Delpart. Resno, a vendar prijazno je pozdravil gosta. — Kaj ne, da so lepe te slike ? Glejte, gospod, oni-le je Meissonier, ta je . .. Dragotinarjev pomočnik ga je prekinil: stalnem nameščenju okrajnih šolskih nadzornikov. Poslanec Robič je tudi govoril k zadevi glede štajerskega ljudskega šolstva. — Ministrski svet imel bi se danes sniti, da se dogovori, kako odpraviti grozeča nasprotja pri naučnem etatu. — Pravosodni minister je poklical predsednika praškega nadsodišča viteza VVesselega brzojavno na Dunaj, ker ga je ovadil posl. Pergelt, da se ne zmeni za odpravljene jezikovne naredbe. — Ekse-kutivni odsek čeških državnih in deželnih poslancev ima skupno sejo dne 2. februvarja v Pragi. Vesti o razporu mej Mladočehi zastran jezikovnega vprašanja so neosnovane. — Nemški cesar Rimljanom za svoj rojstni dan. Cesar Viljem je o svojem rojstnem dnevu poslal rimskemu županstvu Goethejev kip z laskavim pismom. — Nemčija in jezuiti. V nemškem državnem zboru so klerikalci včeraj interpelirali, ali hoče vlada jezuvitom dovoliti naseljenje, češ, da so jezuvitje potrebni. Vlada je izjavila, da bo zvezni svet o tem letos sklepal. — Španski kralj Alfonz XIII. obišče letos, ko bo proglašen polnoletnim, razne evropske dvore. V Rim pride obiskat le papeža, ko bo kraljev dvor odsoten. — Mestno gospodarstvo v Belgradu. Proračun izkazuje 2.461.657 dinarjev potrebščine in 2,935.019 dinarjev pokritja, potemtakem preostanka skoraj 500.000 dinarjev. — Sestanek srbskega in bolgarskega učiteljstva se je vršil te dni v Bren-govi. Govorilo se je navdušeno o pobratimstvu obeh narodov ter o slovanski vzajemnosti sploh. — Za francosko narodno oboroženje je dovolila zbornica 663 milijonov frankov. — Italijanski kralj in francoski predsednik obiščeta baje skupno v mesecu maju ruskega carja v Peterburgu. — DarežljiviAme-rikanci. Ameriška vlada je sklenila poravnati vse potovalne stroške nemškega princa Henrika. Dopisi. Iz Ljubljane. Surovinsko društvo črevljarske obrto-valne zadruge v Ljubljani je imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 26. januvarija t. 1. ob ^,3 uri popoldne v gostilni »pri Maliču«. Vseh udeležencev je bilo 42, izmed teh 8 izven Ljubljane. Na dnevnem redu je bilo: 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Poročilo nadzorovalnega odbora. 3. Poročilo preglednikov. 4. Polaganje letnega računa. 5. Volitev na čelništva. 6. Volitev nadzorovalnega odbora. 7. Razgovor o rem.uneraciji delujočemu odboru. 8. Sprememba pravil. 9. Predlogi in vprašanja. — Ravnatelj gosp. Ferdo Turna pozdravi najprvo navzoče in poroča o delovanju društva, za katerega ustanovitev se je delalo že 12 let. Ker pa so bili časi tako neugodni, da ni bilo mogoče črevlj. obrtnikom z lastnimi močmi ustanoviti si za njih tako važnega — Oprostite, gospod . . . toda ... bi seri . . . Delpart se je nasmehnil: — Da, da, naravno! Biseri so na svojem mestu! Pomagati vam hočem, iskati jih. Toda, glejte .... tale je Claude Lor-rain . . . — Oprostite, ne razumem vas. Prišel sem radi. collierja . . . Zdravnik je nadaljeval, smehljaje se; prijel ga je za roko: — Le polagoma. Pojdite, da vam pokažem svojo knjižnico. Imam . . . — To je prevara! Vrnite mi kaseto! Tedaj pa sta stopila v sobo dva slugi in sta zgrabila razgrajača. — Lopovi! Moje dragotine dajte! Slugi sta mu oblekla oviralno srajco, a doktor mu je dejal: — Vse se bode zgodilo, gospod grof. Odpeljati vas hočemo nekam, kjer jih boste našli. In odvedli so nesrečnika skozi hodnik v zdravilnico. IV. Ko se je vrnil doktor v svojo sobo, ni več našel »grofice«. — Ali je odšla? Sluga je ni videl, vratar pa se je spomnil, da se je odpeljala z ekvipažo. Nikdar več je niso videli. Policija je samo poizvedela, da je pobegnila s kaseto nekam na Angleško. zavoda, katere težave — tako nekako nadaljuje ravnatelj — ao nam bile znane že naprej. Vedeli smo, pravi dalje, da se bo treba boriti prvo leto ne samo v fi-nancijalnem oziru, ampak tudi z našimi usnjarji, kateri so nas pri različnih tvrd-kah očrnili, kakor so le mogli, tako da nam pretežna polovica tovarni ni zaupala spočotka niti blaga, danes je seveda vse to drugače! Vzlio temu nismo napravili nemaloga uspeha, kakor je razvidno iz računskega zaključka. 1033 K 76 h se bo razdelilo med člane društva in 10% oddalo se je rezervnemu fondu. Prihodnje leto bo gotovo ta svota veliko večja, ker nam ne ho treba nabaviti si zopet mobilij, katere so nas stale 1172 K 27 h. Tudi je bilo pričetkom le 42 udov, in še ti so se z veliko bojaznijo in brez vsakega zaupanja bližali društvu, ker so jih usnjarji begali na vse možne načine; vendar ko so pričeli posamezniki uvidevati, da bo društvo vendarle uspevalo, pričeli so pristopati in tako imamo zdaj že 62 članov. Pomisliti je treba tudi, da je društvo delovalo le devet mesecev in so nakladale tovarne v pričetku — nahujskane po usnjarjih — neznosno visoke cene. Zdaj pa, ko vidijo, da poravnamo njih račune redno, dobimo od vseh obstoječih tvrdk polno ponudb in od dne do dne vedno večje zaupanje. Raztolmačiti si pa ne moremo, kako da nam morejo nakladati nekatere domače tvrdke tako visoke cene, da nam ni mogoče shajati, ampak smo priseljeni, prejemati isto blago veliko ceneje od tujih firm. Nadejamo se pa, da bodo pričele uvidevati naše domače tovarne, da jim ta kartel ne more koristiti. Častno izjemo med njimi dela le tvrdka Knaflič v Šmartnem pri Litiji. Dalje se spominja ravnatelj že tudi resnične požrtvovalnosti ljublj. župana g. Ivana Hribarja, ki je sprejel rade-voljno sestav pravil v svojo oskrb in storil potem še toliko, da so se nam iste tudi brezplačno tiskale in vezale. Naj mu bo zato najprisrčneja zahvala! Isto gre tudi prezaslužnemu g. cesarsk. svetniku Ivan M urniku, ki si je stekel za društvo nepozabnih zaslug. Poročilo pravi še dalje, da je dobilo društvo od trg. ministrstva kot podporo 3600 kron, kot darilo pa je dal slavni deželni zbor 600 K, si. mestni magistrat 300 K, vis. trg. in obrtna zbornica 200 K in črevljar-ska zadruga 200 K. Vsem tem imenovanim korporacijam gre zato najudanejša zahvala. Iz tega je tudi razvidno, da so se pričeli že tudi višji krogi zanimati za maloobrtniški stan in je tudi naša dolžnost potem še večja, da delujemo z vsemi močmi po geslu: V slogi je moč. Vsak človek, ki že samo pogleda našo skupno prodajalno, mora biti v resnici vesel tega velikega napredka in zaloge, ki nadkriljuje vse druge iste vrste. Kraj pa kjer imamo zalogo je popolnoma suh, v I. nadstropju in ne morda kaka mokra klet, kakor pri večina naših usnjarjev. Njih blago je bilo tudi preje vsak dan dražje, čemur so bile vzrok vedno kake vojske (!) tako n. pr. južno-afrikarska in dr. (Smeh in veselost.) Odkar pa je usta-novljrno naše društvo, se je to popolnoma nehalo in so svoje cene tako znižali, da smo v nekaterih slučajih celo prepričani, da dado svoje blago včasih celo v lastno izgubo, samo da bi mogli škodovati in uničiti naše društvo. Prejšnje stanje in razmerje z usnjarji nam je bilo že neznosno in so nas ti s tem le sami prisilili da smo si hoteli pomagati in ustanovili to našo prodajalno. Končno opominja še govornik, da naj stopijo udje neustrašeni kakor neomajena skala, in naj se ne dado premotiti po sladkih besedah posameznih usnjarjev. Ker, če se dado premotiti po njih medenih besedah in bi propadlo društvo le po malomarnosti in brezbrižnosti lastnih članov, potem naj bodo uverjeni hudega maščevanja usnjarjev. Kar morajo dajati zdaj ceneje, vse to si bodo prisvojili potem še trikrat nazaj. — S tem je bilo končano skoro enourno poročanje ravnateljstva. Zatem poroča še nadzorovalni odbor in pregledniki, ki so našli vse v najuzornejšem redu. Pri volitvah je bil izvoljen zopet ravnateljem enoglasno g. Ferdo Turna, ravnotako blagajnikom zopet g. Ivan Zamlen in preglednikom g. Alojzij Erjavec. Odbornikom pa gg. Ivan Gačnik, Viktor Kranjc, Matija Oblak in Ivan Rozman. Predsednik nadzorovalnega odbora g. Rudolf Vrtnik priporoča le nadalje preraembo pravil v tam smislu, da bi se prodajalo vsakemu in ne samo udom, kar je bilo tudi enoglasno sprejeto. Dalje poroča Se, da je dobilo društvo od vis. trg. ministrstva tri stroje v uporabo za izdelovanje gorenjih delov obutal. — Ker se ni nihče več oglasil k besedi, zaključi isti zborovanje ob 1/sl uri zvečer. Izpred sodišča. Včeraj je gospod deželnosodni svetnik Hauffen predsedoval tudi še tejle prav zanimivi obravnavi: „Ta velik' sribar .. ." L. 1880 se je v Kamniku porodil nezmerno »kunštni« Ferdinand Kučera, pristojen v Vratislav pri Brnu in doslej nekaznovan. »Kunštni« Kučera je bil do zadnjega časa odvetniški pisar. Primanjkovalo mu je pa vedno denarja, a znal si je pomagati, na kak način, dokazuje obravnava, po kateri je tožen radi hudodelstva goljufije ter vlačuganja. Aleš Korošec, bajtar in delavec na »Šinkovem turnu« v Kamniku, ter njegova žena Antonija sta hotela nekatere fantine tožiti, ker so jima nekaj poškodovali. Kučera se jima je precej predstavil in dejal, »da je tako kunšten, kakor noben kamenški dohtar« — »saj je bil 5 mesecev v Trstu za ta velikega šribarja«. Korošec ni hotel sesti precej na limanice, a Kučera mu je dejal: »Šliš'te Vi, jaz sem ta vel'k kamenški dohtar. Naredil Vam bom tožbo in črez par dnij bo že prišla komisija; vse »koštenge bodete dobili »topelt« povrnjene.« Zahteval ni nič za svoj trud, samo — »na ste-mp*ljne«, najprvo črez 13 K. Zakonska Korošec sta jih dala. Črez par dni je zopet prišel. Naredil se je prav domačega pri Koroščevih in prosil za malo vode. Stari Korošec pa tudi ni neumen in si je mislil: »Ta velikemu dohtarju ne smem vode dati.« Tekel je torej in mu prinesel steklenico piva. Kučera pa je pripovedoval, da je šla tožba »na ta vel'ko rihtoa v Ljubljano, ter da potrebuje zopet veliko denarja. In stari Korošec je šel v hlev, vzel prešička in ga peljal prodat; denar je dal »ta vel'kem dohtarju«. Ta je črez nekaj časa zopet prišel in zopet »za štempeljne« denar zahteval. Ženi se je to že malo čudno zdelo in rekla je to tudi. »Dohtar« pa se je mogočno razkoračil: »Mati, le tiho; jaz imam »vofenpos« in revolver ter pravico, da vsakega ustrelim, kdor mi kaj črez čast reče.« In — »vandral« je drugi pre-šiček iz hleva, denar pa v Kučerov žep. Potem jo je ta popihal in le enkrat zakonskima Korošec pisal, da so vse tožbe »odbite«. Opeharil jih je na ta način za 66 K 30 h. Kučera je nastopal potem v Ljubljani. Šel je k dru. M. Hribarju, ki je bil takrat odvetniški koncipijent pri dru. Fur-lanu, kateri je tudi Kučero v službo vzel. Pripovedoval je dru. Hribarju, da je nje govega očeta kap zadela in prosil za 10 K, da ga more spraviti v bolnišnico v Gradec Dobil jih je. črez nekaj dni je prišel zopet. Dejal je, da očeta niso sprejeli v bolnišnico in prosil zopet za 10 K. Dobil jih je in pozneje enkrat jc dru. Hribarju na enak način izmuznil zopet 10 K Poleg tega je simuliral bolezen in izvabil od dra. Furlana 5 K. Tudi je nekemu uradniku dra. Furlana odnesel prstan mesto na pošto, v zastavljalnico. Končno je odrinil in poskušal je svojo srečo v Trstu. Prišel je k dru. Rvbafu ter prosil s falsificiranim spričevalom službe. Dobil jo je. Živel je v Trstu s svojo ljubico, ne srečno Marijo černe, katera je potem skočila v morje in se potopila. Kot uslužbenec dra. Rvbafa je izvršil Kučera dve veliki lopovščini. V pisarno dra. Rjbafa je prišla N. Bradač, ker mu je hotela izročiti neko delo. Kučera jo je pregovoril, naj njemu delo izroči, kajti »bode bolj poceni«. Na ta način je ženi tekom par tednov izvabil 360 K. Ravno tako je ogoljufal kmeta iz Skednja Sancina za svoto čez 100 K. Končno je bil iz službe odpuščen ter radi vlačuganja aretovan. Od prič je bil samo stari Korošec navzoč in je pravil s solznimi očmi, kako ga je »ta vel'k dohtar« »obrnažil« ter kako je svoje lepe, uboge prešičke prodajal. Toženec je priznal vse delikte. Sodni dvor je Ferdinanda Kučero radi hudodelstva goljufije ter vlačuganj« obsodil na 8 mesecev ječe ter plačilo z&. htevanih odškodnin v snesku 556 K 36 h če bi »ta velik šribar« še za par kron več ogoljufal, bi prišel pred porotnike. Danes je bila pod predsedstvom gosp deželnosodnega svetnika An do lš k a tudi obravnava proti nekaterimi krščanskim hijenam, ki so ob priliki pogreba liberalnega občinskegapredstojnika Leopolda Žgurja na Gočah na tak nizek način kazali svojo katoliško vest. O obravnavi bodemo natančneje jutri po ročali. Danes omenimo samo, da je sodni dvor sklenil preložiti obravnavo radi novega zaslišanja prič. Dnevne vesti. V Ljubljani, 29. januvarja. — Poreško-puljski škof Flapp je — kakor čuje »Naša Sloga« — od redil, da se naj one tri »češčene Marije« in »Češčena kraljica«, ki jih moli duhovnik po tihi maši skupno z ljudstvom v domačem jeziku, odslej v italijanskih žup nijah poreško puljske škofije molijo v italijanskem jeziku, v hrvatskih župnijah pa da je italijanskim duhovnikom prepu ščeno, da jih molijo ali v italijanskem je ziku ali pa v latinskem. Škof Flapp je torej premenil papežev ukaz, samo da hr vatski verniki ne bodo mogli v svojen. jeziku moliti. Pri ti priliki omenjamo, da tudi nekateri ljubljanski duhovniki ne spoštujejo papeževe odredbe, da je po tih. maši moliti 3 »Češčena Marija« in »Češčena kraljica«. V nunski cerkvi se te molitve nikdar ne opravijo, videli smo pa tudi že, da se je mašnik po teh molitvah prekrižal, kar tudi ni dovoljeno. Ko bi hoteli slabe dovtipe delati, bi imeli tu lepo priliko. Lahko bi se razkoračili in na pr. vprašali zakaj se nunski katehet ne suspendira, ker papeževega ukaza ne spolnjuje, in kako se upa maše skrajševati, ko se vendar maše naroče, neskrajšane z vsemi molitvami vred, kar jih je predpisanih. Toda, ker nam je vse sveto in nedotakljivo, kar je v zvezi s cerkvijo in ker se ne vtikamo v notranje cerkvene zadeve, se hočemo tudi tu premagati in pustiti stvar v miru. — Župnik Kosec — obsojen. Iz Kamenj poročajo: Naš »častiti« župnik je bil kaznovan v Ajdovščini na 15 kron globe, ker je prihajal brezpotrebno v hiše, in imel predolg jezik. Tako bi se mu moralo zgoditi povsodi, kjer napravlja prepir in razprtijo. Le korajžno naprej, ker to bo koristilo njemu in naši fari, da bode složna, kakor je bila pred njegovim prihodom. To bodi izgled ljudem, da vedo, da tudi maziljenec nima vseh pravic, in da se sme tudi njega obsoditi! — Slovensko gledališče. Včerajšnja in prva predstava sta dva kričeča kontrasta, ki kažeta, kako se mora in kako ne sme peti opera take vrednosti kot je »Rigoletto«, ki se šteje med najboljša in najpopularnejša Verdijeva dela. To je gotovo ne mala zasluga naše odkrite in opravičene zadnje kritike in veseli nas, da smo dosegli z njo uspeh in imeli tako včeraj operni večer, ki nas je vsestransko zadovoljil. Včerajšnjo predstavo smemo šteti med najboljše na našem slov. odru sploh. Sicer je naša zadnja kritika izzvala ne malo razburjenja med gotovimi krogi, — kar nas seveda ni kar nič irritiralo, — kajti tolažila nas je zavest, da je bilo razsodno občinstvo na naši strani. Mislim pa, da smo pač dospeli i v kritiki gledaliških predstav na ono višje stališče, na katerem se nam ni treba ozirati na simpatije, ki se oklepajo osebe posameznih igralcev oziroma igralk, ker to, kar je nekdaj zadoščalo našemu napredujočemu občinstvu, dandanes, hvala Bogu, ne zadošča več. Sicer pa moram odkrito reči, da naša kritika itak pozna preveč obzirnosti, kar se je maščevalo že večkrat. Boljše je, — da sploh nimamo opere kakor — slabo. No, včeraj smo bili obilo odškodovani za to, kar nam je zadnjič narekalo v pero pikre besede. Prepričali smo se včeraj, da zbor vrši lahko izborno svojo nalogo, če — hoče. Bil je izvrsten ter je bistveno pripomogel do uspeha. Tudi orkester se je vrlo in hrabro držal, eksaktno in fino igral. Želimo si ga vedno takega, potem mu je stalno priznanje zajamčeno. Prav dobro je pel svojo, ne težavno vlogo eminentno liriSkega značaja, nas* junaiki tenorist — Wagnerijaneo g. 01 iz e wa k i. Pointa eelega večera pa je bila Oilda, — na njo se je koncentrirala radovednost vsega občinstva. Gdč. N o e m i je bila včeraj izvrstno disponirana, in se je vidno potrudila, da je v naglici naštudi-rano vlogo rešila prav lepo. Krasno je pela, z lahkoto, ff brez napora, pred vsem pa intonirala čisto, zvonko in s polnim glasom. Tudi v igri je bila jako simpatična Gilda. Po vnanjosti je bila prav prikupna. Na to vlogo je lahko ponosna. Gosp. Urich je interpeliral svojo vlogo izvrstno in pred vsem je briljantno, dra stično — kakor prvič — igral, a tudi lepo pel. V ekstazi pa bi želel nekoliko moderiranja v glasu. Est modus .... Kvartet se menda še nikdar ni tako lepo glasil. Ensemble - stavek, v katerem je ravno Verdi mojster in v katerem leži njegova moč, je prišel včeraj krasno do veljave. Kakor zadnjič smo bili tudi danes z g. \Vildnerjem prav zadovoljni. Pel je mirno in povoljno : mož vidno napreduje. Tudi gg. Vašiček in Štam-car sta bila sigurna in sta splošno ugajala. Ravno tako gdč. Romanova, ki je bila interesantna in gracijozna Magdalena. Da bi pela gg. 01ssewski in Urich svoji ulogi slovenski, to je bila včeraj naša edina, a tudi edina želja, katero smo gojili na tihem na tem gledališkem večeru, izrednega užitka. — A še nekaj. V zadnjem aktu bi želeli vsaj strehe ali stropa tisti famozni brezstenski sobi v prvem nadstropju. Vojvoda se nam smili, da mora prenočevati ob takem viharju in pišu pri sicer mirno brleči sveči na — dežju neženirano prepevajoč »Ženska le vara nas«..... Jos. C. Oblak. — Reperioir slovenskega gledališča. Jutri, v četrtek se poje tretjič in zadnjič v sezoni prelepa Verdijeva opera »Rigoletto«, ki je sinoči vsestransko krasno uspela. Vlogo Gilde poje zopet gdč. N o e m i. V soboto, 1. februvarja je premijera Sudermannove drame »Čast«. — Z Bleda se nam piše: V nedeljo je bil v »Blejskem domu« koncert, ki je izborno uspel. Dvorana je bila natlačeno polna odličnega občinstva, ki se ni moglo prečuditi izvežbanosti pevskega zbora in šolskih otrok. — »Neues VViener Journal« poroča, da se visoka poročenea ne počutita povsem dobro v naši Gorenjski. Omenjeni list piše ter povdarja posebno sledeče: »Heute Abends den 25. d. m. soli Feuerwerk-Beleuchtung und Gesangscon-cert sein, dem Fiirsten ist das unangenehm, der Fiirstin noch mehr. Sie haben die Absicht, hier in aller Stille einige Tage zu verbringen.« Ta list se je predložil kneginji in knezu, katera se nista mogla načuditi tej — lažnjivosti. Mlada kneginja se je izrazila: »Jetzt bleiben wir just noch einige Tage hier, damit sie sehen, dass es uns hier aus^erordentlich gut gefallt und dass wir von allen Empfangsfeierlich-keiten entziickt w»ren.« Poglejte, kako so nam nevoščljivi! Včeraj smo videli prvič kne-ginjo iti peš okrog jezera. Pravili so, da je pozdravljajočim otrokom odzdravljala prijazno s slovenskim pozdravom »Doberdan!« Ljudstvo je zavzeto od nje ljubeznivosti; kneginja ogovarja skoro vsakega prijazno. Prosi se, naj »Slovenec« istino poroča namreč, da niso pela društva, temveč le blejsko bralno društvo, da se ni zahvalil knez le vodji požarne brambe, temveč prvemu se je zahvalil gospodu Francu Rusu, nadučitelju, kot pevovodji, in po tem gosp. Ivanu Rusu, kot načelniku požarne brambe. Čudno, da Lampetka še vedno tako jezik srbi, kadar je treba kako pohvalo ziniti o vrlem blejskem pevovodji in njegovih pevcih. — Smrtna kosa. Iz Sarajeva poročajo, da je umrl kalkulant pri tamošnjem deželnoračunskem uradu g. Franc Pire, bivši gardni nadporočnik rajnkega mehikanskega cesarja Maksimilijana; dosegel je 63 let. Rajnki je bil svoj čas cesarju Maksimilijanu dssna roka in je bil ž njim vred v Kveretaru po generalu Eskobedu ujet in k smrti obsojen, ali poznejši prvosednik ljudovlade Juarez gaje izpustil, na kar je šel k svojemu bratu v Jelšane. Študiral je v Gorici, potem se je posvetil vojaškemu stanu; pri naših vojakih in v Mehiki je prejel več medalij. Bodi mu lahka bratska zemlja! — Umri jo bivši župan v Škofji loki in testni meščan škofjeloški g. Valentin Sufinik. N. v m. p.! — Poročil se je v Opatiji gospod Maks o čeme, sodni pristav v Voloski, z gdč. Marijo Tomašičevoiz Opatije, čestitamo! — Premogovo lilo pri Vnanjih Goricah pri hiši Janeza Pezdirja sta baje našla kajžarja obrtnika Fr. Stanonik in Fr. Rogovšek. Kajžarja že sanjata o — milijonih! — Nesreča. Jos. Pibernik, doma iz Mengša, je šel 25. t. m. zvečer s svojo rodbino na kolodvor v Jesenicah. Gredoč po brvi črez potok je padel v vodo in se tako nesrečno udaril ob ka men, da je umrl. — Na predvčerajšnji semenj je bilo prignanih 1082 konj in volov; 244 krav in 54 telet. — Skupaj 1380 glav. Kupčija je bila jako živahna, ker so prišli kupci iz zunanjih dežel. — Tat iz škofije in iz šen-klavškega župnišča prijet. Zadnje tatvine v ljub. župniščih in v škofiji delale so mestni policiji preglavice in že je bilo dvomno, če se jej bode posrečilo ujeti tatu. Vsi fotografirani in nefotografirani tatovi so se strogo nadzorovali, a nič ni bilo sledu. Skoraj vsa večja orožniška po-veljništva so se obvestila o tatvini in o osebnem popisu dozdevnega storilca in tudi na policijske urade v drugih mestih so se poslale okrožnice o tatvini. Izvršitev tatvine v škofiji in v šenklavškem žup-nišču je kazala, da je bil na obeh krajih jeden in isti tat, ki je moral biti dobro znan s krajevnimi razmerami. Včeraj je dobila ljubljanska policija od policije v Celovcu obvestilo, da se je pretočeni teden klatil po Celovcu v slabi družbi neki človek, ki se je izdajal za vinskega agenta, Ivana Pogačarja iz Ljubljane, in ki je prav potratno izdajal denar. Ljubljanska policija je še včeraj dognala, da bode ta vinski agent identičen s pasarjem Ivanom Poga-čarjem, ki je bil v zadnjem času v službi v Litiji, a je bil tamkaj odpuščen in se je potikal po Ljubljani. Dognalo se je, da je dotičnik stanoval v prvi polovici meseca januvarja na Žabjeku št. 3, da pa je 19. ali 20. t. m. se odpeljal v Celovec, odkoder pa se je te dni vrnil v Ljubljano, ne da bi se bil vrnil na svoje prejšnje stanovanje. Danes zjutraj je bil Ivan Pogačar na ulici aretovan in odveden na policijo. Ničesar ni hotel vedeti o tatvini, pač pa je izpovedal, da je bil v Celovcu, in da je imel tri cekine, katere je dobil, jednega od očeta, jednega od strica in jednega pa od nekega pekovskega pomočnika. Ko se mu je dokazalo, da to ni resnično, je še vedno tajil. Bil je zaslišan, da je moral vse povedati, kod je hodil, odkar je bil odpuščen iz službe v Litiji in koliko denarja je imel in koliko je izdal. Zapletel se je v taka protislovja, da se ni mogel več rešiti. Pozvale so se na policijo osebe, katere so videle tata v škofiji in v župnišču, in vsem se je zdel zelo podoben, samo imel je sedaj drugo obleko in drug klobuk. Tudi to se je dognalo, da je Ivan Pogačar res nosil pred tatvino pri profesorju Zupančiču dolgo suknjo in klobuk s peresi, kar pa je on hotel utajiti. Hotelo se ga je predstaviti v gostilne, kjer je pil in zapravljal denar, a tega se je zbal in je raje vse pripoznal. Izvršil je tatvino pri kanoniku Andreju Zamejcu, kjer je vzel okoli 320 kron in tatvino pri profesorju Antonu Zupančiču, kjer je vzel nad 600 kron. Ves denar je že zapravil, tako, da je že suknjo prodal. Zapravil je denar v mestu, največ pa izven mesta. Cekine je vse zabil v Celovcu, kjer mu je neki Pendl, s katerim sta skupaj popivala, ukradel eekin, vsled česar gaje Pogačar ovadil policiji in ta je Pendlna prijela in zaprla. Ivan Pogačar je rojen 30. decembra 1883 v Po-ženku pri Cerkljah. Bivši škofijski kancelar, občespoštovani g. Pogačar, je njegov stric. Pogačar je strica večkrat nadlegoval z obiski in so mu bile vsled tega razmere v škofiji in v župnišču znane. Na dan tatvine je bil še pri svojem stricu in ga je prosil podpore, katero mu je pa ta odrekel. Nato je šel v župnišče in ukradel nad 600 kron. Vzel bi bil lahko nad 4000 kron, pa jih ni hotel, ker, kakor je sam izpovedal, je imel že dosti. Policija poizveduje sedaj, kod je aretovanee zapravljal denar in če ni tudi na sumu s tatom v župnišču pri Sv. Jakobu in t nunskem samostanu. * Najnovejše novice. Dunajska stavbena in* prometna družba se je razpustila, na kar je dunajski mestni svet takoj sklenil stavbene in prometne pogodbe z del. družbo Siemens & Halske. Družba mora izvršiti vse projektovane proge dol. 1903 za 391/, mil. K. — Plaz je odnesel v Hamburgspitze pri Hallu turista medicinca Dormanerja. Do sedaj še niso našli trupla. — Blagoslov-ljenje novega vodovoda v Zadru je izvršil včeraj nadškof Dvornik. Vodovod stane 450.000 K. — Konjskiprekupec za Angleže, Mažar A. Bruder, je nabral od ogrskih mešetarjev v komisijo konj za 200.000 K. Konje je izročil angleški vladi, prejel denar ter zbežal v Ameriko. — Eksplozija dinamita. V neki zalogi v New. Yorku se je razletela večja množica dinamita. Ubilo je 6 oseb, ranilo težko 75, lahko pa okoli 100 oseb. — Prebivalstvo Londona šteje po najnovejšem štetju 4,536.541 oseb, med temi je 135.377 tujcev. — Ladja s konji za Angleže se je potopila. Angleški parnik »Mapelmoor«, ki je odplul o Božiču iz Reke z 900 ogrskimi konji za Kitchenerja se je potopil. Na ladji pa je bilo tudi 40 oseb. — 114 ur podsutje bil v Freiburgu rudar Menihol. Ko so ga predvčerajšnjim izkopali, bila mu je prva beseda »Jutri pa napravim blau.« — Zaradi ženinega kolesarjenja je v Parizu 521etni bančni uradnik Leray odrezal ženi vrat, sam pa se je ustrelil. — Mesto steklega psa ženo ustrelil. V Mikosfalvi je preganjal policaj steklega psa po dvorišču posestnika Barkota. V trenutku, ko je sprožil revolver, stopi po-sestnikova žena na dvorišče ter pade v prsi zadeta. * Lega nazionala", to razupito italijanako šolsko društvo, priredi v Krku ples, in sicer v prostorih ondotne — bolnice! Bržčas nimajo v Krku druzih prostorov, a vzlic temu je ples v bolnici nekaj povsem novega. Društva. — Občni zbor društva „Prav-nik". Včerajšnjemu poročilu o obe. zboru nam je še dodati, da je odbor dovršil pripravljalna dela za slovensko izdajo »Izvršilnega reda«, ki izide v samozaložbi društva že julija meseca letos opremljen kot ročna izdaja z vsemi stranskimi naredbami in ukazi, ter z odločbami najvišjega sodnega dvora. Rokopis je uredil g. sodni tajnik Ivan Kavčnik, kate remu je izrekel občni zbor na njegovem odličnem delu prav laskavo zahvalo. — V znak sožalja na smrti zaslužnega 10 let delujočega odbornika in soustanovnika društva g. notarja Ivana Gogole, so se zboravalci dvignili raz sedežev. — Na dnu morja! Pripravljalna dela za okrasitev dvorane se marljivo vrše, tako da je pričakovati presenetljivega vtisa — če se bodo tudi maske držale gesla in se primerno kostumirale. Lepo število bratov Sokolov je na delu; »Brehm's Thierleben« pred seboj, vstvar jajo anemone, meduze, tintnice, ribe, korale itd. Dolge morske rastline in alge se prostirajo po tleh delavnice — toda preveč smo že razodeli. Gospod VValdstein začel je že slikati prospekte in če smemo soditi po zadevnih skicah, bo vtis zares izvanreden. — Občni zbor trgovskega društva „Merkur" se je vršil v nedeljo, dne 26. t. m. v društvenih prostorih v »Narodnem domu«. Kot predsednik občnega, zbora je bil soglasno izvoljen g. J. Kostevc, ki nato vse navzoče pozdravi, se zahvali za njih vdeležbo, konstatira sklepčnost, ter otvori občni zbor. Spominja se v prvi vrsti umrlega velezasluženega podpredsednika g. Kersnika, na kar vsi navzoči v znak sožalja vstanejo. Nato omenja društveno delovanje v preteklem letu ter želi, da bi bil prihodnji občni zbor še bolje obiskan in da bi bilo večje zanimanje za društvo. Poročilo tajnika g. Lindtnerja, ki med drugim razpravlja o društvenem glasilu »Narodno gospodarski Vestnik« in izreka g. sotrudnikom najtoplejšo zahvalo za njih trud s prošnjo, da bi še dalje podpirali društveno glasilo, se je vzelo na znanje in se mu je izrekla zahvala občnega zbora za njegovo delovanje. Iz poročila blagajnika g. Kesslerja je razvidno, da je imelo društvo v preteklem letu 2889 K 60 h dohodkov in 2704 K 75 h izdatkov, torej prebitka 184 K 85 h. Za tem je prišlo do volitve odbora in so bili voljeni naslednji gospodje: predsednikom g. ces. svetnik Ivan Murnik, predsednikom društvenega razsodišča g. dr. K. Triller, podpredsednikom g. J. Kessler; v odbor so bili voljeni izmed tr- govcev gospodje: Ivan Jebačin, T. Kham, A. Lavrenčič, V. Rohrman in L. 8chwen-tner; izmed nasta vijence v gospodje: J. Derčar, A. Golob, L. Jeran, J. Ksnda, J. Kostevc, A. Peruzzi, V. Požar, J. Rihar, A. Rus in A. Vidic; izmed podpornih članov gospodje: dr. V. Murnik, H. Lindtner in F. Golob; za preglednika računov pa sta bila voljena gospoda: A. Novak in J. Zupančič. Po volitvi razpravljali razni govorniki o bodočem društvenem delovanju, dalje o pridobitvi novih članov, o zabavi, pouku, predavanjih in petju. G. Kostevc odgovarjal je na vse stavljene predloge in vprašanja ter obljubil, da se bo novi odbor z vso vnemo poprijel svoje naloge, da željam članov ustreže. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi gosp. Kostevc zborovanje. — Zaključni venček plesne Šole pevskega društva »Ljubljana« vrši se v soboto 1. februarja t. 1. v areni »Narodnega doma« ob 1 „9 uri. Plesalo se bode razun običajnih • plesov »češka narodna četvorka«, Češka "beseda« in »Les lancieris«. Sodeluje meščanska godba. Vsi podporni člani in tisti ki se hočejo prepričali o vspehu plssne šole so najuljudneje vabljeni, da pridejo na ta venček, ki bode gotovo prijeten. — Prostovoljno gasilno društvo V Leskovci priredi dne 2. februarja v prostorih gospoda Fr. Lavrin-šeka veselico. — Slovensko kmetsko društvo za gornjegrajski okraj. Opozarjamo novic na ta veliki ljudski shod, ki ga priredi to društvo dne 2. februarja v Gornjem gradu in na katerem se bo mbd drugim govorilo o vseučilišču v Lju-eljani, o ustanovitvi lesne zadruge. — Čitalnica v Šmarjih pri Jelšah priredi v nedeljo, dne 2 svečana 1902 v gostilni gosp. Karola Jagodica ml. veselico s petjem ih godbo. — Tamb. društvo Zvonček" pri Sv. Juriji ob Taboru priredi dne 2. svečana ob 5. uri popoludne veselico v prostorih gosp. Južna. Telefonska in brzojavna poročila. Bled 29. jenuvarja. Knez in kneginja \Vindischgraetz ostaneta tukaj do 5 februvarja. Trst 29. januvarja. „Piccolo" je zagnal velik krik, ker se je na postajah Koper in Milje poleg laškega imena nabilo tudi slovensko ime. Občinski za-stop koprski hoče protestirati, obetajo se pa tudi protestni shodi. Dunaj 29. januarja. Današnji jutranji listi poročajo, da hoče celo ministrstvo demisijonirati, ako se ne doseže porazumljenje glede češkega vseučilišča na Moravi. Na tej vesti je toliko resnice, da je ministrski predsednik včeraj zvečer pri njem zbranim nemškim poslancem rekel, da, ako ostanejo na svojem stališču, poj de v cesarski dvorec in izroči cesarju demisijo, zajedno pa priporoči cesarju, naj pusti nemškim strankam sestaviti novo ministrstvo. Za danes popoldne je sklican ministrski svet na sejo, vendar ni gotovo,, da se ta seja vrši. Čuje se, da hoče vlada ne glede ne na Cehe ne na Nemce podati svojo izjavo zastran moravskega vseučilišča. Dunaj 29. januvarja. Postavka zastran celjske gimnazije pride šele jutri na razpravo. Pred današnjo sejo proračunskega odseka su imeli nemški poslanci posvetovanje glede te zadeve, kakor tudi glede gimnazij v Opavi in v Tešinu. Izrekli so se baje, naj se ustanovi v Mariboru posebna nemška in posebna slovenska gimnazija, utrakvistični razredi v Celju pa naj se opuste in naj celjska gimnazija postane zopet samonemška. Budimpešfa 29 januvarja. Pri proračunski razpravi je Kossuth ostro nastopil zoper obnovitev avstro-ogrske nagodbe. Beligrad 29 januvarja. Nikola P a š i č, vodja radikalne stranke, je odpotoval v Petrograd v posebni misiji. Pašič je zadnji čas bival v Trstu. Kralj ga je po posebnem odposlancu prosil, naj to misijo prevzame. Berolin 29. januvarja. Angleški prestolonaslednik je odpotoval. Sedaj se je izvedelo, da se je ob njegovem prihodu zgodila demonstracija. Ko je častna stotnija korakala k sprejemu na kolodvor, je mnogoštevilna množica kričala: „Dol z Angleži, živeli Buri!" Množica je vojakom žvižgala in jim klicala, naj se vrnejo v vojašnico. Policija je demonstrante razgnala in aretirala več oseb. Herodovo zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti nteenjoce, mišice in živce krrepCujoce, kot mašilo -dobro snano ltMollovo fraaoosko sgaaje I in sol", katero se sploano m uspešno, porablja pri trganja po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K 100. Po poštnem povatji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLIj, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLLr-o v preparat, zaznamovan z varstveno znamko in pod-pisom. 2 (12-2) Se dobiva povsod! 7 neobhodno potrebna zobna Creme t Sls;* l rlelitt, burilunlMta Iz Berollna. Tretjič in zadnjič: Opera v treh dejanjih s predigro. Po V. Hugovi drami „Le roi s' amuse" spisal F. M. Piave. Poslovenil A. Funtek. Uglasbil G. Verdi Kapelnik Bog. TomaS. Režiser Sig Urich. B!»g.tjnict it siit> «'»7. ori. — ltl»t»k ob 1 tri. — I»a*c »k 10. ari. Pri gredstsvi s o d a i uj 8 orksstir al. c. In fcr. peh, polka II. LeopoldSU h Prihodnja predstava bo v soboto, 1. februvarja. „Cast". Umrli so v Ljubljani: Dne 25. januvarja: Edvard Reisinger, branjevec 81 let Breg 8t. 18. vodenica iz srca. — Kristina Roje, vrtnarjeva hči, 41/, leta, Krakovske ulice Bt. 7, jetika. Dne 26. januvarja: Anton Podkrajšek, zasebni uradnik, 68 let, Rožne ulice št. S5, kron. alkoholizem. Dne 27. januvarja: Anton Medic, dijak, 18 let, Marije Terezije cesta St 10, jetika. Dne 28 januvarja: Marija Grilc, sladčičarica, 81 let, sv. Petra cesta st. 63, ostarelost. Meteorologično poročilo. Viiina nad morjem 308-2 m. Srednji rračni tlak 736*0 mm. Stenograf zmoten slovenske in nemške, stenografije, sprejme se s 15. svedenom. Plačilo po dogovonz. (880—1) Naslov pove upravniitvo »Slov. Nar.«. Umilno popravljanje in izdelovanje perzijskih in turških preprog je kratkocaeje «a premožne in koriatonosna obrt aa manj premožne. — V tem pa poučuje: P. Toumayan hotel »pri Malicu", aoba st. 20. asF" Preprogarji (gospodje in gospe) imajo pouk ceneje. (263 1) Mlinsko orodje na tri tečaje, v prav dobrem stanu, so proda. Pojasnila daje Franjo Benkovič v Blagovici, pošta Trojana. (258—1) Št. 46.059. (93-3; Stanje g£> Čas opa- baro- j g, > zevanja , metra g g iv mm. S, 3 Vetrovi Nebo 1Z 28. ; 9. zvečer , 729 3 29. 7.zjutraj! 727-3 a 2. popol. i <29 5 0'2 si. sever 08 I si. sever 34 bt. zahod dež oblačno 1^-del. oblač.l^ti Srednja včerajšnja temperatura —11°, nor-male: —19°. Dunajska borza dn6 29. januvarja 1902. Skupni državni dolg v notah .... 10090 Skupni državni dolg v srebru .... 10020 Avstrijska zlata renta....... 12050 Avstrijska kronska renta 4*/o .... — Ogrska zlata renta 4°/0....... 119*65 Ogrska kronska renta 47«,..... 96 75 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1663'— Kreditne delnice......... 663'— London vista.......... 239 32'/i Nemški državni bankovci za 100 mark 117 12V» 20 mark............ 23 44 20 frankov........... 19 03 ItalijansKi bankovci........ 93 40 C. kr. cekini........... 11'31 UsmnoTa za rale. Pri mestnem magistratu ljubljanskem izpraznjena so 4 mesta ustanove za kranjske invalide, vsako po 63 K na leto. Pravico do teh ustanov imajo bivši vojaki, ki so vsled vojaške službe za delo nesposobni postali in so ubogi in pa lepega vedenja. Prošnje za podelitev teh ustanovnih mest vlagati je s potrebnimi dokazili o stanu, starosti, uboštvu, vedenji in vojaškem službovanju do 10. februvarja pri podpisanem mestnem magistratu ali pa pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu. Mestni magistrat ljubljanski dne 2. januvarja 1902. I Rokavice iz tkanine, glace in pralnega usnja dobre vrste kakor tudi (2626—18) kožice za snažiti v različni velikosti po nizki ceni pri u Persche Pred škofijo 22. Mestni občinski zastop v Škofji Loki naznanja s tem žalostno vest, da je preblagorodni gospod Valentin Sušnik mnogoletni bivši župan in častni meščan mesta Škofja Loka itd. danes zjutraj ob 3. uri, po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v svojem 75. letu mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega ranjcega bo dne 30. t. m. popoldan ob 2. uri na tukajšnjem farnem pokopališču. Škofja Loka, dne 28. januvarja 1902. (264) Najnovejše blago p^a# za plesn la za plesne veselice iz svile, volne in tanCice (batista) priporoča za Jako nizke cene S I. QrobeInilt Stolni trg 1. — Ejubljana. — Špitalske ulice 2. O Uzorci za zunaj franko, o (e0-7) 3(ot posebno izbrane toalete so v zalogi pariški in dunajski vzorci in se posamezno blago na zahtevanje tn naroČi, ?oto(jra|tja* Segativm» etel&l«, lunitree, vlk-tsris itd., pri likvidaciji neke trfatke tvrdke kupljeno, prodajo se en groe ali en detail sel* pe> eenl. Preprodajalcem vslik rabat. Povpraša se po vsorcih: (882—1) 1,0"U.23Q.SL3rSL23. hotel ..M [»lleu", sefes iti SO. Le do sobote. Dr. Henrik Turna odvetnik v Gorici (238—2) koncipi j enta. Ponudbe naj se pošiljajo naravnost. Ces. kr. avsfrtSske držam« žsiiznlc*. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod is Ljubljane jnž. kol. Proga 6es Trbiž. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Pranzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljnbno , fez Selzthal v Aossce, Solnoerad, 6ez Kiein-Beifbng v Stevr, v Line na Danni ">a .Vv.stetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vi.,- Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensk L;uSao, Dunaj, čez Selzthal v Sobiograd, Inomost, čez A ms tet t en na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljnbno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gasteiu, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curi h, Gen. vo, Pariz, čez Klein-Beifling v Stevr, Line, Badejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 16. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga v Ncvc mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga is Trolza. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, Solnograda, Linca. Steyra, Ausseea, Ljubna. Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in H. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobn. vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, direktni vozovi I. in II. razreda), Budeievic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Gene ve, C uri ha, Brege nca, Inomosta Zel i a ob jezero, Lend-Oasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 41 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzenateste, Pontabla. — Ob 8. ari 51 m zvečer osobni vlak z Du-aa\&, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga is Novega moita is Kočevja. Osobni vlnki: Ob «. uri m 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod is Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. ari 50 m zvečer, ob 10 uri £5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobra, poslednji vlak le ob nedeljah in prazuikib in samo v oktobra. — Prihod v Ljubljano drž. kol. is Kamni kr. Mešani vlaki: Ob 6. ari 4& m zjutraj, ob 11. uri 6 a dopoludne. ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1) Mesečna soba s hrano se odda. Kje? pove upravniitvo »Slovenskega Naroda«. (281—1) Več sto oentov (240-2) ■OAA je na prodaj. vw Več pove upravništvo »Slov. Nar.«. Nerabljen («1-2) kostum proda se za primerno ceno. Židovska steza št. 2, l.nadstr. Učenca kateri je ljudsko šolo dovršil, 13—14 let starega, išče za prodajalno mešanega blaga JV. il t O II Z ix i- o trgovec v Črnomlju. Dobra vzgoja pogoj. (259—1) Stanovanje na vogalu Kongresnega trga in Vegovih ulic, ležeče v I. nadstropju in obstoječe i« pet sob, med temi ena balkonska, s pritikllno, se odda s 1. majem t. 1. (257—1) Natančneje se iz*'e pri hišniku, Kongresni trg št. 12, ali pa pri tTos. Lavrenčiču, Dunajska vesta st 31. Lepo polt doseže in razne napake odstrani v kratkem času, kdor porabi popolnoma neškodni, z nagrado odlikovani »pariški £ouise-Crem' nezmotljivo sredstvo zoper pege. Cena dveh škatljic 4 K. Po pošti se pošilja previdno, tudi z navodilom, ne da bi se vsebina izdala. J. Vojtech č. 583. (220-2) Praga, Kralj. Vinogradi, Češko. Demeter vitez Bleiweis-Trsteniški strokovni zdravnik za notranje bolezni in za bolezni v vratu in nosu ordinira (239-2) v Cjubljani, na Resljevi cesti št. 7 od 3.—5. ure popoludne. Ob nedeljah in praznikih od II.—12. ure dopoludne. ?rave ruske galoše 1000 iz Rige z znamko zvezda J. O OO. se dofcijo po „izbi eenl Varstvena znamka. •Iol:iJo p< na debelo In drobno pri: Ant. Krisper-ju in Vaso Petričič-u v Ljubljani ter nadalje tudi pri Idrija: Valentin Lapajne, V. Treven. Jesenice: Anton Treun, J. Ferjan. Kamnik: Gregor Kratner. Kočevje: E. Hofmann, Franc Bar- telme, Franc Jonke. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Kranj s Marija Pollak. Krško: Rupert Engelsberger. sledečih tvrdkah : (2486—16) Litija: Lebinger & Bergmann. Ljubljana: Karol Karinger, Alojzij Persche, M. Cescutti, K. Treo. Ilovomesto: J. Medved, M. Barboric. Postojina: D. Dolničar. Radovljica: Leopold FUrsager, Fri- derik Homann, Oton Homann. Škofja Loka a J. N. Koceli. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 2359