252 številka Ljabljaaa. ? petek 3. novembra 1905. XXXVIII. leto. iiiaja wak ian tvecar, tetmis ueasUa hi t-rasaUte, tat vetfa po poŠti prajamaa aa avsiro-ograke izišla aa vaa iata ta K, aa sat lata it K, aa ettrt lata • K 50 a, aa aa ataaaa S K to h. Za LJubljano ■ a«*U)aaj«ni na dam aa .jte 54 Ky oa aal lata lt K, aa Satrt lata I X, aa m mm— t K. Kdar hodi aam panj, »lasa aa vaa tata U K, aa tel lata 11 K, aa Satrt lata I K 60 h, aa aa ataaaa 1 K tO h. — Za tuja daiala tolika t»č, kolikor »naša poštnin*.) 5« aaraSo* bras iitodobc« vaaSUJatva naročnina aa na aaira. — Za oinanlla »a placaja ad aatarostopno ectlt-vrita po it h, da aa aa oananUo tlaka ankrat, pa 10 k, Ca aa dvakrat, in po 8 k, oa aa tiska trikrat ali ▼•Škrat. — Dopial sci aa ftsvsie fcanksvsti. — Rokopisi ta oa vračaj«. — Uredništvo In upravnlitvo ]e v Knaflevih aliaah It. 6, ta rioor aradnaltvo v I. nadatropja, saravništra pa o ariUičja. — UpravniKr* naj ao blagoroiijo pošiljati naročnina, raklanaaija, aananila, L J. adaiiniitrativna itvari. ^Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. Zasinilo je solnce svobode! Na vzhodu je napočil velik dan, svetal ia bleščeč. Tema, ki je zastirala obzorje ruifee domovine, ki ao je razsvetljevan zgolj krvavi žari po luči in svetlobi koprneče revolucije, predhodnice jasnega dneva, je izginila, razpršile so se megle, ki bo du šilo ruski narod, da ni mogel dihati svcbodno ia izza gora je zasinilo žarke solnae, noseč Rusiji in naroda ruskem u novo življenje, jamstvo sreče in boljše, kraenejše bodočnosti. Kar je še nedavno zdelo nemogoče, kar se jo smatralo se pred Ičicm kot nedosežna utopija, kot fafca mergans, ki se v v*ej krasoti blešči pred očmi, a se takoj razprši v ni?, čim se ji približa in seže po nji, to je danes dejstvo, resnica, to je postalo danes kri in meso: slovanska Rusija je svobodna, ruski narod je rešen spon, ki so zavirale njegov rai-voj in napredek, ruska država je dobila ustavo! S carskim manifestom z dne 30. oktobra se je izvršil na Ruskem prevr&t, k&kršaega ne pozna več zgo-devina izza francoske revolucije, dogodek je to, ki znači mejnik v zgodovini in razvoja ne samo ruskega naroda, marveč vsega človeštva. Po težkih dneh tuge in žalosti, ko je zadel Ras»jo udarec za udarcem na Dssjnera Vttoko, ko je tekla dragocena ruska tri v potokih po mand-žurskih peljanan, ko je sveta ruska zemlja ječala in se vila pod pezo notranjih nemirov, ko je takorekoč že ležala v rgoniji, je to prva vest, ki rr.ora vtradostiti vsako slovansko srce in ga navdati z novimi nadami v boljšo, bodočnost ruskega naroda in ž njim vsega slo^anstva! Rusija je svobodna! Ni taman tekla kri tiseč in tisoč hrabrih junakov na mandžurskih tleh, ni zaican žrtvovalo sto in sto navdušenih botiloev za svobodo evoie imetje in Življenje, da stro glavo onemu zmaju, ki je tiščal narod ruski ob tla, mu pil mozeg in zaviral, da orel ni mogel razpeti peruti in se dvigniti v višavo. Sedaj pa diše Rusija svobodno in novo mlado življenje je zaplalo po njenih žilah! Drago je bila odkupljena svoboda, tiscČ in tisoč Človeških žrtev je stalo, da je vznikla iz t»l, s krvjo napoje-nib, toda pribojevana svoboda odtehta vsa to, saj je ž njo rešen rob-skih spon stomilijonski narod ruski! Ruski narod je doživel dan svojega vstajenja. Stopil je na svetovno pozorišče mladeniČ-velikan, po Čigar Žilah polje še sveža, neotrovana kri, v katerem še spe sile, ki imajo preroditi vesoljno kulturno človeštvo. Do danes smo čuli, ako je spregovoril narod ruski, samo glas njegovih pesnikov, pisateljev in mislecev, slišali smo samo prasketanje bomb, čuli smo samo jok in stok zatiranih in tlačenih narednih mas, v bedeče pa bo govoril svetu in nam ruski naro " sam, naš brat po krvi in jeziku, in njegov glas bo zvenel kakor donenje srebrnega zvona, ki oznanjuje človeštvu novo blago ve sije. Prsi se nam širijo radosti, sreča in zadovoljnost se ram je zopet vse lila v src?, videč, da je ruski nared s titanskim naporom stri tisočletne verige in spone in si v grandiozni borbi ;zvojeval zlato svobodo in pro-stoBt. Ponos navdafa našo dušo, da spe v slovanstvu takšne gigantske sile, da je narod ruski po tolikem trpljenja in po tolikih bridkih iz-kušniab, ko so se proti njemu zr.ro-tili vsi zunanji in notranji sovražniki in ga posvetili peginu, razdrobil in premagal vse ovire, prebolel vse težke katastrofe, ki so ga zadele, in kot triun&fator stopivši svojim sovra gom na vrat, izšel iz ljutega, smrt ali življenje nosečega boja. Zgodovinsko velepomemben dogodek prvega reda je carski manifest z dne 30. vinotoka. L n| m je napočila zora srečne bodočnosti Ruaiji in vsemu slovan-stvu. Zato bo tuii zapisan ta dan v zgodovini slovarjstva i zlat mi črkami, zakaj b tem daem se vrne ruski narod v kolo svojih slovanskih bratov kot njih mogočni zaščitnik in branitelj, ki bo naslanjajo se na bratsko ljubav tadi zanja dosege/, da jim bedo sasinili boljši Č s! Deželni zbori. Zader, 1. novembra. Hrvaški klub dalmatinskih deželnih poslancev se je posvetoval o reški resoluciji. Posl. Biankini, ki resolucije ni podpisal, je izjavil, da se sedaj pridružuje resoluciji. Poslanec Peric je v daljšem govoru pobijal sklepe na reškem sestanku ter predlagal posebno protiizjavo v imenu dalmatinskih poslancev. Njegovemu predlogu so sa pridružili dr. Zaifron, dr. I v če vic in prof. Korlaet. V debati se je od raznih strani poudarjalo, da tisti, ki pritrjujejo novi smeri, delajo justamentno politiko, ki se bo brezdvomno maščevsla nad narodom. N&j se ne pozabi, da bo madžarska kcali&ja, ako dospe res do vlade, ponudila Hrvstcm prazno roko. P j Prodan je napovedal protest proti reški resoluciji v javni seji deželnega zbora. Debata se bo nadaljevala v peikovi seji, a bati se je, da nestane ravno zaradi reške resoluoije razpor v klubu. Lvdv, 2. novembra. Posl. dr. Olesnioki je predlagal, naj se sklene, da si vsakdo, ki biva 10 let v občini, ipso f-. cto pridobi domovinsko pravico. — V upravnem svetu, ki je razpravljal o volilnem predlogu demokratičnega kluba, se je nasvetov«to organizovanje delavskih zbornic in razširjenje volilne pravice z ustanovitvijo četrte kurije. Kriza na Ogrskem. Budapešta, 2. novembra. Fe-jervary]evo ministrstvo je sklenilo, da začne brezobzirni boj zoper pasivni upor. Predvsem razpusti kot nezakonite vse odbore, ki vodijo pasivno rezistenoo. Prvi pride na vrsto tak odbor peštanskega komitata, ki Šteje 65 članov, večinoma m» gostov. Nadalje hoče vlada upornim zasto-pom odtegniti državne prispevke. Nemiri na Ruskem. Petrograd, 2. novembra. Na dvoru se je pojavila močna struja proti Vite ju, vsled česar se baje Vitejev vpliv pri carju zopet zmanjšuje. Bati se je resno, da dobi reak-eijonarna stranka zopet premeč na dveru. — Re voluoi jo nar j i so skleni', da bodo toliko časa delali s dinamitom, dokler s. ne iz paste vsi politični zločinci ter se ne prekliče obsedno stanje. Ako se to ne zgodi kmalu, gr<- z * razdj&ti vse brzojavue in že-leznične naprave ter vodovode. Govori se, da heče car dano ustavo zopet preklicati, dokler se ne povrne red. Pri včerajšnjih spopad h na ulicah je bilo ubitih 15 oseb, ranjenih pa 80 Železniški promet je zopet pretrgan. Revolu-cijBke stranke zahtevajo, Daj se vsa dosedanja vlada pošlje v pregnan* stvo ter se proglasi republika. Podpihovalci so povsod večinoma Židje, ki nalašč razna-šajo napačne vesti. Moskva, 2. novembra. Na raznih shodih se je razpravljalo o carje v e m manifestu. Povsod so govorniki naglašali, da manifest ne daje zadostnega jamstva. Sklenilo se je zahtevati splošno politično pomiloščenje in ustanovitev narodnega zastopstva na demokratični podlagi. Petrograd, 2. novembra. Odbor štrajkujoČih je skienil, da se jutri opoldne konča splošni štrajk. — Iz pokrajinskih mest prihajajo čimdalje hujša poročila o izgredih. Židje so naščuvali nevedne kmete, da jim je car z manifestom dovolil odvzeti grašča-kom blago in zemljo. Vsled tega so nastali v raznih krajih kmečki panti. — V Nižjem Novgoroda so priredili Židje po mesta sprevod z rdečimi z st&varni ter imeli re-volucijonarne govore, kar je patrijotične Ruse tako razkačilo, da so napadli židovske hiše in trgovine ter vse pobili. — Mesto fto-s to v je v rokah pouličnjakov. Povsod se pleni in razdira. Bolnišnice so polne mri? h in ranjenih. Del mesta je v plamenu. — V Kazana se je iz 400 dijakov in delavcev, ki so pobrali policiji orožje, ustanovila meščanska straža, ki zdržuje lep red. — V Kijevu se izgredi proti Židom nadaljujejo. Tigovine s suknom in zlatnino so vse izropane. Demon-strantje so po ulicah pregrnili naro-pano svilo in sukno, da je po pre-grnjenih tleh stopala patrijotična proses'ja, ki je nosila carjevo sliko. Častniki so vlomili v banko bogatega Žida Eppsteina. — V Jasni je isropano celo židovsko predmestje. Odesa, 2. novembra. V mestu vlada anarhija. Revolucionarji se vedejo kakor besni ter na vsakogar streljajo. Vse hiše so zaklenjene in zabarikadirane. Ponoči ni v celem mestu luči, a v temi se slišijo obupni klic , pokanje revolverjev, ječanje ranjenih itd. Baje je že mrtvih 3000 oseb. Vojno stanje se je znova proglasilo. Pariz, 2. novembra. Na Finskem je nastala vstaja. Vse oblasti so ustavile delovanje. Vse šole in trgovine bo zaprte. V Hel-sirgforsu so se gubernator knez Opulenaki in vsi častniki javno pred ljudstvom odpovedali svojim službam. Na vseh javnih in vladnih poslopjih se je morala ruska zastava umakniti finski. Kreta pomirjena. Carigrad, 2. novembra. Voditelji krečanskrga gibanja Benifelos, Na devinski skali. Zgodovinska povest. Tretji del. (Dalje.) Kakor bi bila vsa prestrašena, tako sa je Juta oklenila Konrada. »Moj Bog, Konrad, kaj misliš storiti ?« »Pred devinskega vladarja stopim in mu povem, da je lažnik.« •Ah, Konrad — ljudje bodo rekli, da si nastopil kot moj ljabimeo in imeli bodo prav. In potem bodo še raje verjeli, da Juri ni lagal.« »Kaj naj torej storim?« »N.česat! Ali pač — lahko mi pomagaš, da spravim svoj grad izpod oblasti devinskih vladarjev. To je edini način, na kateri morem jaz slaba ženska protestirati zoper Jurjevo obrekovanje. Tako pretrgam edino tez, ki me veže na Jurja. Poskusiti sem to hotela izlepa in ta ta poskus sem hotela tebe za posredovalca; zdaj storim to s silo in če me bo veljalo grad in življenje. »Jas bom na tvoji strani, Jata; moja sulica te bo branila.« »Ljubljeni deček — pomisli, da si tudi ti podložen devinskemu vladarju« »Ako mu ti odpoveŠ pod'ožni-štvo, zakaj bi tega ne mogd jaz.« »Juri je tvoj prijateij.« »Juri je lažnik in cbrekovalec»* »Ne, Konrad tudi tega ne smeš storiti — rekli bodo, da sem te jaz zapeljala.« In ko se Konrad le ni hotel vdati, ga je gospa Juta začela novic objemati in poljubljati. »Ne, Konrad — vsaj do jutri zvečer molči. Potem ge pomeniva dalje. Zdaj pa pojdiva, moj ljubi dečko — dani se že in treba se je lcčiti« Ali Konrad je catal še dobro aro pri gospe Juti, ali v tem časa nista nič več govorila o tej stvari. IV. V samostanu, združenem z zavetiščem ta bogat?, se in siromake, so imeli nekaj posebno bogato opremljenih sob, ki so bile namenjene ia visoke cerkvene dostojanstvenike. Tedaj, ko je Konrad Sežanski klečal pred gospo Jato in ji poljubljal roke, so v eni teh bogatih sa- mostanskih sob sedeli patrijarhov legat škcf Kukanja, samostanski rektor Gi!o in m^nth Dominik v živahnem razgovoru. »Ne in še enkrat ne,« je zatrjeval Gilo. »Kar nameravate, je nemogoče in gorostasnost vaših obdol-žitev bsd*.a bo uničila vaše načrte. Devinski vlad&r ni kriv. Res, da je kršil postavo našega zavetišča, ker je vpeljal dve krivoverski dafii pod našo katoliško streho, ali da bi bo bil pod to streho pečal s krivoverako sužjo, to gotovo ni res « »Stvar se lahko dokaže, je hladno pripomnil Dominik. »Kako hočete dr kazati tako ob-dolžitev,« se je rezbu?jal rektor Gilo. »Devinskemu vladarju ni treba dru-zega reči, kakor da ni resnično, česar se ga dolži, in ves svet mu bo verjel.« »Moja beseda velja ravno toliko, kakor beseda Jurja Devinskega« je dejal Dominik »in če bo treba, podpre mojo besedo odlična priča.« »Ia kdo je ta priča?« »Gospa Jata pl. Marchlsnd. Trn je bila v našem zavetišča tisti večer, ko je iskal devinski vladar tu prenočišča. Videla je na svoje oči, da je Hasan zapustil sobo in da sta Juri in sužnja ostala sama; giedala je skozi ključavnico in videla toliko, da bo njeno pričevanje zadostovalo.« Možje so se posvetovali dalje. Pri vsaki točki je rektor Gilo ugovarjal menihu Dominiku, a se naposled vedno vdal, čim je škcf Kukanja izrekel svoje mnenje. Škof je vedno pašno poslušal. Zmajeval je a glavo, pogleda idsj rektorja zdaj meniha potem pa se vedno pridružil Dominiku. Tudi rektor Gilo se je končno pri vsaki točki vdal, že zaradi patrijarhovoga legata, kateremu se ni hotel zameriti. Ali ko je po končanem posvetovanju prečital vso obtožnico naenkrat, in zdržema, zdela se mu je tako strahovita, da jo krat-komalo ni hotel podpreti s svojim podpisom. Nastopil je tako odločno, da je lačsl omahovati ie škof Kukanja in je naposled tudi odrekel svoj podpis Tedaj pa se je dvignil s svojega sedeža menih Dominik, zložil je pergament, na katerem je bila spisana obtožnioa, in ga spravil, rekli a ostrim poudarkom: »Vidim, da je kuga naše dobe postala še nevarnejša, kakor sem misli); okuženi so že najodličnejši stebri kristjanatva; eni postanejo kri voverei iz čestilakomnoBti, drugi iz usmiljenja.« Rektor Gilo, ki je bil v svojih mladih K t h hraber in bojevit vojskovodja, je pri tem očitanju jeano planil pokonci. »Da kuga se razširja, med kristjani, a to je kuga sumničenja. Oči se navadijo, da vidijo povsod grešnike in krivoveroe, tudi tam, kjer jih ni. Ali kakor vidim, igra tudi zlo-hotnost veliko vlogo. Devinskega vladarja dolžite krivoverstva ker je dal v svojih krajih zavetja nekaterim krivovercem, goriškemu grefu, ki ima veliko čast, da je pokrovitelj oglejske cerkve pa prizanašate, daai daje tudi zavetja krivovercem. Razloček je le ta, da ščiti Juri krivoveroe zastonj, Majnhard pa samo aa dobro plačilo. Volja sv. očeta pa ni, naj se kaznuje ene in sicer pošte-nejŠe, drugim pa še slabejšim pa prizanaša.« Rektor Gilo je govoril b plemenito vnemo, a njegove besede so vzbudile le hladen usmev na neizprosnem licu meniha Dominika. Manos in Funis ao nasnanili vrhov nim kontulom štirih varstvenih velesil, da ao pripravljeni odložiti orožje, ako se dovoli splošno pomiloščenje tadi orožnikom, ki bo ss pridružili vstašem. Pomiloščenje se gotovo dovoli. Ločitev med Švedsko in Norveško. London, 2 novembra. Na državnih poslopjih v Stokholmu bo a velikimi svečanostmi izobesili čisto švedsko zastavo. Pri tem ao pokali topovi in zvonili vsi zvonovi. — V norveškem parlamentu je naznanil minister zunanjih zadev, da je obvesti zunanje vlade, da se je kralj Oskar odrekel norveški kroni; obenem je minister prosil sosednje vlade, da žeii Norveška stopiti ž njimi v uradno a ve z o. Vse vlade so se vljudno odzvale. Deželni zbor kranjski. 11. seja, dne 3. novembra 1905. Predseduje dež. glavar Detel a; vlado zastopata deželni predsednik Sehwarz in okrajni glavar Haas. Že pred sejo se je šušljalo, da zna priti do burnih prizorov. Klerika e so imeli dolgotrajno klu-bovo zborovanje, vsled katerega se je seja začela šele ob s, All Galeriji sta bili natlačeno polni. Veliko pozornost je vzbudila sorska deputacija, ki so jo narodnonapredai poslanci predstavili deželnemu predsedniku S c h w a r z u in ki se je pritožila zaradi škofovega postopanja napram župniku Beroetu in zaradi postopanja okrajnega glavarja ljubljanskega, ki je šel z žandarji škofovemu inkvizitorju na pomoč. Po avdijenci je prišla vsa deputacija na galerijo in se zbrala okrog navzoČ-nega župnika Bsrceta. Zakaj ni bilo seje? Po prečitanju zapisnika je posl. Hribar opozoril, da je bilo v prvi seji podanih polno predlogov, ki so že odkazani odsekom, a odsek še ni nobeden voljen. Zato je treba vprašati zakaj od zadnje seje pa do da nes ni bilo nobene seje Prepričani smo sicer, da ne m s!i glavar s tem podpirati obstrukcije, ali vendar treba pojasnila, zakai da ni od 25 oktobra sklica) seje Daž. zbor je sklican za to, da deluje in do'gi presledek ni drugega provzročil ko stroške deželi. Glavar D e t e 1 a se opravičuje s tem, da je sklical konferenco klu-bovih načelnikov, da bi se zedinili glede delovanja v dež. zboru. Ta konferenca klubovih načelnikov pa ni mogla biti prej ko v ponedeljek ker v soboto grof Barbo ni imel časa. Konferenca se je tudi vršila v ponedeljek, v sredo je bil praznik in zato je seja Šele danes. Posl. grof Barbo izjavi, da se je glavar neopravičeno skliceval nanj, ker bi bil on tudi v soboto prišel. (Obče začudenje) Glavar Detel a izjavi razburjen, da dr. Šuatersič v soboto ni imel časa in da radi tega ni mogel pred ponedeljkom sklicati konference klubovih načelnikov. Sklicuje se dalje na to, da so bili tudi v prejšnjih ča Bih daljši presledki med prvo in drogo sejo in ugovarja, da bi on hotel podpirati obstruteijo. Župan Hribar ga opozori, da bo bili v prejšnjih časib taki presledki med prvo in drago sejo, ker si med tem delali odseki, dočim sedaj odseki niti voljeni niso. Grof Barbo zavrne razburjenega glavarja, češ, da mu ni hotel nič zalega reči, da pa je konštatiral resnico, ker se je deželni glavar neopravičeno nanj skliceval Glavarjevo pojasnil3 ni nikogar zadovoljilo in jasno je seda', da ni sklical aeje, zato da bi deželni zbor ne mogel voliti odsekov in da se klerikalcem olajša obstrukcija. Dalje 86 je deželni glavar z jako toplimi besedami spominjal umrlega poslanca Pakiža. Iiraz sožalja se zabeleži v zapisnik te seje. Došle petioije so se odkazale pristojnim odsekom. Za reditelja sta bila po predlogu župana Hribarja izvoljena Pir o in Apfaltrern, za ver fi k a tor j a dr. Schvveitzer in grof Barbo. Interpelacije. Poal. Ar ko in narodno napredni poslanci so interpelirali vlado zaradi meščanske šole v Postojni. Posl dr. Tavčar in tovariši so interpelirali zaradi dogodkov v Sori. Nujni predlogi. Zapisnikar je potem prečital pred* loga sastran volilne rtf j rone, ki sta jih v prvi seji podala posl. Hribar v imena narodno-napredne stranke in dr. Susteršičv imena klerikalne stranke. Posl. Pire je dalje nujno predlagal, naj deželni odbor Še v tem zasedanja predloži iskonski načrt glede vodovoda sa Kranj in okolieo. Prečitan je bil dalje le v sadnji seji predloženi nnjni predlog poal. Hribarja glede regulacije učiteljskih plač. Posl. P o vi e je predlagal nujno, naj se pooblaiia deželni odbor, da sme sa vodovode dovoljevati denar, ne da bi bil to dovolil deželni zbor. Posl. dr. Šuateršič in tovarili bo nujno predlagali neke davčne uredbe, — kaj, ni bilo mogole razumeti. Posl. P o v I e in tovariši so nujno predlagali, naj se dovolijo delelnemu odboru primerna pooblastila aa pospeševanje zgradbe železnice v Št. Janž. Posl. P o v š e in tovariši so nujno predlagali protest saradi prašičje kuge, ki se razširja, ker vlada dovoljuje uvažanje prašičev iz I.ali je. Posl. dr. Schvveitzer je nujno predlagal, naj se deželnemu odboru naroči izvršitev nekih cest. Ti klerikalni nujni predlogi so največji švinde), a tudi najboljši dokaz pogubnosti obstrukcije, ki jo de lajo klerikalci. Volilna reforma. Zbornica se je sediniia na to, da se vi š obenem razprava o obeh volilnih predlogih. Dr. Šuateršič je utemeljeval svoj predlog, rekši, da klerikalna stranka gleda s ponosom na svoje delovanje. Korak za korakom se je demokratizirala in stoji danes na stališču odločne demokracije. Ponosen je na to, da je on to provsročil in stranko pridobil za splošno in enako volilno pravioo. Od tedaj na-st?pa v slogi za uresničenje te točke. Z zadovoljstvom vidi, da se je spremenil položaj v tej zbornici. Dines je tudi še drug* stranka, ki z nami vred tvori absolutno večino, stopila na stališče splc š ie in enake volilne pravice. To pomeni velik prevrat. L 1902 je klerikalna stranka prvič predložila načrt za splošno in enako volilno pravico. Zipisnik kaže, da je bila takrat veselost na desnici. Ta veselost je gospode že minula in jih bo še. — S smehom in s pikro ironijo smo bili sprejeti, danes pa je tisti sam to predlagal, ki je pripomogel k temu smehu. LNtavni odaek je na naš predlog hotel kot maksimum konoedirati štiri revne mandate za splošno kurijo in od teh eden ljubljanskemu mestu, drugi drugim mestom, da bi se zopet UBtvaril nov privilegij. Posebno moramo poudarjati, da predlaga narodno-napredna stranka splošno in enako volilno pravico potem, ko je dr. Tavčar v državnem zboru še govoril proti splošni in enaki volilni pravici in so se narodno-napredni poslanci vzdržali glasovanja. Mi pozdravljam j ta predlog z vese ljem. Kdor hoče v resnici splošno in enako volilno pravioo, ta mora iti v brezobzirni boj zanjo. Predloge staviti je sila po c ni, ali delovati sa to, je druga. Večina te zbornice je danes za splošno in enako volilno pravico, proti tej je le velep sestvo. I trajati se morajo vse konsekvenoe in izolirati m izstradati sa rt --a tista »tranks, ki je proti volilni reformi. To pa ni nobeno delovanje za splošno in enako volilno pravico, Če se narodno napredna stranka veže z veleposestniki Kdo te gospodar v tej zbornici, če pride do dela? Ekscelenca Sohw*gel ima vpliv v zbornici, ki ni v nobenem razmerju s številom tistih ljudi, ki stuje za njim. Ne bom o tej stranki izrekel take sodbe, kakor jo je izrekel na shodu zaupnik narodno napredne Btranke — govornik prečita nekatere odstavke iz brošure o shodu zaupnih mož L 1894 — in potem nadaljuje: Po izkazu zadnjih deželnozborskih volitev je bile 40.000 kmetskih volilcev, volilcev v mestih 5000, med tem ko je bilo veleposestnikov 80. V tej skupini pride 1 poslanec na 8 volilcev, v mestni 1 na 500 volilcev, v kmetskih občinah pa na 2500 volilcev. In potem ima ustavni odsek pogum trditi, daje kmetski stan zadostno zastopan v tej zbornici. Ali je kdo med veleposestniki, ki misli, da se bo to dalo še vzdržati? Vsak slovenski, vsak kranjski kmet ima ve liko večji pomen za deželo kakor vsak veleposestnik, ki sedi na svojem gradu, veliko večji socijalni in gospodarski pomen. Po avstrijskem vzoru sta le Ruska in Kitajska napravili svoji ustavi. A ruski narod je vstal m konec naredil tej ustavi in ruski car, prisiljen po narodu, se mora izrekati za splošno in enako volilne pravico. Ali moramo v Avstriji vedno prepozno priti, ali hočete, da te mase končno s silo vderejo. Vsako gibanje za razširjenje volilne pravice je končno le zmagalo. Srečna Nemčija, v kateri ni bilo treba pretakati krvi. Bismarck je bil velik konservativec in je vpeljal splošno in enako velilno pravico sa dri. zbor. Modrost zahteva, da se o pravem času napravi reforma, ki jo zahteva ogromna večina. V parlamentu je velika večina poslancev glasovala za splošno in enako volilno re formo. Danes veleposestniki le lahko vdahnejo svoj duh v novi volilni red, a zgodi se lahko, da se bo delal novi red drugim potom. Cesar ni na ustavo prisegel; oktrojiral jo je in jo lahko tudi vzame in premeni kaj mislite, da se bo dinastija ozirala na to, da bo baron Scbwegel ali grof Barbo le voljen. Nismo več posebno daleč od tistega trenotka ko se bo spoznalo na najvišjem mestu, da treba frišne krvi, da treba odpreti vrata na stežaj — in tedaj ne bo veleposestnikov nihče nič več vprašal. Ideja veleposestniške kurije je bila ta, da se dajo gotove predpravice ukoreninjenema plemstvu ki ima velika posestva. Biliso časi, ko je to imelo nekaj zase, ko je plemstvo bilo odločilni stan, ali spremenilo se je že v tistem hipu, ko so kmetje zadobili svojo svobodo. Takrat so vladale še ideje o posebai imenit-nosti plemstva. A kako temeljito se je 8premeaila veleposestniška kurija od 1. 1862 do danes. Ta kurija je danes nekaj popolnoma drugega. Prvi imenik veleposestaikov iz 1. 1861 kaže, da je bilo 107 volilcev. To Število je padlo na 80. V mestih in na deželi je število naraščalo, v veleposestvu pada. Imenik iz 1. 1861 in današnji kaže, da od onih 107 opravičenih glasov jih jako malo še eksistira, velik del posestev pa je prišel v popolnoma druge roke. Od onih 107 rodbin jih manjka danes 70; samo okroglo 40 je še danes tistih glasov, ki so eksistirali 1. 1861. Predlagal pa bom v ustavnem odseku, naj vlada predloži natančni statistični materijal, da se vidi, koliko delov ve-leposestev je bilo ekskorporiranih. Iz teh sprememb sledi jasno, da če bi se tudi postavili na stališče interesnih kurij, je privilegij veleposestnikov nesmiseln. O splošni in enaki volilni pra vici se je v zadnjih dveh mesecih toliko ^govorilo, da tega nckaže pogrevati. Že iz državnih interesov morajo izginiti vsi individuelni interesi posameznih strank glede splošne in enake volilne pravice. Izključevanje od volilne pravice je jako občutno, kajti bremena so silna velika in masa vidi ta bremena in čuti, da ima pač dolžnosti ne pa pravice. Ni čuda, da je ljudstvo dostopno naj-radikalnejšim vplivom in se nasrkava sovraštva do države in celo do naj višje osebe. Čim bolj se ljudstvu razširijo pravice, toliko bolj bo patrijotično, toliko bolj bo vneto za državo in za vladarja. V širokih masah ljudstva živi še monarhični čut, ali, če se bo še dolgo čakalo in ljudstvu zadrževala pravica, utegne priti do ruskih razmer. Zato je že ča9, da se ljudstvu toliko zaupa, da se mu dado tiste pravice ki mu gredo. Ako se bo prestol opiral samo na privilegije, bodo nastopili tudi pri nas časi, kakor leta 17S7. za dobe francoske revolucije, ko se je kralj opiral samo na pleraenitaše. Ako se hoče država temu izogniti, naj se da ljudstvu pravico, predvsem splošno in enako volilno pravico. To je podlaga in temelj zdravemu razvoju naše države. Zakaj pa se protivi jo odločilni krogi volilni reformi? Ker jih je strah ljudstva. Toda strah je vedno slab svetovalec, zato naj se pa vlada o pravem Času iznebi tega strahu pred ljudstvom, drugače se bo pač prigodilo, da se bo tresla pred ljudstvom, ko si bo samo izvojevalo svoje pravice. Naše državne uredbe slone sedaj na privilegijih, ti pa na davkih. Toda ti privilegiji slone samo na direktnih davkih, mase ljudstva, ki plačujejo ogromne indirektne davke, so pa izključene od volilne pravice. Zato izjavlja govornik v imenu svoje Btranke, da se bo ta boj za volilno pravico tako dolgo vojeval v tej zbornici, dokler se ne bodo odprla vrata onim, ki stoje pred njimi in zahtevajo, da se jih pusti notri. Stranka lahko Čaka na to, ako se ji tudi morda sedaj Še ne posreči, ljudstvu izvo-jevati pravic, ker se naslanja na kompaktno narodno maso. Zato bode nadaljevala boj do konca. Preje bi se bila zadovoljila z uvedbo splošne kurije, takrat je večina to odklonila, sedaj pa ona odklanja to kurijo in zahteva plošno in enako volilno pravico. (Dr. Schvveitzer, dr. Krek in M. Arko ploskajo.) Uvedbo splošne in enake volilne pravice lahko preprečijo v tej zbornici dr. Schwegel in njegova stranka, ako jo zapuste. Toda te gospode se lahko izstrada, ako se obe slov. stranki, ki sta za splošno in enako volilno pravico, združita v krepko falango v boju proti veleposestnikom (Ploskanje pri klerikalcih.) Ako se to zgodi, bodo Nemci kmalu postali mehki in omogočila bi se preje ali sleje poštena volilna reforma. V tem slučaju bi prišli v zbornico samo slovenski poslanci, kar bi bilo za ves slovenski narod najvitalnejšega pomena. Pomislimo, da ječe na mejah pod tujčevo peto nali bratje, katerim bi naj bil kranjski dež. zbor največja opora. V kranjskem del zboru bi se lahko snovali koncepti za jugoslovanska vprašanja, naj bi se torej obe slovenski stranki zdrnžili, potem se ne bode več zgodilo, da se ne bode Slovencev rabilo pri takšnih važnih dogodkih, kakor se je doigral pretekli mesec na Reki, ki se je zavrlil brez Slovencev. Koncem svojega govora je govornik svoj predlog spremenil v toliko, da naj ustavni odsek predloži zbornici tekom 14 dni svoje poročilo in da se v tem času ne skličejo seje. (Ploskanje pri klerikalcih.) Posl. Hribar je nato z ozirom na to, da je dr. SusteršiČev govor tra jal nad eno uro in ker je ob treh po greb župnika Malenška, katerega bi se marsikdo izmed poslancev rad udeležil, predlagal, da se seja prekine io nadaljuje popoldne. Dež. glavar pl. De-tela je glede na to zaključil sejo in naznanil, da bo prihodnja seja jutri dopoldne ob desetih. Dnevne vesti. V Ljubljani, 3. novembra.^ — Osebna vest. Blagajničoi kontrolor pri rudniškem ravnateljstvu v Uri j i, g. Ivan Bruni g, je imenovan blagajničarjem pri rudniški upravi v Joaohimsth*lu. — Vrhunec nesramnosti. Zabeležili smo te dni suho dejstvo, da je dr. Š uater šiČ, ko je po K u novi smrti prvič kandidiral v državni ib jr, na shodu volilcev v steklenem salonu pri Frlincu z vso odločnostjo m s veliko vehemenao nastopil proti splošni in enaki volilni pravioi. »Slovenec« ima predrznost, da to taji. Na t) nesramnost duhovskih redak-terjev konstatiramo to novic, da je vsaka beseda v našem tozadevnem poročilu resnična in da imamo priče, ki 83 pripravljane pod prisego potrditi, da je šjaterš:Č na rečenem shodu nastopil z največjo srditostjo zoper splošno in enako volilno pra vico. — Dogodki v Sori. Ogorčenost ljudstva narašča proti nezakonitemu postopanju. Orožniki so patrolirali v ponedeljek in torek ves dan po vasi. Kaplanija je bila zastražena kakor trdnjava. V torek bo kapianovi maši asistirali orožniki b nasajenimi bajoneti. Ljudje so nekoliko odnehali od torka na sredo, ker je bil dan spomina vseh raj* ni h. Kapianova maša, katere se je udeležilo le nekaj teroijaik, je bila tiha, maša župnika Berceta pa se je vršila s slovesnim pritrkavanjem, orgijanjem in petjem. Kaplanu so odpovedali celo ministrantki, da jih je moral dobiti skrivši iz sosedne župnije Rateče. V sredo so bili orožniki še vedno v Sori. Javno niso hodili po cesti, pač pa stražili cerkev in kaplanijo. Ljudstvo noče iti več pod orožniške bajonete, pač pa je le vedno tistega duha kakor v ponedeljek in kaplanu se ni nadejati nič dobrega. To zatrjujejo ljudje, katerih število ni menda samo sto, temveč 90% žapnije, ki šteje 1500 prebivalcev. Vlada mora zahtevati od ško-Bistva, da takoj odstrani kaplana Brajoa, sicer se bodo godile še stvari, ki bodo še odločilnejšega pomena, kakor ponedeljkovi dogodki z bajoneti. — Slovensko gledališče. Iz pisarne »Dramatičnega drus va« se nsm piše: V soboto, dne 4 novembra se ponavljajo prvič na prvi predstavi v vseh oiirih izborno uspeli dramski sliki »S a 1 o m e« in iKoei S e m b e r i i s k i« ter opera »Mina, prekrasna v petja, režiji in instru mentaoiji. Pripomni se le, da je glsvo Jokanaana napravil po naravi kipar g Ivan Zaje, stvaritelj Prešernovega spomenika. V nedeljo popoldne ob 3 uri se ponavlja isvanredno — laven vsakega abonementa, ob zelo znižanih c^nah »Mlinar in njegova hči«. — Izredna predstava „Mlinar in njegova hči". Ker na Vseh Bfetnikov dan mnogo ob činatva ni dobilo prostora v slovenskem gledališču, ponavlja se prihodnjo nedeljo dne 5 t m. ob 3 uri popoldne ob znatnozniŽaniboenab »Mlinar in njegova hči«. Ker je ta dan izjemoma slovenska predstava, bo sa to predstavo a b o n i -rani Bedeli kakor tudi lole neveljavne, ter disponira B njimi »Dram. društvo«. — Ooeno o včerajšnji gledališki predstavi smo morali odložiti radi uedoslejanja proatora aa jutrišnjo številko. — Knjižice „Slava Prešernu I" je naročil krafni lolski Bvet v Senolečah 50 izvodov.— Opozarjamo vse one krajne lolske svete, ki le nameravajo naročiti to knjižico, da to čim najpreje store, ker bo zaloga brošure v kratkem pošla. — Javno predavanje. V nedeljo, dno 5. t. m zvečer ob 7. zvečer se vrli predavanje goap prof. Job. Westra o K »len Kejevi in njenih nazorih o vzgoji. Ellen Key se šteje dandanes med vodeče osebnosti v duševnem življenju, ne kot zastopnica zakozvane emancipacije — saj ona je nasprotnica onega stremljenja, da bi se ženska moč istovetila z moško — ampak kot globoko, skoro proročko misleča ženska. Spisala je temeljito premišljene BSBsrjr a skoro o vseh vprašanjih, ki zan m »jo današnjo človeško družbo. Največjo pozornost, oduševljenoat in odpor, je iazvala s svojim d jlom »O ljubezni in zakonu«, kjer neusmiljeno odkriva napake in bolesti zakonskega, in sploh socialnega Življenja, hkratu pa rasmotriva, kako bi se dalo vas to v idealno lepem smislu rešiti. Veliko pozornost je vzbudila tudi b svojimi »Essavs« in spisom »Zloraba ženske moči«. Vss njeno delovanje in stremljenje izhaja iz prepričanja, da mora človeštvo dospeti do popolnejše sreče s tem. da se človeška osebnost izpopolni. Človeka je treba vzgojiti na podlagi njegovih duševnih zmožnosti in razpoioženosti njegovega značaja, ne pa po šabloni, pod prisilnim pritiskom danalnje vzgoje in druž%bnega naziranja. 0 teh mislih razpravlja v s rojem obsežnem deiu »Stoletje otroka«. Naše stoletje, da je pokl'cano, da prične b novo vzgojo Človeškega rodu, da sa odreče starim načelom, ki moio duha in sadoše vse njegova z mož nosti. Napovedano javno predavanje se hoče pečati s tem vprašanji, posebno, koliko je v naših tesnih razmerah pričakovati, da bi se ideje švedske pisateljice mogle uresničiti. Vsekakor je našemu ž. nstvu priporočati, da bi sa seznamo a nazori te misleče ženske, dandanes najpomembnejše zastopnica svo,eja spola. — K predavanju je vstop vsakomur prost! — Plesne vaje. Vsled želje več članov, d« bi naše društvo, oziroma gg. Člani sami priredili plesna vaje, sa vabijo dotični člani - loven-skega trgovskega društva »Merkur«, ki se nameravajo ui&ieževati plesnih vaj, na zadevni razgovor, ki bode v soboto, dne 4 t. m., cb 9. uri zvečer v društvenih prostorih. — Klerikalna enakopravnost. Povsod, fcjer ioaajo klei**Jci odločilno besido, uravnajo razmere le svojim privržencem in sebi |ako ugodno, drugim otežijo življenje kolikor mogoče. Po taisti metodi je uravnana vsa skupna siulba božja za dijake prve drž&vne gimnaaije v Ljubljani. Val m "»rajo hoditi ob nedeljah in praznikih k skupni službi božji v mijhno kapelico v drugem nadstropju, tistim pa, ki ao v Aicjzi-višču, v Marijanišču. pri usmiljenkah, pri lazaristih, pri nemškem viteškem redu in ki po različnih o-rkvah v Ljubljani na koru pojejo, ni treba boditi k skupni m*Ši v gmnazijsko kapelico. Ti srru j > d m* ostati sn dem« prt masi biti. Stoti četo leto se ne udeUž j .* skupne 8'uiba boža avojih sišjlcav v gimnuziieki kapeli, še na cesarjev god ne. Mi j m s cer privoščimo to ugodnost, da ostajajo ob nedeljah in pratnikih po ltti in po zimi dim t pri službi božji, vendar bi moralo tuli drugim dijake m prve državne gimnazije dovoljeno biti, da bi hodili ob nedeljah in pral' n-.k h k službi božji v oerkev one župnije, kjer stanujejo. Kdor stanu,e v Vodmatu ali pri deželo1 bolnici naj gre ▼ Sv Petra oerkev, kdor stanuje pri G uberjevem kanalu a pri Sv. Jakobu, naj hodi ob nedeljah in praznikih k S/. Jakobu M. S tem, da se silijo dijaki, stanujoči ob skrajni periferiji Luoljane, kakor v Vod mata, blizu deželne bolo.ee, Gubcr levega kanala in v Trnovem, hoditi k skupni bolji v majhno kapelic? prve državne gimnazije, se godi di jakom velika krivica. S.cer je p« skupna služba božja za dijake srednjih šol v vseh glavnih mestih Že davno odpravljena in tudi v Ljubljani nimajo pripravnica na učiteljišču skopne službe bižje. 11 tako je prav. Vsak naj hedi k službi božji, kjer mu je najbližje in kadar more, ne pa po klerikalni komandi. Kapela prve državne gimnazije pa na| se porabi aa učno sobo, katerih grozno pomanjkuje. V tekočem lolakom leta sta se morali kot učoi sobi porabiti risalnioa in fizikalna dvorana. Tako veliko je pomanjkanje šolskih sob. — Slikarja J. Languaa, rojenega 1795 v Kamni goric«, umrlega oktobra meseoa 1855 se j* spomnil »Gorenjec«. Dodajmo le mi nekaj o njem. Ta umetnik je bil jako čislan v graščinah naših vele- posestnikov na Kranjskem. V neki veliki prašci ni na Doleniakem ste dve sliki tega slikarja. Eia je na stropa jedilnice. Listnik graSeine vid% da bo treba v strop dati nove stukadorje, pa leto sa letom odlaga to nepravo, ker se mu toži, uničiti to Laogusovo sliko. Druga slika je r grajski kapeli t* graščine. Skoraj v velikosti srednje ženske je slik« lepe ženske kot altarna slika in predstavlja Mater božjo. D tiČni graščak in Langus sta se sporazumela, da Lisngus nailika grašeakovo soprogo kot M*rijo. Ta graseakinja - Marija je tedna ženica; — pravijo, da je iz rodovine turjaških grofov. Imenovana oltarna slika je prav lepa. samo cekoliko koketna jo ta sv. Marija. Kaši graščaki prejšnjih časov so si dosti upati storiti, kar bi prekleli sdajŠoji lemenatarji, pri tem so b li pa tudi pobožni po svoje. Ileja tega gr&šSaka in slikarja ni napačna! — Predpisi o nedeljskem počitku na Kranjskem. S pr- rim novem, t 1. so stopile v veljavnost sove določbe glede nedeljskega počitka t naši deželi. Novi predpisi, katere je pravkar izdala deželna vlada, se tičejo trgovinskih in obrtnih podjetij. V Ljubljani ter v krajih Glince, Vič, Moste, čtepanja vas, Spodnja Šiška in Udmat je uveden za trgovinske obrti vseh strok popolen nedeljski počitek. Odslej se tndi trgovine z živili ob nedeljah ne bodo odpirale. Samo prodajalcem svežega sadja je dovoljeno ob nedeljah prodajati od T. do 10. ure dopoldan. Po ostalih krajih naše dežele smejo biti ob nedeljah odprte od T. ure zjutraj do 1 ure popoldne, vendar pa je zapreti prodajalnice ob času dopoldanske glavne službe božje. Posebni predpisi veljajo za trgovinske obrti glede nedelje pred sv. Miklavžem, pred Božičem, glede nedelje, ki pade nanjo praznik sv. Jožefa ter za one nedelje, ob katerih se v posameznih krajih birma deli. Ob teh nedeljah ie dopuščeno nedeljsko delo v trgovinskih obrtih v Ljubljani in bližnjih krajih od 7. ure do 12. ure opoldne ter od 3. do 6. ure popoldne; v ostalih krajih od 7. ure do 12. ure dopoldne ter od dveh do petih popoldne. Ti predpisi veljajo tudi za krošnjarje. Kentorsko delo v trgovinah ni dovoljeno. Toliko glede trgovinskih podjetij. ? obrtnih podjetjih nedeljsko delo praviloma ni dopuščeno. Izjeme so dovoljene le za sledeče obrti :j 1. za pekovske obrti, ki smejo v Ljub ljani in gori navedenih krajih prodajati kruh od 6. do 12. ure dopoldne, v ostalih krajih pa od 6. do 10. zjutraj in od 3. do 5. ure popoldne; 2. za slaščičarje, ki smejo prodajati po vsej deželi ves dan neomejeno; 3. za kolačarje, mandoletarjein medičarje, ki smejo ob nedeljah prodajati v Ljubljani od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer; na deželi od 8. do 10. ure zjutraj, od 1. do 7. popoldne; 4. za mesarje, ki smejo v Ljubljani in bliŽDJih krajih prodajati do 9. ure dopoldne, v ostalih krajih do 10. ure dopoldne i 5. za pre-kajevalce svinjine in izdelovalce klobas je v Ljubljani dovoljena ob nedeljah prodaja od 7. do 9. ure dopoldne, na deželi od 7. do 10. ure dopoldne; 6. za mlekarne in prodajalce mleka, ki smejo ob nedeljah po vsej deželi vse nedelje prodajati do 10. ure dopoldne; 7. za vrtnarje in prodajalce prirodnih cvetic je dovoljena prodaja ob nedeljah v Ljubljani in obližju od 7. do 12. ure dopoldne ; če pade nedelja na dan Vseh svetih, je prodaja dovoljena tudi od 1. do 4. ure popoldne ; 8. za kostanjarje je dopuščeno nedeljsko delo — izvzemŠi velikonočno nedeljo — vse nedelje od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer. — Važna h prememba zadene tudi brivce po vsej deželi kranjski. Brivsko delo ob nedeljah je po vsej deželi do voljeno le od 6. ure zjutraj do 12. ure popoldne. Predpisi o nedeljskem počitku so objavljeni v deželnem zakoniku t. L kos XI. — O vinskem sejmu v Krškem smo dobili še od druge strani poročilo, iz katerega, posnamemo sledeče: Na Čast štajerskim poslancem se je priredil banket. Na banketu, kakor tudi še na predvečer, je bilo govorjenih mnogo zdravic. Omenimo samo zdravico v čast deželnemu potovalnemu učitelju G o m b a č u, katero je govoril g. RoŠkar, Štajerski deželni poslanec, veleposestnik in predsednik okrajnega zastopa v St. Lenartu. V vznesenih besedah je hvalil plodonosno delovanje g. Gombaca in posebno pohvalil njegovo knjigo, „Nova trtoreja". Poudarjal je, da se je ravnal natanko po njegovi knjigi, ko je začel saditi novo trto ter da je dosegel izvrstne uspehe. Zahvalil Be mu je za njegov trud, spodbujaje ga, saj Še i za naprej skrbi za blagor vinogradnikov. Zdi se nam potrebno, to zdravico posebej omeniti, ker je pri znalne besede govoril popolnoma nepri stranski vinogradnik. Prepričani smo, da so bile te besede aašemu neumorno delujočemu Gombača v zadoščenje, ter da ga bedo vzpodbujale, vztrajati na ! započeti poti. Želimo le, da bi gospod Gombač našel priznanje tudi pri edlo- Čilnih Činiteljih, ter da se mu njegov trud tako poplača kakor to zasluži on. — Umrl je gospod Andrej Eisbaoher, trgovec v Laškem trgu dne 1. m. Pokojnik je bit obče spoštovan vsled svojega kremenitega značaja ter znan rodoljub, ki je rad podpiral narodna društva. Pogreb je bil danes, dne 3 t. m., ob 4. uri popoldne na domačem pokopališča pri Sv. Krištofa na Laškem, Blag mu spomin! — Kaj vse stori novo vino I Hlapec Martin Sobiker v L»jterš-bergu na Štajerskem je pred svojim bratom I tenom kot pričo obljubil svoji isvuljenki, da jo vzame za ženo. Vsled te obljube so čutili vsi trije veliko žejo, zato so sa p-.dali v go stilne, kjer so tolik n časa ili novo vino, da niso mogli več domov. Gostilničarjev hlapeo je bil pa dobra duša, ki so s • mu gostje smilili, pa je zavlekel v hlev oba pivca, Kjer sta prespala svojo pijanost. N hvaležnost je pa plačilo sveta. Ko sta se brata Sohiker zbudila, sačela sta se s hlapoem prepirati in pretepati, Iran Schiker je pa zgrabil sa gnojne vile in naskočil nasprotnika. Ko je prišel stražnik in hotel napraviti mir, začela sta brata še hujše raz*aiati in zftijati okrog sebe, da ju j j bilo mogoče le z združenimi straž ii:šs'm. močmi premagati in povezati. Ivana Sohikerja so morali na eizi odpeljati v ta por, dečim je ženin to Čast odklonil, videč jokajoČo nevesto, ki bo najbrž izgubljena zanj. Vsega tega je bilo krivo sam) novo vino. — Zmrznil je 69 stni praužit-kar Matija PlavČak iz S/. Florjana pri Rogatcu. M / se je pi-jh iavrševala te naredbe. Ne s hrupe m, ne z nepotrebno reklamo, a m pa; tiho in marljivo so delali »Vesnam«. »Vesna« je bila zbirališče vseh slovenskih umetnikov na Dunaju. Spoznavali ao se in skupno so s* bodrdi k delu. »Vesna« je zbrala lepo šta vilo risb po slovenskih narodnih or namentib, nabranih o počitnicah po članih. Mnogim začetnikom te kazala pot do višje izobrazbe v umetnosti. Posredovala je pri umetniŠk h naročilih in tako pripomogla svojim članom do lepih stranskih zaslužkov. Med naročniki so bili med drugimi: Itubljanski in postojnski magistrat, •Narodni dom« v P. zgradu, raslična društva, kakor »Ilirija« v Prairi, »Slo venija«, »Sava« na Dunaju, »Triglav« v Gradcu, »Adrija« v Gorici, »Družba sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani, njena podruŽnioa v Goriei itd. »Vesna« je razsn tega priredila slovenski od delek I jugoslovanske razstave v Belgradu leta 1904. Ta kratek pregled kaže, da je biio dosedanje delo »Vesne« zelo uipeino. A niso ie izvršeni vsi načrti. Djsedanje delo je le začetek tega, kar nae iaka. Pri družila se r»u bode odslej akuioja. Ta nam bode gotovo pripomogla k itvršitvi glavnega cilja: prireditvi drultvene umetniške islolbe v Ljub ljani. Jasno pa je, da je društveno delovanje odvisno tudi od čimvečjega Čtevila društvenih članov. Sločai je hotel, da se je letoa število na Dunaju Živečih dijakov vpodablj. umetn snatno skrčilo. Kakor kaže, bi znalo to število v bodoče če paati; sato bo morala »Vesna« odpreti pot v evoj hram širšemu Številu članov. Na sobotnem občnem zboru se bode v tem smislu sklenila v principu sprememba pravil ter se bode izvolil sa ta namen posebni odsek Ta sprememba je za rasvoj slovenske umetnosti morebiti velike važnosti. Zato pričakuje odbor, da s a udeleži tega občnega zbora vsakdo, kdor se zanima z« razvoj »Vesne«. Torej prijatelji, dobro nam došh! Odbor* — Poseben specialist. Di- nea ponoći se ga je oil neki delavec v Kolodvorskih ulicah preveč navle kel in je to svoje veselje tako kazal javnosti, da je moral priti v obliŽje tudi policijski stražnic. K dr je bit p« veseljak Je preglasan, mu je moral stražnik napovedati »ratovanje Pi janček se s stražnikom sicer ni hotel spoprijeti, da bi mu pa ne bilo treba iti v špehovfco, je isnaŠel drugo »finto«. ki mu pa tudi ni pomagala, Možicelj se je takoj po napovedi are-tovanja začel slačiti in nakrat je stal oei stražnikom v Adamovi »uniformi«, češ, zdaj me pa aretirajte. Vzlie vsemu prigovarjanju občinstva in stražnika se ni hotel obleči, ampak je trdovratno prodajal svojo »robo« dalje. Ko je pa prišel šd drugi stražnik, so pijanska ogrnili s suknjo in capljal je bos in gologlav rad ali nerad s stražnikom. D^nes pa neki tri?, da ino*« silno hud nahod. — V Ameriko jo je hotel po pihati, preano je še nosil vojaško suknjo, Fran Javančič, rojen 1. febru arja 1887 v Z u v;h pri S narjeti Neki tujezemak; agent ga je »poučil«, da naj se proti oba tvom izgovarja, da gre ob st it svojega strica v H b Ker je pa obče znano, da kmetski fantim tako daljnih obiskov ne delajo radi, se je na kolodvoru službujočemu nad straž liku Večerinu ta »obisk« zdel tako sumljiv, da je fanta prijel in ta mu je slednjič prianal, da hoče iti is Heba v Ameriko, toda pokusiti bode mora! preje r^čet — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo s jažuega kolodvora v Ameriko 25 Slovencev, 17 H*va law in 16 O/rov, naaaj je pa prišlo 10 CUrov. V Heb je šlo 25, v 110-mora«. — Dr Josip Tominšek: »Dan« — Dr J ta. Tominšek: »Srbski književni triasmk«. — Dr Jrjsio Tominšek: »Brankovo kolo«. 18. Splošni pregled Smrtni dan M*tevža Largusa. — Rad. P—n.: M*zs m Gjrkij. — R*d. P—n : Grof Le« N Tolstoj — R*d. P—n : f A. M. L »hvickaja. H Miri« Sieoktevr a*. — Rad P — n.: f Jjse de Hdr*dia. — SvaČ>Ć je naslov hrvatskemu liaatrovinetuu koledarju, ki STa je izdala »H -«at<*ka knjigarna« v Ztdru. Poleti s:oieJar3ke vseoine ima ta a jako lepimi ilustracijami opremljeni koledar mnogo praktidn h se stavkov ter celo «ratr> poučnib in zabavnih spisov. V iat» založbi je tzšla krasna slsaa škof * Strossmavra, ki jo dobi vsak kupea koledarja za *ton;. I ttotam se dobi tuli za 7 K okvir sa to sliko. telefonska is brzojavna poročila Dunaj 3 novembra Po snoč-nera shodu za splošno volilno pravico, kateremu shodu je prisostvovalo blizu 15 000 oseb, so šli ude-ležn ki zvečer pred parlament Na ulicah so govorili razni socialistični voditelji, med njimi tudi po slanec Daszynski. Govorniki niso prizanašali ntti dinastiji Na Sch\var-zenbergovem trgu je policija zastavila pot mnežici, ki je hotela iti pred cesarski dvorec de monstrirat. Vnel se je boj med demonstranti in policijo ter je bilo kakih 100 oseb ranjenih, deloma lahko, deloma pa tudi nevarno. Tudi več policajev je bilo s kamenjem ranjenih Dunaj 3. novembra Sinočni krvavi boj med policijo in med socialnimi demokrati pred cesarskim dvorcem, je obudil med pre bivalstvom splošno nevoljo proti vladi in njenim organom. Vlada je v velikih skrbeh, kake posle dice da bo to imelo na drž. zbor. Že danes je gotovo, da se bode v prvih sejah poslanska zbornica pečala samo s socialnodemokra-tičnimi predlogami. Soc;alni demo-kratje mislijo v prvi seji podati nujni predlog zastran splošne in enake volilne pravice in obenem tudi izdelan tozadevni zakonski načrt Tudi zaradi sinočnega boja vlože nujen predloPrvi vihar je bil že danes v nižjeavatrijskem deželnem zboru; bil je tako velik, da je moral deželni maršal sejo pretrgati. Na mestnik Kielmans?gg je pojasnil, da so socialni demokratje prvi s kamni napadli policijo, nakar je ta rabila orožja Na Mariahilfer- stras8e so napadli dvorno kočijo, v kateri je sedel knez Liechten-stein Redarji na konjih so morali napadalce razgnati in spremiti kočijo do Schonbrunna. 16 oseb je bilo aretovanih Namestnik je povedal, da je izdal stroga naročila glede vzdrževanja reda, poudarjaje, da se motijo tisti, ki mislijo, da S3 bodo politična vprašanja reševala na ulici. Krščanski socialci so vpili, naj se nekaj socialnih demokratov obes', potsm da bo koj mir. Dunaj 3 novembra Socialno-demokratični zaupniki so imeli danes posvetovanje o generalnem štrajku. Do kakega sklepa so prišli, Š9 ni znano. Pač pa se ve, da hočejo v nedeljo prirediti pred cesarskim dvorcem novo demonstracijo za splošno ia enako volilno pravico. Dunaj 3. novembra. Pri včerajšnji demonstraciji so redarji s sabljami ranili 40 oseb; med temi je 8 smrtnonevarno ranjenih. Dunaj 3. novembra Grof Uexkull je imenovan generalnim inšpektorjem in zapovednikem v Budimpešti. Petrograd 3. novembra. Uradno se razglaša, da so razveljavljene vse naredbe, omejujoče tiskovno svobodo, in da je cenzuri prepovedano izdajati druge. S tem je torej uvedena popolna tiskovna svoboda. Petrograd 3. novembra. Od vseli strani dohajajo nova poročila o krvavih nemirih in bojih, pri katerih je bilo mnogo ljudi ubitih. Ves narodni srd se je obrnil proti Zidom. Varšava 3. novembra. Včeraj je med revolucijonarci in vojaštvom prišlo novic do boja. Ubitih je bilo 7 oseb, 50 pa ranjenih. Guverner je izdal oklic, v katerem prevzema jamstvo, da se uveljavijo podeljene svoboščine. Berolin 3 no embra. „Vos3. Zeituog" trdi, da je Witte izgubil carjevo zaupanje in da sta ga izpodrinila Trepov in Bulygin. London 3. novembra. Nekateri listi trde, da je bila v Finski proklamirana republika. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljub« Ijansta. Meseca ot ra 1905 je vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 894 strank 484 994 K 06 h 773 strank p* danilo 377 378 K 54 h. — Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu -t b*u 1905 ie 146 stran« vložilo 29.144 K 24 h, 116 strank vzdignilo 19 216 K 99 h, 8 strankam se je izplačalo hipo-teĆnib posojil 5000 K Stanje Hranilnih vio* 135S.751 K 93 b, *Un)e r»?pot-»ftnih pos)j»i 984 501 K 22 h. Dsuarni premet 93.124 K 63 h — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu uitooru 1905 |e 338 strank vložilo 68.961 K 23 h, 326 strank dvignilo 80.038 K 36 h, 9 strankam se je izplačalo posojil 30 400 K, stanje hranilnih vlog 3,818 718 K 18 h, stanje posojil 2,132.832 K 90 h, denarni promet 342 923 K 41 h. — Mestna hranilnica v No • vem mestu. V mesecu >**x >oru 1905 je 243 strank vložilo 83 653 K 61 h, 241 strank vzdignilo 80 697 K 44 h, torej već vložilo 2956 K 17 h, 12 stranka n se je izplačalo hipoteč-nih posojil 18531 K 53 r», 215 menic se )e eskomptovalo za 68 190 K, stanja vlog 2,744.130 K 58 h, denarni promet 379.774 K 18 h. Vseh strank je bilo 1062. — Razpis dobave trdih drv za kurjavo Ojfcrbovain« komisija o. iu kr. vojaškega preakrbo-valnega skladišča v Ztdru naznanja trgovski in obrtnidfci zbornici v Ljub-liani, da se bo dna 10. novembra 1905 ob 10. uri dopolda* pri vojaškem preskrbovalnem skladišču v Zadru vršila ponudben« razprava ia dobavo potrebščine 9854 kubičnih metrov trdih drv v poieaih za kur javo. Sprejemala se bodo le pismene ponudba, ki mirajo najzaaneie do 10 novembra 1905 do 10. ura do-poline k gori imenovanemu skladišču v Zadru doapeti. Vsak ponudnik ai mora preskrbeti izpričevalo o ao-lidnoati in dobavni zmotnosti. Natančnejša podrobnosti ao razvidna is dobavnega raiglaaa, kt je v pisarni trgovale iu obrtničke aboroioe v Ljubljani na vpajled. (Via strjeno in tel^cČe napravijo. J^pžo , belo in nežno. Dobi se povsod. 0 so za odrasle kakor za otroke najoežnejSe starosti iz v ratno r telilo. Z najboljšim nspehom ga rabijo znane avtoritete, kakor prof. dr. Hebra, Schauta, Fruhwald, Karel in Gustav Breus, Schandlbauer itd. 6t»7-9 iiorsas poročila ,Kieditna banka" v Ljubljani, Uradni kuni dna. bona 2, novembra »905, l*/t roaje** renta t 41/01 /1 ii 4 ■ o1 x f« 4°/0 srebrna ?-8nta . . 4C . aTBtr. kronska r«uUc . . t% B alata , . . 4°/. ognika Kronska m • , • 4% „ tiat* ■ * * * posojilo dežele Kranj.'k* . 4i//:0 posodilo mesta 8p!!et . W/. » • Zaflair • tVt*/j bos.-herc. iel. po*. 1S08 i . češka, dež. banka k. o. . i«L B „ š. a. - £8t. pisma gai. d. hip. b, pest. kom. k. o. s. ">% pr....... casl. pisma Inaerst. br. „ y ogrnke cen. del, br....... 4V.& (, I. pw. ogr. hip. ban. . cbi. Jgr. lokalnih is-•eEsie d. dr..... 41 /„ obl. Češke rod. banka 4°/8 prior. Trst-Pored lok. ž«!. 4°/J prior. col. žel..... 4 p B jnž. iel. knp. »/,«/, . 44 . avtt. poa. aa iel. p. o. . B-rcaBt«« Sredk« ad L 1860' ..... „ n 3864 . . . . . f diska ... jvr. kred. i, , II „ ag?. hip. banka . . . , irbska a fn. 100' - . « turške ...... sra^ka ... • % ■ : 100-15 100-65 10010 U8-3S 95 66 11405 99 50 100-60 l00'~ li 0*10 9«*-75 99 7ft ICO 65 1<610 100-50 100 — ;oo-— 9C 60 100-7f« 99-90 9?f»0 100- 96 m") 85 100*30 118 56 95 85 114-26 101- 101- 60 100- — 101 — 100 05 1C0 05 10165 107 10 101- 60 ion 20 1« 0 30 l 0 BO ioiti lOO-- S16 66: 3 8 65 1-0 70 10170 90 85 294 — ' 9285 296 — 161 25! 163 25 300—! 5.0 7-— »00-;64 -103 -145-50 24-70: 471-— 74 -90 -64 — 63 — 84 — tO 72*— 6Y4 — 126 - -•72 25 1637'-6732b 783 — «47-— €85 — 641-75 822 — 6^9 75 2*2 — 684 — T53 — 1-49 19- 6 23-49 i4 — 117-42 96-70 tb$ 75 4*84 BaaflBsa irečltee „ . . InomoSke m » • grakovsk; * LOnbliansk« v A.TSU rud. kriča .... Ogz. m 9 • • * Bndolfovr * , , . šaieborške » . • Dmnajske konc. » , . lifđfTattia Jbžl* feleaniee . , . . Driavne Seleanie« a.vstr.-Ggrske bančne dalcita Avitr, kreditne banka • . Oarska „ > . Žrmostenska B Premogokop v MoEtti AJprnske montau Praške žel. indr. dr. . . . H}ma-Mnranyi , . TrboTtJskfc prem. drnaba 4.Tstr. orodno to-rr. dmžbc . češke sladkom* dmih< . , VaJbate. 0. kr. aekf? tO frank* »..*.«• SO marka....... Boveraigni ...... Marka.....f , . Laški bankovei..... BnbUi ....... Dalarji...... 2itno cene v Budimpešti. Dne 3 novembra IVOb. Pseniaa as april lft06 . . „100 Rž . april.....100 Karaaa , maj 1906 . . a 100 Oves „ april . . . . „ 100 £QOO€ Nizke cene. Važno za vsako gospodinjstvo! Če hočete žgano kavo z velearomatiškim okusom, močjo in Izdatnostjo, kupujte samo žgane kave, ki spajajo vse te vrline, namreč kave 1583-50 Prve ljubljanske velike pražarne za kavo karla planinska na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Evropa". stanovanje se odda na novembrski termin. Pojasnila na Resfjevi cesti 22 j V gostilni. 3543—2 Pisarja 8prejaie tukajšnja odvetniška pisarna. Ponudbe na upravniStvo „Slov. Naroda*4 pod ^Pisar" do dne 10. novembra 1005. 3660 Dobro ohranjen klavir (iz tovarne IleiUmann nn llunaju). *■«* reno pruda. Več se izve v ■•«*«-•! II «■ I li u I i cm lm m*. io v vinski klet«. >D30—2 Vsako soboto se dobijo 33l9—4 v restavraciji Rasberger pri jubilejakem mostu domače jetrne in krvave klobase. = Fina knhinja. 1111 1 Točijo se tudi dobra prirodna vina. — Zmerne cene. V neizrekljiTi žalosti naznanjajo podpisani v lastnem in v imenu drugih sorodnikov vsem znancem in prijateljem pretužno vest, da je njih preljubljeni oče, oziroma brat. stric, tast in ded, gospod Andrej Elsbacher veletržee v Laškem trglt, oheinski svetnik, načelnik trgovske zadruge iu posojilnega društva v Laškem trgu itd. itd. due I. listopada t. 1. dopoldae ob lj4\0. uri previden a svetimi zakramenti za umirajoče po kratki mučni bolezni v 70. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki predragega rajnika so se danes, v petek, dne 3. t. m. popoldne ob 4. uri na domačem pokopališču položili v lastnem grobu k večnemu počitku. Sv. mase zadušnice se bodo opravljale v soboto, dne 4. t. m. ob 8. uri zjutraj v domači nadžupnijski cerkvi. LAŠKI TKO, dne 1. listopada 1903. 3549 faoiirratl Cliibaeher, trgovce. l<«>o|»ol«ilint Lfniež. S in;j Kima. Joalpltiia lloriak, Viktor ElBlracber, c. kr. finančni komisar, 13»-uri k §■'. i <*!>:• r lirr, nadvojv. fuž. inžener, Ana I In* «•!»«»-1*. Viljem I Ulusrher, bančni uradnik, otroci. — II i «t>»«-li«-r. trgovec, brat. — Helena Kli*hat'l«er in Vlitrlj.* Ktark roj. lUliufhor. sestri. — Aneta Fl«iba« rhrr roj. Huketz. sneha. — Ur. 1/rhau liemt-ž, odvetnik, aaarel Kima« trgovce, Ur* Karel llurlab. c. kr. rudarski nadkomisar, zetje. — Angela Porekar roj l-^lHl>aelter in Ana kra-ilna roj. KI•.baelier. popolisestri. Naznanilo. #s* l/sojam se preč. p. n. občinstvu javljati, da sem dospel in da pričnem 6. novembra t. L s plesnim poukom. »fe~ Prijave in vpisovanja vsa% dan od ti, do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne % EM v hotelu „pri S^onu"' Z 0 10,000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 5 K. Vsled ugodnega ogromnega naknna se odda za to nizko ceno: par mo£kih in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, n jnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. VnI -4 pari Mamo A 14. Za naročitev zadostnje dolgost. 'ćb^2 Razpošiljanje po povzetjn Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31, Neugajajoče rad zamenjam. Ces. kr. avstrijske državna železnice C. k*, ravesteijstro dri. ča'ez>^ic« v Beljak-i. Izvod Isb vozueg-a x©đ,a. Veljaven od dne 1. oktobra Jc06. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juf. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. url 14 m poso« oaobij vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Franzensfeate, Inomost, Mosakovo. Ljubno, čet Selatbal 1 Aiisse;, S uri bti m popoldne ?sobni vlak •» Trbii Šmohor, Beljak, Celovec, ?ranxens»ežitu, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Klein Rei£ung v Stevr. Line, Budej^-ice, P]sen, Marijine vare, Heb, iTancove vart», Karloca v.»re, Fra»c (v Prago direktni **os I. in EL razr.-. Lipskc) aa Dona) čez Ain^.erten. — Ob 10. uri poaotii osobni vlak v Trbiž, Beliak, Franaeusfttste, inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz 1. is U razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOĆSVJK. Osebni vlaki. Cb 7. ari 17 m zjutraj osebni vlak v ftovo mesto, Straž' Toplice, Kočevje, ob 1 ari 5 m pop istetako. — Ob 7. uri 8 m *vacer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ari *£p za zjatraj osobi* vlak s Donaja 5ez Amstetten, Monak (Monakovo-Trst direkt, vos L, n.aras.). Iiomost, Franzensfeste bcmogrsu Lino, Stejr, I Aus&ee, Ljubno, Celovec, Mali Gloc^iitz, Beljak. Ob 7. ari 12 m sjutraj osobni viak iz ls-btaa — Ob 11. uri 10 m dopoldne o&ooni viat e Daoaja Ces Arnstetten. Lipsko, Prago (iz Prage direktiu voz I. in II. razreda), Franeove vare, Karlove vare, Heb, Mari i ne vare, Plzeo, Bndejevice, Line, Stevr, Pariš Ženeva, Curin, Sregene, moinos*:, Zeli ob jezero, Bad Gaftein, Solnograd, Ljubnc, Celovec, Šmohor Pontabel. — Ob 4. ar 29 m popoldne osebai vlak & Dunaja, Ljubna, Seizthala^ Beljaka Celovca, Malega G'odnitza, Monako^ega, ior otosta, Franaensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 04> a* svečer otobnl viai % Duna;3, L..aboa, Beljaka Morena, Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomoeta in Solnograda, čez Klein Reiflirg iz Steyra Linca, Badejevic, Plznj, Marijinih varov, rieba, Francovvin Virv.v, Pragi, Lipskega. — PROGA 12 NOVEGA MESTA US KOĆEVJA. Oaobni vlaai: Ob *>. on 44 m aiuUa. osobni vlak is Novega mesta h Kočevja, ob t. ari IS m popoldne iz Straie, Topi;c, Nove^ mesta, Kočevja ia ob 3. ari 35 m aveCer istorako. — ODHOD IZ LJD^UANS drž. kol, v EAMNIK. Mešani vlaki: Ob ». Bli 28 m zjutiaj, ob 2. uri 5 m po po i dne, ob 7. ari 10 m sveder. — Ob 10. ari 45 m peneč! sumo ob nedeljah in praznikih in le v okt. bru. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. CZ KAKNIRA Mešani vlaki: Ob 6. ari 4b m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6. uri 10 m sveče/ Ob tf. uri 65 si y>3aoči sami. ob ledeijah praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski čas *s 3a v min. pred krajevnim časom v Lmsli i. 9076 ovost z elegantnimi patentovanimi aparati!! Prež. p. n. občinstvu in slav. posadki se naznanja, da je v tukajšnjem mesta in sicer na Kongresnem trgu nasproti Kazine prodajaliSče pristnih južnotirolsRih žlahtnih maroni. Jažnotirolski maroni so jako redilni, obsegajo najfinejšo moko in sladkor, so prav priporočljivi otrokom in vsakomur, ter naslada k vsaki pijači. Cenj. odjemalcem se lahko od 8. zjutraj do 10. zvečer postreže z vedno sveže pečenimi maroni, ki so v gorkih zavitkih v aparatu. Opirajoč se na 301etno delovanje v tej stroki, more prodajalec vse svoje cenj. odjemalce najbolje in najtočneje postreČi z izvrstnim blagom. Prosi m*& obilega oblaka. 3462-4 •i 1 1 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuj* In prodaj* vse vrate rent, eaaUvnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, Brečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000— Rezervni zaklad K 200.000 —. baailtfi ti Ikstoaptolt tali pratolM n indiintni papirji izžrebane vrednostne papirje in Zavaruje srečke proti vnovcuje zapale kupone. žarcurg-nl lasar»a.Tol. Vinkulujo in doviokuluja -vojaška ±anitninsko kavcije, [ompt In iakAMO aneatlc. 14 0JT Mormii« roaroella. Podrulnic« v SPLJETU. lenarim a'loa>o nprejenti v tekočem računu ali na vlužne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. b—127 Promet s čeki In nakaznicami. izdajatelj in odgovorni vodnik; Dr. Ivan Taviat. LaiUuna in tiak aMarodne Oakania". 85