167. številka. Ljubljana, v soboto 25. .julija. XVIII. leto, 1885.
Ithaja vsak dan ave£er, izimči nedelje in praznike, cer velja po poŠti prejeinan za a v stri j sko-it^ur »k« delele za vse leto 15 gld., za p»d leta 8 k Id., za Četrt leta 4 #ld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doui za vae leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mewc 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom racu na ne po
10 kr. za mesec, po -0 kr. za četrt leta. — Z* t uju dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tisk*, po 5 !<r., će so dvakrat, in po 4 kr., će ne trikrat ali večkrat tiska. Dopisi na) se izvole trankovati.     Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravništvo j« v Rudolfa Kirbiša hiši, »Gledališka stolna". Upravnićtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse adiui nistrati V ne stvari.
Vabilo na naročito.
Slavno p. o. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3       30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„  pol leta........8   „   — „
četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 ,,
Upra-iniistvo „Slm\ Jtfarotla".
t Ulysses Grant.
Zjedinjenih držav ponosni zvezdnati prapor zavil se bode v žalno barvo in po vsem američan-skem kontinentu javilo se bode globoko sožalenje, kajti umrl je mož, ki je po Juriji Washingtonu bil najslavneji vojskovodja, ki je s svojo energijo in genijalnostjo nadvladal južne države, sebi stekel svetovno slavo, ljudovladi onkraj atlantskega morja položil temelj k sedanje j slavi in blaginji, ki je sredi uprav američanske izprijenosti ohranil si čiste roke, o katerem torej ne velja Bodenstedta krilati izrek: „Die politik verdirbt den Charakter".
Ulisses Grant porodil se je v 22. dan aprila 1822 v Point Pleasautu v državi Ohio. S 17 leti ustopil je v vojaško akademijo v Westpointu, bil 1843. kapiten, izstopil je potem iz vojske, postal poljedelec, pozneje pa je pričel s svojim očetom *igovino z usnjem. Ko je Lincoln v 15. dan aprila 1861 izdal prvo proklamacijo, s katero se je poklicalo 75.000 mož k orožju, ogiasi! se je tudi Grant. Imenovan pobočnikom guvernerja države Illinois, spravil je kmalu vkupe svoje vojake ter je izvežbal.
Ker se je pri mnogih prilikah odlikoval, bil je že 1862 generalni major. Leta 1863 zajel je po
štiri mesečnem obleganji silno utrjeni Vicksburg, kjer je ujel 30.(»00 ustašev in priplenil 218 kano-nov in 35.000 pušk. Vsled nevspeha generala Ro-senkranze v tridnevnej bitki pri Chikamuu^i, bil je imenovan glavnim poveljnikom zahodne vojske. Kmalu videli so bo nasledki njegovega poveljevanja. V jednom letu bili so vojni oddelki južnih drŽav obkoljeni in drug za drugim prisiljeni, udati se. Z jedinjene države ostale so nerazcepljene in robstvo bilo je odpravljeno.
V američanski vojni se je pokazalo, kaj premore narodno prepričanje, kaj ideja, ki je prešinila vse sloje. Ko se je pričela vojna, ni bilo niti iz-vežbane vojske, niti častnikov, ki bi bili kateksohen vojaki, a sila, nevarnost, ki je pretila domovini, rodila je veleume in stvarjala vojake, katerih dejanja smo čitali z občudovanjem. Stari naš kontinent, ki je prezirljivo gledal na američansko bojišče, videl je kmalu, da so ondu pojavljajo pravi mojstri bojne umeteljnosti, in še dan danes se marljivo čita zgodovina one svetovno slavne vojne, kajti tamkaj so prvi začeli železnice uporabljati za vojne namene, tamkaj izumili so oklopnice in torpeda, na ameri-čanskih bojiščih so v očigled današnjemu orožju prvi pogodili namen in uporabo konjice, ki jim je služila v to da je zakrivala poteze vojnih oddelkov in ki se je h kratu prelevila v pehoto, ter kot taka napala sovražnika, kjer se je najmanj nadejal.
Grant kot vojskovodja odlikoval se je velikim osobnim pogumom, — bil je sam parkrat ranjen — z veliko previdnostjo in brezozirnostjo — njegovi načrti bitkam veljajo še dandanes kot uzor. Brez-ozirno pa je res b lo vojevanje. Da se je dosegel smoter, ni se štedilo človeškega materijala in ko je po neki sedemdnevni bitki predsednik Lincoln vprašal: „Koliko je stala zmaga V' odgovoril je Grant lakonično: „1 never count my deads!*4 (Jaz ne štejem svojih mrtvih.)
Sijajni vspehi na bojišči pridobili so mu ljubezen njegovih rojakov, po končani vojni poklonilo se mu je narodno darilo v znesku 250.000 dolarjev, v 3. dan novembra 1868 pa so ga izvolili predsednikom, kateri posel je nastopil z izjavo, da ne bode nikdar ravnal proti volji narodovi. Bil je še jedenkrat izvoljen predsednikom, predsedoval je torej 8 let, a leta 1876 utrnila se je njegova zvezda, v tretje ni bil več izvoljen, ker se
je pokazalo, da za upravo nema potrebne energije in pravih zmožnostij. Po svojem potovanji po Evropi živel je kot zasobnik in bil skoro pozabljen. Stoprav vest, da je izgubil vse svoje, v trgovini svojih otrok naloženo premoženje, da trpi bedo, da ima neozdravljivo bolezen, raka na jeziku in v grlu, spomnila je njegove rojake na slavnega narodnega junaka. Nakazalo se mu je sicer 15.000 dolarjev pokojnine na leto, a ni je užival dolgo in vse simpatije rojakov in vsa prizadevanja zdravnikov, neso mu mogla ohraniti življenja.
Kakor pa je bila tragična njegova smrt, zavest, da je veliko pripomogel za veliko bodočnost svoje domovine, sladila mu je zadnje trenutke in nada, da se bodo uresničile njegove v 4. dan marca 1873 izrečene besede, da bode „velika ljudovlada" zvezda vodnica za druge države, olajševala mu je sloves od življenja.
Ali smo mi Slovenci imeli kdaj slovensko sv. mašo.
Stara pripoved nam poroča, da sta sv. Ciril in Metod gredoč v Run pevala sv. mašo v slovenskem jeziku. Blizu farne cerkve Jareninske v Slovenskih Goricah stoji zdaj zapuščena kapelica svetega Jeronima. V nji bral je sv. Metod slovensko sv. mašo. Sv. apostola sama sta si prizadevala, da razširita slovensko službo božjo mej našimi pradedi. PaČ srečni bili so naši predniki, ker so prejeli iz rok sv. Cirila in Metoda sv slovenske bukve, srečni so bili, ker so slišali veličja božja v svojem mater-nem jeziku.
Slovenci so tedaj spoznavali nad seboj tri duhovske oblastnike. Oni, ki so prebivali na vzhodnjem Štajerskem in na Ogerskem, imeli so za škofa sv. Metoda. Slovenci, stanujoči na levem bregu gorenje Drave, spadali so pod Salcburško škofijo, oni na desnem bregu pa pod Oglejskega patrijarha. Ne samo po teh cerkvah, katere so bile podložne sv. Metodu, prepevala se je sv. maša po slovensko, udomačila se je brzo ta navada tudi po Salcburški in Oglejski škofiji mej tamkajšnjimi Slovenci. Salcburžani so kmalu izobčili slovenščino iz cerkve. Boljše se ji je godilo pod Oglejskimi patrijarhi. V njih pokrajine prodirala je od vseh strani j; najprej za življenja sv. Metoda iz Panonije, p"zneje pa iz hrvaškega Primorja. I Po Kranjskem, spodnjem Štajerskem, Goriškem, Trža-
LISTEK.
Potopisne arabeske.
x.
Glejte, gospod urednik! Naposled sem ipak dospel v Novi Sad, kamer sem bil namenjen naravnost iz Budimpešte, da-si sem se bil s početka zaletel nekam predaleč v stran, tako, da ste se že bali, da sem izgrešil prvotni svoj potni načrt. Vidite, tukaj bi se Vam kaj prilegel citat iz Goethe-jevega .Fausta":
,,Ein . .. Mensch in seinem dunkeln Drange lat aich dea rechten Weges wobl bewusst,"
vender jaz ga rajši r zamolči m", zlasti tu doli na srbski zemlji kaj nerad sežem po tistih nemških »ocvirkih*.
Sicer bi pa človek, stopivši na kopno ondu pred parobrodu i ško postajo, kjer ga vsprejme tisti madjarski napis: Ujvidek, mislil, da je zabredel zopet v kako papriflko njivo. Ali, gospod urednik, tenu ni tako!   Tam ob tistej Llovdovej „agenciji"
zakadi se Vam res v nos pereči madjarski šovinizem, kristali/.ovan v prevzetni samohvalni izrek:
„£xtra Hungariam iioii est vita,
Et si est vita, non eat i ta",
toda, jedva prebredete Ust premogov prah, ki je posut ondu za postajinsko kolibo po drevoredovih ste zah, obveje Vas prijeten slovanski duh. Tiste ciganske bande tam-le ob agencijski restavraciji se Vam ni treba ustrašiti: na prvi mah se Vam čulo res nekako vara, kakor bi svirala kak „czardaš*; ali'ko posluhnete za dve, tri stopinji pozorneje, prepričate se takoj, da Vam božajo ušesa pristne sib-ske melodije. Da viteške (?) Atiline bojne drhali iz svojih azijskih puščav neso druzega prinesle seboj, kakor trinoStvo, požig in smrt, to Vam je znano, ne da bi preiskovali, da-li je „šiba božja* vzrasla na slovanskem drevesu; ali, ko bi se potrudili sem doli ter poprašali te plemenite (?) Ar padove potomce, od kod imajo to ali oni bliščeči kulturni biser, s katerimi se toli bahajo, začudili bi se, koliko so ti ljudje pokradli na svojih pustolovnih sprehodih po različnih deželah evropskih. Ne samo, da jim je njih divji mongolski jezik se opral »ruje in
peg" v sladkozvočnem govoru slovanskem ter si od njega izposodil marsikak kulturni izraz, prilastili so si zlasti na polji glasbe in narodne poezije kar cele njive, presejali njih nekoliko s svojim azijatskim rastlinjem ter njih povlačili se svojo grabežljivo brano. Saj ste slišali, kako jim je sam njihov toli obožavani skladatelj Liszt pred nekaterimi leti vrgel v obraz očitanje, da Madjari nemajo svoje narodne glasbe, temveč vse njihove takoimenovane narodne „rapsodije" posnete so po slovanskih motivih in na-povili: kar jih je veselili, prisvojili so si jih od Slovakov, dočim so otožne pesni nabrali po gredah divnega srbsko-narodnega pesništva. Istotako so si izposodili od inih narodov marsikaterega genijalnega možd: da je na pr. Koazut, Deak slovanske korenine, je več kot verojetno, kakor tudi je njihov toli slavljen pesnik Petofi, o katerem še zdaj ne ved6v da-i; je živ ali mrtev, bil rojen Petrovič, dočim so jeolikar Munkacz^ prvotno pisal Mihael Lipp. Zanimivo, da ne rečem smešno, je videti edaj mi Budimpeštanski razstavi, kako ondu tega ali onega slavit** »rnetujka, porojenega slučajno v kakem kotu sadjarskega globusa, kakor im primer kiparja v /
škem in po Istri bilo je mno^o cerkva, kjer so maševali duhovniki po slovensko. Zlasti velja to o Metliškem okmji, ki je 1. 1350 spadal še pod Zagrebško skotijo. V Vinici na Kolpi nahaja se še zdaj glagolsk napis poleg latinske letnice (1473) nad vrati gotsko cerkvice sv. Nikolaja, spremenjene /daj v pivnico. V Kamnjah pod Oavnoin na Goriškem pel je 15. junija 15s3 Fran Vlentič vpričo Videmskega škofa slov. sv. mašo. Tako je večidel maševal Matija Slivar, ki je bil za vikarja v (iri ah pri Celji od 1.   1570  do 1. 1681. Ta čas bival je v Križih pri Tržiči nek duhovnik, kateri je služil sv. malo v slovenskem jeziku, dokler mu ni 1. 1017   prepovedal  tega Ljubljanski škof Toma Kreu.   Pred 200 leti Živel je učenjak Val vazor; on je natanko opisal kranjsko deželo. Mej drugim pravi, da se  še  po  več  cerkvah opravlja služba   bolja   pO   slovensko.    Da je   resnico govoril, spričuje nam   premnogo   ostankov masnih bukev,  pisanih s starimi glagolskimi črkami, ka-keršne so i/, umrl i učenci sv. Metoda. Vsaka starejša farna cerkev,  kateri  ni zadnjih  dve sto let ogenj npepelil listin, ima ali krstne ali mrtvaške ali urba-rijske bukve zavite v pergamen; na njeni pa se bere staro, /o    očno /lizano pisanje — oh, to so slovenske molitve, ki so nekdaj v star oda v- j n i h časih p r i B v. p p r a v i 11 h u l i v a 1 e t o 1 a ž b 0 j nadim dedom v trpeča srca, to so sv. slovenske pesni, k a ker šni h  ne poje več se- ! danji rod, katere pa so  poprej  stoletja 1 in stoletja potresale oboke našim sveti- ' ščem in prodirale h Gospodu nad oblake. To so spomini uu nekdanjo slovensko službo božjo
po naših krajih. Popolnem je ugasnila v začetku tekočega stoletja. Tedaj so še prepevali po nekaterih cerkvah veliki teden trpljenje Jezusovo ali pa* sijon po slovensko, celo sv. obhajilo se je še delilo z domicilu rekom. Ostalo je samo slovenska cerkvena pesen.   SEdttJ i*a naj« pelitijo z nas&li
k«i'ov ....
Iz knjižice „Tisočletniea Metodova".
Politični razgled.
X o t. ara saj ik d eae iS li,
V Lj ubijani 25. julija.
Nemški, pa tudi češki listi mnogo pišejo o pobratenji Cehov z JfHatujavi. Nekateri temu pripisujejo velik političen pomen. Mi smo že izjavili, da ne pričakujemo, da bi Madjari vsled teh laskanj, kaj pomagali izvršenju čeških želja. Nesmo se motili. Nek Budopeštanski list. kateri velja za organ jednega prvih ogerskih političnih vodij, naravnost trdi. da vse to laskanje nema prav nobenega poli -tiškega pomena. Cehe smo res prijazno pozdravili, pravi ta list, kakor Brno ob svojem času nemške goste in bodefno drugI mesec Francoze. Kdor pride
z avstrijskimi Slovani. Ta list, mislimo, je dovolj jasno povedal, da Ogri nema jo nobenih posebnih simpatij do Čehov, in se jim kažejo prijazne samo zategadelj, ker to pri tacih priložnostih dostojnost zahteva. Bog ve, ali bode to že zadostovalo Čehom, da hi spoznali, da v Pešti nema jo iskati zaveznikov, Madjar nikdar ne bode pospeševal slovanskega razvoja, kakor liberalen Nem e tudi ne. V Pešti predobro vedo, da okrepčevanje avstrijskih Slovanov bi uplivalo tudi na ogerske »Slovane ter bi oviralo niadjarizaeijo. Ta je pa najvišji smoter vseh mad-jarskih politikov.
Sedaj se je pojasnilo, kam so minuli zgodo* vinski dokumenti iz hrvatskega deželnega arhiva. Na banovo poveljo so je odnesli iz arhivnega poslopja v poslopje deželne vlade, da se v kratkem odpošljejo v Pešto. Ti dokumenti so se 184!). leta na najvišje povelje pripeljali iz Pešte v Zagreb. Ker pa imajo veliko zgodovinsko važnost, so se Ogri prizadevali jih zopet pridobiti za svoj državni arhiv. Deželni arhivar je zagovarjal svoje postopanje s tem, da so ti dokumenti ogcrska lastnina ter se tedaj morajo vrniti Ogrom. To pa ni res. ti akti bili so se le za cesarji Josipa II. po krivici odpeljali iz Hrvatske na Ogersko, 1840. leta so se pa vrnili pravemu lastniku.
Mej  og<»rsk imi  in hrvatskimi Srbi se sedaj že jako hudo agituje za   volitve  v cerkveni kongres, ki bode drug mesce. Posebno hudo agitU? ; jejo privrženci patrijarha Andjelića,  njim  pa  tudi i 1 i naga vlada. Postavili so pa tudi kandidate, i/mej i katerih se mnogi bolj čutijo Madjare, kakor Srbe. ,
ttrhska vin a misli skupščini predlo/iti sledečo zakonske  predloge:   spremembo volilnega za- ' kona na  podlagi  za Injegn  ljudskega   številjenja, j novo razdelitev volilnih okrajev p<> številu volilcev; premembd tiskovnega zakopa,  da   kak  prepovedan j lisi ne bode sm j začeti Izhajati pod drugim ime-I nom in da  se  globe  [U*l  tiskovnih   prestopkih 'ie : bodo smele preininjati v zapor.   Poslednja naredba
ima namen, da bodo oblastva lahko z visokimi de- j , narnimi kaznimi tlačila opozicijske liste.
aijisiiii in ailgle&lti listi  pišejo dosti bolj > mirno o atganskeni vprašanji, kakor so še pred ne- i katerimi dnevi    Na obeh straneh se čuti  želja, da hi so ta stvar mirno poravnala.    Ruski vladni I sti trdijo, da Rusija svojih čet ni dosti pomnožila. Ce tudi je o  tej  zadevi Anglija   dobila baje vse dru- i gačna poročila, vender ne misli zaradi tega se pri-toževati v Peterbufgu,  ker bi tp nič. ne koristilo, ampak bi le oviralo pogajanja. V Angliji čutijo, da da m varno pogajanj na dolgo vleči, kajti Utegnilo i bi se ta čas kaj pripetiti, kar bi dalo povod voje- | vanju. — Jako pomenljiva jo pa vest,  ako se ob- j istini, da so se A Iga ni uprli svojemu emiru. T.ik ostanek bi ves položaj popolnem premeni).  Vse, kar sta se že dogovorili Rusija in Anglija,   bi zgubilo veljavo.   Obe državi  bi  morali  računati  z novimi dogodki.   N »vstalo hi vprašanj;-, kaj bode z Afganistanom,   ltusi bi najbrž porabili to priliko, da bi | , svojo čete pomaknili dalje proti Indiji.
V Bjelopolji v tttarr.i ttrfctiji je 10. t. m. kakih B00O oboroženih Srbov obkolilo konak Mote-
na Ogersko, ga tako vsprejmemo. Naravno je, da ,
se pri tem je in pije,  in ker je Oger rojen govor- | šerifa Osnian-pnše in zahtevalo varstva proti arnavt-
nik, tudi govori, čudno tudi ni. če se pri lake j pri
ložnosti izgovori ZarcI šampanjca
i- I
kaka neumnost. Ce se je pri ko-proglasila ogersko-česka alijanca, ler se govorilo o ceskcj samostalnosti in odpravi dualizma, se tega ni trebA strašiti. Tega ne vemo. ali se v Peštu došli Cehi zastopniki čeških politikov: to pa vemo. da oni Ogri, ki so s;e s Cehi bratili, imajo kaj malo upliva na politiko. Ogri pri banketih ne politikujejo, in napituice se smejo še le takrat pri takih priložnostih za resne zmatrati, ako jih govore veljavni politiki. Ogerska politika se tudi na dalje ne bode mešala v avstrijske zadeve. Ogri se ne bodo prijaznih' niti z avstrijskimi Nemci, niti
skim roparjem Osman je obljubil, ko je videl, da je v nevarnosti, hitro ustreči njih željam. Na to so odšli zbrani Srbi. Osman je na to res zbral več vojakov, a ne /meni se za ze je Srhov, ampak gleda le ha lastno varnost. Zaradi tega se je pa bati ustaje mej tamošnjim srbskim prebivalstvom Ta ustaja bi pa utegnila imeti za Turčijo nevarne posledice, kajti upreti bi se potem utegnili tudi slovanski prebivalci v Makedoniji. To bi vzbodnje vprašanje zopet spravilo na dnevni red.
Slavnost tacmskih telovadcev v Draždanah bila je v sredo ob 10. uri zvečer končana. Tajni dvorni sovetnik Ackennan govoril je telovadcem zA
slovo. Telovadci so se zahvaljevali za prijazen vspre-jein. Največjo zaslugo te slavnosti je neki, da seje Frankobrodska zastava spravila zopet v nekdanjo veljavo. — Kmalu se bode oficijalno razglasilo, da je knez Ilohenlohe imenovan alzacijskim namestnikom. — Na povelje nemškega kancelarja Bismarcka, začela so se po vseh nemških državah uradna poizvedovanja zastran praznovanja nedelj. Povprašujejo se pa ne le mojstri in delodajatelji, ampak tudi pomočniki in delavci za njih mnenje. Posebno je neki kancelar zabičal ozirati se na mnenje poslednjih. Ta izpovedalija imajo namen se natančno poučiti o potrebah prebivalstva v tein oziru in na podlagi teh poizvedovanj se bode sklepal zakon o praznovanji nedelj. Kancelar namreč želi, da v državnom zboru sklene kaj praktičnega, izvedljivega, ne pa kaj, kar bi se pozneje pokazalo, da večini prebivalstva ne ugaja.
Kgil»1o-i sita zbornica velikašev snide se k izrednji seji, da privoli posojilo v znesku 9,000.000 funtov šterlingov. Podkralj sam pride v Kajiro, da osobno otvori izredno zasedanje. Od 1888. leta ta zbornica ni več zborovala.
Diplomatična zveza mej Francijo in JCita-joan se je že zopet ustanovila. Predvčeraj prišel je kitajski poslanik iz Berolina in izročil predsedniku republike svoje poverilno pismo. Poslanik se pa vrne zopet v Berolin. Poslaništvo v Parizu hode pa vodil vojaški atache polkovnik Čenki-Kong.
Predsednik srvea'Jioaim'ri škili «j<ei 15 n jv-bi,* h držav, Clevelaud izdal je, proklamacijo, v kateri omenja zasluge pokojnega Granta in ukazuje, da se na vseh javnih poslopjih za trideset dni razobesijo znaki žalovanja ter se vsi uradi zapro v dan pogreba. Ta dan bode tudi borza zapita.
Is 22. julija. ;|lzv. dop.] Čitalnična
glasbena šola pod vodstvom gosp. J. Steinbergerja, učitelja glasbe, priredila, jo sedaj ob konci šolskega leta  1854/5 SVOJO skušnjo   Čez 10*» osob odličnega Občinstva se je ob č». uri popoludne zbralo v čitalnični dvorani, da se prepričajo o napredku in pridnosti učencev.   Vspored je bil sestavljen iz 14 točk. Najbolj dopadala je točka L, Koračnica „()j banovci", katero so goslači 111. oddelka izvrševali, dalje točka 3. Potpouri iz slavj. pesni, ki so jo izvrševali goslači II. odd.; 7. Polonaise od E. D. VVagnerja Op. 4«) ki stajo svirali na glasovirji Maeuu Dan. in Lebič Mici; 8. a) Etude št. 0 (G Dur) iz Kadlečkove skladbe, b) Ileinivveh od Jungmana (spremljanje  na glasovirji), c) Stefahie-Gavotte od Alf. Czibulka Op. 312 ki soje izvrševali goslači III. odd.; <■>. Po jezeru, igra za gosli s Bpremijevanjem na glasovirji, kojo sta izvrševali Dan. in Jel. Macun; JO. Petje, katero je izvrševalo 11 deklet; 1 iJ Prava ljuba, pesen s spremijo van jem  na glasovirji,   ki so jo   izvrstno rešili učenci I. oddelka in 14. a) Carlotta, valček od 0, Milldckerja, b) Koračnica nadvojvode Janeza od Kr. Wagnerja Op. 3G,  kateri  so  goslači III. oddelka svirali.
Navzočni stariši in njih namestniki so bili jako zadovoljni z napredkom, ki so ga učenci v prete-čeneni šolskem letu dosegli.
Po končanoj produkciji nagovoril je, namesto predsednika, ki je v Gleicbenbergu, čitalnični podpredsednik dr. Čuče k občinstvo, ter navel zasluge učitelja tega zavoda, in i/rekel hvalo slavnemu občinstvu, posebno siarišem, k učencem in učenkam obrnen jih je vzpodbujal k pridnosti in vstrajnosti, da bodo sedaj imeli stariši veselje, oni sami pa pozneje prid in zabavo. x.
Tilgnerja in slikarja Liezeu-.\iayerja, venca jo b s\ojo papriko ...
Pa Vi bi dejali, da ostaviva to uiadjarsko krajo ter se napotiva naposled v — Novi Sad! No, če Vam je drago  — pa pojdiva!
Od zgoraj omenjene Uovdme agencije vede Vas pot skoz košat mestni „perivoj", po katerem so nasajeni bagremi, topoli, lipe in razno eksotno drevje in grmičje. Iz tega mestnega vrta, kjer so v spomladi in poletji sprehaja Novisadska liaute-volee, do-pejete mimo  Fabrijevega   hotela takoj v
mesto j rem postn^fa-' ker nese m utegnil ni vseh pohoditi
Novi Sad, kakor veste, je še jako mlado me- \ niti jim pretipati zvonikovih križe v. sto, vzgrajeno jedva pred kakimi sto leti.    Vsled j Novi Sad je glavno  mesto, sredotočje vsega
tega in ker je na ravnem (levem) Dunavskem ob- i avstrijskega Srbstva. Ne samo, da se vsled njegove režji, osnovano je vse mesto po jednem skupnem i ugodne lege in prometne zveze po Dunavu in že-načrtu ter opredeljeno v dolge in široke ulice, raz- j leznici z istokom in zapadom v njem stekajo vsi tekajoče se v pravokotnih  potezah na vse stran« v j zakladi narodovega imetja, tu. je tudi sedež vse
pomost, nasajeni so po nekaterih postranskih in predmestnih ulicah akacijski drevoredi, obsenčujoči prijazna pritlična zasebna stanovališča. . . Vender žul mi je za dragi „čas in prostor*1, da bi Vam ga kratil z naštevanjem suhoparnih podatkov in številk.
Da ima Novi Sad v/.lic svojej mladosti blizu 30.000 stanovj-pfciv, to Vam pove vsako zemljopisjc, in da je.jrivtBHflvelikem mestu več cerkva, razume se pa$ inni/. ob d«oi: koliko pravoslavnih, koliko katolišklhiiin .šeljcbrugoverskih, s tem pa Vam ne mo-
širno ravan.   Mesto ima več jako prostranih trgov, ob katerih se vrstijo lepe po največ jednonadsO/TopnJ hiše- Dočim so Vam po notranjem delu mesta na postrežbo vsakovrstne prodajalnice,   knjigarne, lekarne in kafane, ob katerih  Leče  glad**, Uamfcit
srbske inteligencije, pravo ognjišče narodnega življenja. Tu imate razvcn vsakovrstnih učnih zavodov „Srbsko Matico", srbsko-naroduo' „pozorište", velikansko knjigarno podjetnih založnikov „Braco M. Popoviea," in več tiskaren, kjer izhajajo različni, po-
lit iški, gospodarski in leposlovni časopisi, te in one boje in smeri.   Da so tudi tukaj različne stranke; konservativci in naprednjaci, klerikalci  in liberalci, elastikarji in radikalci — tout eome chez nous! — to si morete misliti.   Ali, gospod urednik, ti ljudje se krešejo „malko" drugače, nego mi bojazljivi, pomehkuženi lipovci!   Ne rečeni,  da bi nas prekosili v „genijalnem, oblično-dovršenem"  psovkoslovji in fanatičnem „mahničevanji", ipak Vam sučejo svoj „elegantni rapir" s toliko sigurnostjo, da Vam gre vsak mahljaj do živega!   Pa Vam ti „peresni junaci" tudi ne lazijo okrog svojega Nasprotnika, kakor mačka okrog vrele kaše, Češ:   „Teško nam je, pa ne moremo si kaj;  mogoče, da še varamo aH vender bi dejali, da je treba odločne moške besede; nečemo sicer delati zdražbe, a nam se mnih itd. cum grafik in intinitum.   Ne, ne, gospod urednik jed-nakega kokodakanja tukaj ne čujete!   V Srbih se otrok  pokliče  po njegovem  pravem imenu, brez vsega tistega hinavskega opisovanja in farizejskega prekrščavanja.   Ko je  letos   Karloviški patrijarh Angjelić, navdihnjen' po Trefortpvem vetru iz Budimpešti,  prepovedal1 proslavljanje'*'-Metodove ti-
I/ Ir/.ioii 24. julija. [Izv. dop.] Zopet velika nesreča po požaru. Malo selo Popovo, broječe 3 kmetije pogorelo je 21. t. m. ob 10. uri zjutraj do tal, samo jednemu gospodarju je ostal hlev. Prvemu, pri katerem je začelo goreti, pogorelo je vse in največja nesreča je, da mu je tudi vsa živina, namreč konj, bik, dve kravi, jedna telica in sedem prašičev upepeljenih. Ljudje bili so ravno vsi na polji in domov prihitevši, bilo je že vse uničeno, in neso mogli prav nič rešiti, posebno, ker tudi vode nemajo. Gospodar, hoteč še nekaj novcev rešiti, so je še po vrhu prav hudo opekel. Zavarovan je samo za 3oO gld. Če mu ne bodo dobrosrčni ljudje pomagali, je popolnem uničen.
Drugemu je tudi vse do tal pogorelo, vendar I so živino rešili razen pet prašičkov.   A ta je saj za 900 gld. zavarovan, in ako tudi je grozna nesreča, vender ni obupan.
Tretjemu je pogorela samo hiša in dve svinji j sta se mu hudo opekli, da so je morali zaklati. Tudi ta je bil za tisoč gold. zavarovan, a zadnjega obroka ni uplačal, tedaj bode gotovo praznih rok, vender pa tega najmanj zadene, ker je izmej vseh treh najimoviteji.
Zažgala sta iz same hudobije dva potepuha iz Radovljiškega okraja, jeden jedva 12, drugi pa 17 let star, mlajši je že pod ključem, stareji bolj prebrisani, se je na skril, da ga še neso dobili, in stareji je menda zažgal. Kakšen sad bosta še svoje dni obrodila, če že pri teh letih kaj tacega do-prinašata.
Domaće stvari.
— (Ministerstvo za u k in bogočastje) dovolilo je 200 gld. za izkopavanje starin v Drno-vem pri Krškem.
— (Imenovanje.) G. dr. Andrej Vrečko, profesor na prvi nemški gimnaziji v Brnu, imenovan je profesorjem na gimnaziji v Celji.
— (Občina iiadislavska v fari Malo-nedeljski), ki je bila slavnega in častitega gOBp. Božidara Kaiča, župnika, državnega in deželnega poslanca pri sv. Barbari v Halozah imenovala svojim častnim udom, dala mu je tudi po dveh domorodcih izročiti lepo v Ljubljani napravljeno diplomo.
— (Okrajna gospodarska zadruga,) prva na Slovenskem, ustanovila se je za sodnijski okraj Pod g rad na Primorskem. Pravila, ki so že potrjena, priobčimo v jednej prihodnjih številk.
— (Mrtvega našli) so danes dopoludne delavci, ko so kidali gnoj v hiši štev. 5 na Marije Terezije cesti. Neznanec ležal je v gnoji zavit na trebuhu. Na sebi imel je samo srajco in spodnje hlače. Odpeljali so ga v mrtvašnico pri sv. Krištofu. Kdo je bil neznanec, se ae ve, a sploh se misli, da bil kak „baraba", ki je iskal brezplačnega ležišča, sodi se pa, da je ležal že kaka dva meseca v gnoji. Danes popoludnu ogledala ga bode komisija.
— ( Ć v e t e r o r a z r e d n a deška ljudska šola v S k olji lok i) imela je koncem preteklega šolskega leta 276 učencev, izinej katerih je bilo 187 za višji razred sposobnih. Deset oglasilo se jih za prestop v srednje šole. Šolo obiskovalo jih je 209 prav pridno, 57 pridno, 15 manj pridno, 30 zanikerno. Najmlajši učenec imel je 6 let, najstarši bil je čez 14 let. Šolska knjižnica šteje sedaj lii> slovenskih,   li» pa nemških, deloma kupljenih, de-
loma po šolskih prijateljih naklonjenih. Učenci poučevali so se tudi v sadjarstvu in pocepili več sadnih dreves Prav praktično pa je bilo, da so v prostih urah hrošče lovili. Nabrali in pokončali so jih 14 hektolitrov, torej okolu 518.000 hroščev. Ko bi bilo mej temi hrošči le polovica samic, vsaka samica pa znese 60 do 100 jajčic, pokončanih je bilo tem načinom nad 25 milijonov hroščev. Za nabiranje hroščev zagotovljeno je učencem: Lorencu Humru, Petru Benedičiču in Fr. Stajerjo vsakemu po jedno od čebelarskega in sadjarskega društva na Jesenicah razpisanih daril.
— (Zrelostni izpit) na gimnaziji v Gorici delalo je 20 dijakov Z odliko napravili so iz pit štirje (2 Slovenca, 1 Nemec, 1 Italijan) z dobrim vspehom pa 11 dijakov. Dva dijaka bota ponavljala izpit čez šest mesecev, jeden čez leto, dva sta mej izpitom odstopila.
— (Goriških n o v o m a š n i k o v), ki pojdejo v jeseni v službo, je pet: Bratina Alojzij Fabi-jan Josip, Kodermač Štefan, Pavlica Josip, Pipan Anton.
— (Iz Ptuja) piše se nam: Drava tukaj že mnogo let ni bila tako topla kakor letos. Pred nekaterimi dnevi je imela 18° R. Vročina pa je neizmerna. Solne« že mesec dnij tako pripeka, da se vse suši. Letina toraj ne bode tako dobra, kakor se je pričakovalo. V goricah k;.že dobro. — Zajcev jo v okolici premnogo. V Mestnem vrhu celo sedaj po letu sadnih dreves v miru ne puste iu prihajajo njih kožo, menda za konfokt, hrustat.
— (Cesta z L i v k a v Idr s ko) se ni ustavila, kakor se je zadnjič poročalo. Neosnovano vest natrosili so italijanski listi
— (V Gorici) je, kakor piše , Soča ' silna vročina. V ponedeljek bilo je v severni senci srednje gorkote 32 5° Celzija, v torek pa 33 3; ob 7. uri zjutraj bilo je že 2(1 stopinj.
— (Razpisano) jo mesto vladnega zdravstvenega konci [»ista pri deželni vladi za Kranjsko v X. razredu, flventuvelno mesto okrajnega zdravnika. Prošnje do 8. avgusta t. 1.
učitelja in okrajnega Postojinskega šolskega nadzornika g. Thumo, kaj on o kmetijskem učiteljskom kursu na Slapu misli, in ali mu svetuje, vdeleziti se ga ali ne. Gosp. Thuma mu je na to upiaš.uije sledeče odgovoril: „A saj to vse skupaj nič ni, saj se ne izplača na Slap hoditi, kamor se mora še „štrozoku seboj nositi."
Gospod učitelj in Postojinski okrajni šolski nadzornik! Povejte meni javno, kdaj in kje ste si Vi kompetenco zadobili, o tukajšnjem kinetiškem učiteljskem kursu, katerega se še nikdar niti udeležili neste, tako soditi? Imenujte mi le jednega samega gospoda udeležitelja dozdajšnjih treh kursov, kateri bi si moral „štrozok" seboj na Slap prinesti? Navedite mi najmanjši dokaz za to, da si ga bode moral kak udeležitelj letošnjega kursa seboj prinesti. Ako pa tega storiti ne morete -- kar )e čisto sigurno — si lahko pač mislite, kaj si jaz, in kaj si vsak čitatelj teh vrstic o Vas, oziroma o Vašem značaji misliti mora.
R. Dolenc,
vodja (totalne kranjske vinarske in sadjarsko šolo na Slapu.
Na Slapu, dne 23. julija 1885.
!MiKiJ>«) u radnim v ii. V veliki m dela sedeče iivo-
tarenje je naj\ ei'kiat u/.rnk holcstiui na jetrali, zla tej žili, MSedetijn krvi itd., katerim bole/nim sigurno dpomore Mo.l-ov „S e i d I i t z p ra Se k*. Skatljiea 1 gld Vsak dan ga razpošilja proti postnemu pov/.etji A. Moli, lekarnar in e. kr. dvorni založnik na Dunaj i, 1'uchlniihcn 9 V lekarn.ih po (b želi zahtevaj  se i/.rečno  Moll-ov preparat
! z njegovo varstvena znamko in podpisi.m.
1» 111-4)
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Kolon j 25, julija. Iz razvalin obeh zrušenih I hiš do včeraj  zvečer  izgrebli 52  osob, mej njimi I 4 mrtve.   Ker je popoludne na lici   mesta ogenj navstal, moral se je otvoriti vodovod in bati se je, da se bodo še zasuti utopili. Razkopavanje razvalin bode jedva , redpoludnevom dovršeno, i London  25. julija.    Kakor  pišejo jutranji
i listi, se angleško-ruska pogajanja povoljno vrše. Vest, da so v Kabuiu nemiri, se še ni potrdila.
Kolon j (lviiln) 24. julija. Danes opoludne i zrušili sta se na lesenem trgu dve hiši štev. 75 in j 77, v katerih je stanovalo 16 rodbin. Do 1. ure i popoludne izgrebli so l 1 večinoma težko ranjenih I osob, 63 jih je še pod razvalinami.
Kolon j 24. julija.   Iz razvalin podrtih hiš j začel je ob 5, uri švigati plamen, ki ovira rešitev. I Do 4 V3 ure 25 osob rešenib.   Hiši sta se menda vsled tega zrušili, ker se je stena mej njima podrla.
Dne 8. t. m. bila je v Postojini okrajna učiteljska konferenca. Po konferenci vprašal je nek g. učitelj v veži poslopja, v katerem je konferenca bila,
Poslano.
C. kr. priv. zavarovalno društvo
„RIUNI0NE ADRIATICA Dl SICURTA"
(Jadransko zavarovalno društvo) "V Trstu.
Občni zbor te družbe vršil se je, 25, junija t. I pod
j predsedstvom generalnega vodi« gospoda Henrika Nou-
! man-a, da se je poročalo o rit fin iskth sklepih m DHSuauilb
i poročilo vodstvu o poslovnem letu 1884. V poročilu se naj-
j prvo naglasa, daje bil pibmet pr.-t-čenega leta prav »ado-
; voljiv in da so vse zavarovalne stroke društva pripomogle
j k srefin■•mu reSllltatU     Potem  so  promet vsake posamično
• stroko natačno osvetli.
I. Zavarovanje za življenje.
Dne 31   deeeinlira 1884  veljavna   zavarovanja zna-j šiijo: gld  6,644889— kapitala in gld 54.991 — rento v ; vrsti zavarovanj, da se doživč, dabe gld S26.918.4S6'— kapitala in gld   19 469'— rente v vrsti zavarovanj,  ki  so iz-'  plačajo po smrti.
Dohodek premij leta IH«4 znašal je gld  1,28 ; 864'—',
• znesek iz naloženih ktipit.alov Ce sekcije pa gld 808 092*—■ Za zavarovanja ob pogojenem času življenja in zavarovanja za balo izplačalo seje gld  208-496'—. za zavarovanja na
i smrt in za izplačilo prišla mešana zavarovanj« gld. 408 104 — in sicer, ko so se odtegnili protizavaiovalci-m i/.p afiaai deleži    li.izven tega prihranilo se je se gld 97.052— za 81   decembra  le  ii"  odpravljena   zavarovanja na smrt in i  katera se izplačajo pri življenji.
Premija  rezerv za teko a zavarovanja i/.raftmiila so j je na gld 6,847.101'—, od katerih spada gld 771 0.'>0 na I proti/.av. rovanja iu pokaže  nasproti  pretočenemu letu do-nistek gld. 888 80«*— uetto,  to je,   ko so se odračunihi protizav arovauja.
Na znesek dobička mej zavarovano razdeli se za zadnja tri leta gld. 50.601*62.
Dobiček oddelka zii zavarovanje na življenje v znesku gld  96,619 72 prenesel se je v splošni računski sklep.
II. Zavarovanje proti ognju.
Dohodki premij iznašali so gld. .">, 1 sp.;i Hi— in so j se povišati proti pretočenemu letu za gld. IH0.766'—. Por-i tefeuille premij za večletna zavarovanja znaša koncem de-j pembra 1884 gid. 17,578.4315*—. Za škode pb ognji izplačalo i bo je gld. 8,608.648' -. od katerih je spadalo na protiza-varovalco gld. 1,7UU.U40-—, razun tega pa seje postavilo za še no dognano škode v rezervo gld. 174.844'
Za protiza\ arovanja izdalo se je gld. 2,C»G7.187*—. Gotova premija rezerv ponm »žila se je za gld 43.208'—, tedaj na gld. 1,4(76.897'—.
III. Transportna (prevažavna) zavarovanja.
V spre jote premijo iznašale so gld. L66.Đ06'—, proti-za\aruvanje na gld. 67,442 —, plačane škode, odtegneno pntizavarovaiije gld. 47.877-— in se je za še ne dognane škode prihranilo gld. 4.712'—.
sočletnice po pravoslavnih cerkvah, ožigosal ga je urednik radikalnega lista „Zastave", g. Jaša Toinič, kar naravnost z „razkolnikoin*£, kar je odmevalo iz tisočerih grl ne samo ob vznožji mirne Kruške Gore, nego povsem širnem srbskem svetu. In zopet drugikrat, govoreč o korupciji mej pravoslavnim svečeni-štvom, piše isti list v št. 62 dne 5. maja t. 1. mej drugim naslednji pomenljivi stavek: „Naša cerkva broji još dosta takvih popova, koji so nedostojni božjega oltara. . .M Gospod urednik! Koliko dodatkov in k dodatkom dodatkov in pododatkov bi pri vas rodila vsaka pičica navedenega stavka, kaj?
Vidite, gospod urednik! Sem doli naj bi prišel se učit odločnosti in taktike raarsikak Vaš „slavni redakteur", kakor bi tudi naši čili, nadobudni Parnasniki naj posnemali prijatelja Gorazda ter sem doli mej Srbe hodili pit Hipokrene pristnega slavanskega duha!
Kakor' sem zadnjič poročil in kar Vi že veste brez moje pomoči, sklican je za letos kongres grško-. iztočne cerkve ali kakor ga posvetnjaci imenujejo /srbsko-narodni sabotv *Ta harodnb-cerkveui zbor, .sestavljen iz 75 članov,  izmej  katerih njih je 50
voljenih iz posvetnega stanu, 25 pa iz duhovniškega, ima neko legislativno oblast v cerkvi, šolskih zadevah in glede narodnega imetja vseh na Ogrskem in po hrvatsko-slavonskih pokrajinah živečih Srbov. Zbor se shaja, kakor rečeno v Karlovcih, od časa do časa; dotični mandati so veljavni za tri leta, v kateri dobi ima biti vsako leto jedno zborovanje. Vender od leta 1881. ta zbor ni več zboroval. Poslednji zbor imel je nalog, voliti pravoslavnej cerkvi novega glavarja,' metropolitskega patrijarha. Ker pa dotični zbor ni volil tistega moža, ki je bil od vlade za patrijarha določen, imenovala je krona Germana Angjelića patrijarhom. Vsled tega se je polotila Srbov velika razburjenost in pričela se je živa agitacija zoper novega patrijarha, kateri je seveda plesal, kakor so mu v Budimpešti piskali. Pri takih razmerah se dotični narodno cerkveni zbor ni mogel sklicati. Polagoma so se vender razburkani valovi zopet pomirili, nekaterim zmernejšim , Srbom, se je posrečilo, sklicati v Budimpešti nekako konferencijo, vsled česar je torej omenjeni zbor na letos sklican. Za volitve V ta zb6r agituje se zdaj tu doli mej Srbi jaho živahno, imeti so že različne shode!
patrijarhova stranka v manastiru Uavanici, radikalci pa v Zomboru, in hrvatski Srbi v Zagrebu.
No, vzlic različnosti posamičnih terjatev, nadejati se je vender, da se sporazumejo vse stranke za glavne točke svojih želj in te so: nedotakljivost njihove samouprave, katera jim je v zakonu zajamčena, pravica voliti patrijarha, cerkvene uradnike sprejemati in odpuščati in odločevati v vseh cerkvenih, šolskih in cerkveuo-zakladnih zadevah ter preskrbeti cerkvam in duhovnikom jednakomerno podporo iz deželnih sredstev . . .
Zviti Madjari nasmihajo se v novejšem časi sicer Srbom nekako ošabnomilostivo ter jim na videz dajejo nekoliko svobodneje dihati; vender to vse le za to, da s tem dražijo Hrvate*ter n^ tak način netijo mej Hrvati in Srbi oni .bratovski. prepir, kateri toliko škoduje vsemu .lugoslovanstvu. Ko bi v svojo Velehrvatsko zaljubljeni bratje ondstran So^le uvideli to madjarsko, zvijačo ter nehali zanikavati Srbe kakor tudi nas, nestalo bi nesrečne mržnje mej nami! V to pomozi Bog in-veledušnost slovanska , .V Novem Sadu. r Prostoslav Kretanov.
•..;.•«. *• . £   -  ....'.i-  ili •
IV. Zavarovanje pr^ti toč'.
Vsprejete premije znašale no gld 2 135.7-42—, proti -zavarovan i e je trebalo gld. 469.748'—, šk-.de pu no veljale, »ko »e odtegnejo protizavarov anja, gld. 1,392.427*—.
Od „Riniuone Adriatica di Sicurta" v času njenega obstanka izplačane škode v vseh strokah kažejo okroglo svoto 121 ' , m l.jona.
Ltta 1HM4 pridobljeni dobiček znaša gld. 831.191*64 in ako se k temu priračuna pr«tMMl i/, pret-čenega leta gid. 688.159*11, <d katere asote He bode porabilo za po-mnozitev speei alne rezerve za zavarovanje proti toči ^ld. 250.0<t^l, —, za pomnoži te v rezerve, za menjavo kur/.ov pa
fld. 127 ()';•> ;>7. Od potem Se ostalega dobička uložilo se ode gld. 4"). 444 83 v rezervi zaklad za d» hiček iu pre-ostajo. Ko se je ta znesek odtegnil, potem tantiema vdelež) za vodje in revizorje in slednjie doneska >a hranilno in oskr-hovaluo blagajnico društvenih uradnikov še gld. Ib7.0«>tf 95 za ra/.deljenje dividende. Divl<leii«l» določila se je po SO gl«l. na ak ijo m se počeuš, ljulja izplačuj-'.
Kezerve sb se leta 1884 pomnožile za gld. '798 9KV42 in *.naš.m. zdaj skupno gld h.989 812 80. Sestavljajo se s sledečih oddelkov; gld. 6,o76.0*> • 08 rezerva premij za zavarovanje na življenje; gld l,47f>.«i!l7'— rezerva premij za zavarovanje proti ognju; gld 17 432 — rezerva premij /.a transportno zavarovanje; gld. 400OuO'— rezerva za zavarovanje pr ti toči; gld 144.283*1 * rezerva za men avo kur-zov bilance A.; gld. 144.283 19 rez rva z. menjavo kurzov bilance B.; gld. 150.000*— za specijalno rezervo dobička pri oddelku za zavarovanje na življenje; gld. 689.066*8 > rezervni zaklad dobička. Premoženje hranilne in 03ki Lovalne zaloge društvenih madnikov z aša gld. 229.542->0.
Vo itve, katere so se ine« pi» pravilih izvršiti, pokazale so. da je gospod Herman baron Lutteroth bil z pet izvoljen za člana direkcije in go«poo dr. Emil baron Morpurgo za revizorja tudi zopet izvoljen.
Glavni zastopnik „Rinnione Ađriatica dl Sicurta"
za Kranj »ko je
gospod «T. Ir*t3r"€l«.ii,
trgovec in hiini posestnik, na cesarja Josipa trga
v Ljubljani. .112)
Tujt-ft: ~~
24 julija.
Pri Nbn.ii: Gelestlu iz Zagreba. — pl. Wellenhof iz Gradca. — pl. Heinz-Rodeiifrls iz Celja. — Fmnkl z Dunaja. — Ihan   z Ljubljane.
Pri Ji .u. i: Dut, Wikiill z Dunaja. — Dr Osho-govich, Senglievich iz Trsta. — Kleiuer iz JEt.-ke — Schaup z Dunaja. —Ha mi Albori, Mehačzek iz Zagreba. — Ntratti, Migotti iz 1'uja.
Tr/ii			s Ijubljaiii		
	dne 25 julija t. 1.				
		rl.jkr.	>peh povojen, kgr. . Surovo maslo, „		
Pšenica, hktl.	. . .	tijfto		-	6«
1 Rež, „	...	5 2		—	8
1 Ječmen, „		4137	Jajce, jeduo ....	—	2
			Mirko, liter ....		8
Ajda, ,		4 56	Goveje       meso, kgr.	—	64
Proso, „		6 8fS	Telečje          „ „	—	5«
, Koruza, „		6H-.I	Svinjsko        „ „	—	0»i
j Krompir, „	...	81—	Koštrunovo    „ „	_	B>
Leca,	...	8|	Pišanec.....	_	98
1 Grab,	...	8	Golob......	_	17
Fižol,	. • .	8 j.-V	Sen.,   100 kilo    . .	1	6'
Maslo,	kgr. .	— 96	Slama,    „      „ .	1	• i*.
Mast,	n *	— 82	Drva    trda, 4 □ metr.	7	6
I Sp.-h trišeu,	n	— J54	„    mehka,    „ „	s	21
Mcieoroloiciciio poročijo.
	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
24. julija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	737 «0*1». V   !"> 32 rm. ft4 78 min. 1	16 2" C 26 8" C 20 0" C 1	si. SVZ. Z. Szh. brezv.	obl. d. jas. d. jas.	2 2 mm. dežja.
Srednja tempHratura 2()*7U, za 1*1° pod normalom.
ID-ujasijsI-za, borza
dne 25. julija t. 1.
i Izvirno telegratičuo poročilo.)
Papirna renta.......... 82 gld. 60 kr.
Srebrna renta.......... 83
Zlata renta........... 109
5°/0 marčna renta......... 99
Akcije narod e banke....... 869
Kreditne akcije.   ......... 284
London............ 124
Srebro............. —
Napol........... 9
C kr cekini.......... 5
Nemške marke                         .... 61
4°/0 državne srv/ke iz I. 18f>4   250 gld. 127
Državne srečke iz. 1, 1864          100 gld 167
4°/e avstr zlata renta, davka prosta .   . 108
Ogrska zlatu rVnfii 4°/0...... 99
,     papirna renta 5% ..... 92
5*/0 štajerske zemljišč odvez oblig .   . 104
Dunava reg  srečke r.»/n              100 gld 116
Zemlj ob.- avstr -V    ,. zlati zast  listi 124
Prior, ohltg  Klizahetine zapad železnice 115
Prior oblig  Ferdinandove sev. železnice 106
Kreditne srečke.....100 gld 178
Rndoifove srečke.....10   „ 18
Akcije angin-   str banke         120   „ 98
Trammway društ  velj   170 gld a v. .   . 193
4C
05 45
75 85
b»»/s 89 30 75 75 95 15 50
50
50 50 75
Globoko potrta od neskončne bolesti na7iia-nJHm v svojem in v imenu svoje nedoictne hčere kakor tudi vseh drugih sorodnikov jako tužno vest, da je Bogu Vsem gočnemu po njegovem nezapopadljivem sklepu dopalo našega dražega, ne-pozaljivega soproga, ozir. očeta, brata in svaka, g.
ANTONA UNGERJA,
trgovca in posestnika v Domžalah,
daneB « b 2. uri popoludne po dolgej, hudej bolezni, pravi danega s svetimi zakramenti, v 30. letu njegove dobe k sebi poklicati.
Mrtvaški sprevr.d bode v nedeljo 86. t. m. iz hifie žalosti v Stopah na pokopališč.« v Mengši.
Sv. maše zadušnice se hudo brale v cerkvi na G«»ričici.
V Domžalah, dne 24. julija 1885.
ITmiiJii Uinjroir,
(445) soproga.
V „NARODNI TISKARNI- v LJUBLJANI
so izšle in se dobivajo sledeče knjige:
NOV.
Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh, — Ml. 8°, 32 p61.  Cena 70 kr., po pošti HO kr.
TuLn.a,l*z našega časa.
Roman.   Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 2H4 stranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
spretni zravnatelj
(Schliehi mcistor).
Tvornica pavuljnatih tkanin, ne daleč od tu, potrebuje spretnega zruvnatelja (Schlh-htme ster . Prosilci naj Be oglase b spričevali o zmožnosti pri gospodu J. Releli-u, Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4. v Ljubljani.       (443—1)
V  IiJublJ »lil.
kongresni trg, na voglu gledališčne ulice.
priporoča bvojo vedko zalogo vseh  vrst niodernib
klobukov in kap;~^|
prejema tudi
kožuhovino in zimsko obleko
črez poletje v shranjevanje.        (112—26)
r>i
jont
♦
♦ ♦
♦
♦
♦ ♦
Ob priliki dež. razstave v Celovci
priporočam obiskovalcem razstave moja
izvrstna
vina
fz k leti f gosp. Ignacija \\ru<*«'hcr-fa v Ht, Jarneji na JJolon.JNkom
! v moji gostilnici!
v Celovci, Frohlichsgasse št. 5
in zagotovljam lzvrNtu<» pastre/bo. — K mnogo-brojnemu pohodu vabim nujuljudneje
a odličnim spoštovanjem
Ana Maitinger,
(441 — 1) gostilničarka.
! Kdor se hoče smijati!
naroči naj se na
šaljivi Jurjev koledar"
TT ietnll-r, iza leto 1886,
kateri bode prinaSal obilo smefinetfa gradiva, pripovedk in humoresk z ličnimi podobami. „Jurij" bode v svojem koledarji bril burke s prerokovanjem raznih stvari, katere se imajo prihodnje leto zgoditi. Ugank, izrekov in smešnih pesni mu ne bode manjkalo. — Izšel hode že oktobra meseca. — Cena mu jo «5 kr.
— Pisma in naročnino (399—3)
upravništvu „Jurja s pušo", Trst.
iccoli-evai esenca za želodec,
G. PICCOLI/lebrvLjubljani.
Ozdravlja kakor je razvidno i?, zahvalnih pisem
in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, boilr-nje. krč, želodečno in premen-javno mrzlico, zanašanje, hemerojide, zlatenico,
migreno  itd. in je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatolj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri većem številu dobi se primeren odpust.
Cena ■toklonlol 10 noro.
g^rT'v a *>nr>#i 9^rv^p« *jTVHto>^*nn* ft^l^j
Zaloga i steklom, porcelanom in ogledali
M. ROSSMANNA
v LJubljani
priporoča svojo izbrano in bogato zalogo namiznega posodja, kakor tudi posode za kavo in čaj ter vse v to stroko spadajoče stvari
bele in pisane.
Z -A_ Hi O Gr-A. ogledal s pozlačenim okvirjem in brez okvirja, pozlačenega lesa za okvirje, petro'ejskih lamp, bronastih svečnikov, otlega stekla in steklenih plOŠČ (391—4) S189£"~ po najnižjih cenah.
(348—1;))
f zdravilni malaga-sekt
po analizi ces. kr. poskiišnje postaje za vina v Kloster-lii uburgu
jako dobra, prava malaga,
jako dobro krepčilo za slabutne. bolne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanju krvi in slabemu želodcu izvrstno upliva.
V Vi in Vi origina nih steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko (307—7)
ŠPANJSKE TRGOVINE  Z VINOM VINADOR
DUNAJ HAMBURG-
po originalnih cenah a gl«l. 2.50 in gld. l.ao.
Dalje razna fina lnozem.5ka vina v originalnih steklenicah in po originalnih cenah. V I.juhijuui: pri gospodih: Josip Svoboda, lekar, in H. L Wenzel, prodajalec debkates. V lirtinji: pri gospodu Fran bolenz, trgovina s špecerijskim blagom. V I.oh i-, pri gospodu Jurij Deisin-ger, trgovina s špecerijskim b'airom. Na Bledu na jezeru i,zdravilišče : pri gospodu Oton \Viillliiig, prodajalec delikates. Na znamko Vinador, kakor tndi na postavno deponirano znamko prosim posebno paziti, ker se lr tedaj more popol-n ni jamčiti za absolutno pristnost in dtibroto.
-r.
i
c. d
5=ci
i <4
<§—*-4*
t«
•S.
9—S—5 •
Popolnem uniči Surke in prašičke prav do zadnjega samo (9—5)
ZACHERL-ov prašek za <šurke.
Pristen dobiva Be samo v originalnih steklenicah z imenom in varstveno znamko! — Dobi se pri trgovcih, pri katerih dotični plakati vise v izložbi.
ocoooocooocococooooooooo
Spodaj navedene specijalitete, ki so po večletnej izkušnji za i/.vi-Mno uapeAne pripo-znane, ima vedno člnte v zalogi in razpošilja takoj po
»LEKARNA TRNK0CZY"
zraven roiov/a v lvjubljani.
At'i'/iL» *wi 1aqp   Jedno najboljših sredstev, da se prostor, jtuiaihi £<a laoCj kjt;r vasty0 lasje, utrdi in da lasje ne izpadajo, ob jednem jim daje lep lesk in se uporablja z gotovim vspehom pri tisočih. 1 lonček za dolgo Časa snmo 60 kr. Vriii/.ncln  '/<r*niii> najboljše vrste, ljudstvu priljubljeni rrBIILUSliU  a^dlljl   j^. ma!a 8teklenica 20 kr.; velika steklenica 40 kr. z obširnim navodom za uporabo.
rdriAKI  prdM .1 /.rt ti4 lili , teljcah po 30 kr., s pravo rozino vonjavo, zelo nežen no 40 kr.
01 i it'llt lUU i llitiPi'i nrfl^pk od.yzaine» *e 86 de«e mej perilo, ne-MJt lIldlhKI UIM-l'l |ll rt»^IV prijeten ouh po mili in razširja prijetno vonjavo. 1 zavitek 80 kr.
Oteblaski balzam po dr. Kčpesu i?v0„d^0r^bk"„ttdo
in zastarele ozeblinske bule.  Steklenica s navodom vred 30 kr. Map^aoni ltpuual* prežene: bolhe, stenice, muhe, mole; dobiva se v lTiri irMil |irasCK poljubnih cenah in v steklenicah po 20 kr. ^Ipifl1it7>nr3l1l -'c Pri.ieien- rassupljaven in kti čistilen pripomoček in 0"1UI 11 /j"|M o 11 namenit zoper sapretje telesa in krvne navale. 1 skatn-
I ja z navodom vred 80 k r.
M Hi H gil naju noj *a v bo te lij nh po 60 kr. (406—3)
Razpošilja se vsak slan po poštnem povzetji.
♦	1
	1(1
♦	Od
	n 1
*v	
	
► J	p
C	p.-
	|/i
	1
	po
♦	
• k.	|M
•	F*
*	p*
	
Lzdatelj in odgovorni arednik: Ivan Zeleznikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'.