United Ctoftajr s -ub^rnteka revija XLVfl/ WÖb ¿ftO SI T 2 NAPOVEDUJEMO KDAJ? KAJ? KDO? Spremenjen termin!! NOT (okolica Ljubljane) not.rutka.net 29. - 30. marec Rod močvirskih tulipanov (Žiga Babšek) ziga.babsek@siol.net 5. april Skalska liga cdv.rutka.net Rod jezerski zmaj (Sandi Glinšek) sandi.glinsek@email.si 12. april Spomladanska kanu orientacija rdr.rutka.net Rod dveh rek (Matej B. Kobav) kobavmbleo.fe.uni-lj.si 12. april Soška olimpiada Rod soških mejašev (Aleš Ipavec) rsm@rutka.net 11. - 13. april Tečaj prehrane v naravi (I. del) pisarna ZTS (01/300 08 20) Skupina za specialnost prehrane v naravi ZTS@rutka.net 22. april Dan tabornikov www.rutka.net Svetovni dan Zemlje www.un.org/events 9. - 11. maj KREARTA 2003 (letos že petič) krearta.rutka.net kreativna delavnica krearta@rutka.net 9. - 10. maj Bičikleta žur Rod jadranskih stražarjev marjan.makuc@sub-net.si 10. maj TAKT ZTO Kranj (Jure Meglič) djuro@rutka.net 24. - 25. maj STPM Rod jezerski zmaj (Primož Vrabič) primoz.vrabic@uni-mb.si Taborniški festival, Ljubljana, Tivoli, 12. 4. 2003 "Letos pripravljamo kopico novih programskih delavnic; poleg taborniških, ki jih bodo pripravili rodovi, nam bo letos pr pripravi delavnic pomagalo kar nekaj zunanjih organizacij (gasilci, policija, zavod za gluho in naglušno mladino, mladinsk ceh ...). Verjamemo, da bo Feštival enkratna priložnost za odlično zabavo in spoznavanje, zato vabimo tudi rodove po cel Sloveniji, da se nam pridružijo. Informacije na www.mzt.org ali miha.macek@rutka.net. VSEBINA ( marec 3 Napovednik 2 Uvodnik 2 AKTUALNO Tabor na obisku 4 Glas Jelovice 8 Berkmandlc 10 24 let 12 IZ PRVE ROKE Vabimo 14 Etnostep 15 Novice 16 Taborov sogovornik 18 STROKOVNO Ekologija 22 Poškodbe na taborjenju 26 ŽVN 28 Filatelija 30 Astronomija 34 Orientacija 36 Narava 38 Kosobrin 39 Mednarodne strani 40 RAZVEDRILO Popotovanja 42 Trenutki 44 Ježev kotiček 45 Z znanjem do odgovora 46 Volk 46 Križanka 47 Tabor na obisku, stran 4 Rod Jezerski zmaj. Največji in najštevilčnejši v Sloveniji! Za tako velike rodove radi pravimo, da se spopadajo s sladkimi skrbmi. Glas Jelovice, stran 8 V soboto, 11. januarja, so se mladi in malo manj mladi taborniki odpravili v majhno vasico Gabrk v Poljansko dolino, na še eno čudovito taborniško pustolovščino. Berkmandlc, stran 10 Košarkarski turnir Berkmandlc je tokrat že četrto leto zapored pod koše idrijske Modre dvorane privabil skavtske in taborniške ekipe iz mnogih koncev Slovenije, pa tudi iz zamejstva. 1. februarja se je tako v Idriji merilo 16 fantovskih in 12 dekliških ekip ter 33 strelcev. Glavni urednik: I Odgovorni urednik: Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Moškon Uredništvo: Gozdovnik), Jaka Bevk-Šeki (Ilustracije), Aleš Cipot, Primož Kolman, Marta Lešnjak, Frane Merela, Barbara Papež, Tadej Pugelj-PuQy, Marko Svetličič-Medo (fatografija) in Barbara Železnik-Bizjak (oblikovanje). Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije. WWW: http://www.zts.ero. Cena posameznega izvoda je 450 SIT, letna naročnina ji naročnina s pripadajoče poštnine. Transakcijski račun: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za t e vračunan v ceno. Grafična priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana n na p Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana ', za tujino pa letna i. Telefon 01 300 08 20, fax 01 43 61 477, Naslovnica: Muc TABOR NA OBISKU A zapisal: Aleš Cipot, foto: Arhiv RJZ in Marko Dedič Rod Jezerski zmaj Velenje Rod Jezerski zmaj. Največji in najštevilčnejši v Sloveniji! Za tako velike rodove radi pravimo, da se spopadajo s sladkimi skrbmi. Zaradi številnega članstva in iz tega izhajajočih razmer so marsikatere njihove težave toliko bolj izpostavljene in toliko bolj na očeh javnosti. Velenjčani so se slovenskim tabornikom vtisnili globoko v spomin z nepozabnim jamboree-jem oz. zletom v Velenju, nazadnje so taborniško javnost opozorili nase s protestnim pismom organizatorjem ROT-a 2002 in s sodelovanjem v Luči miru, še posebej opazno pa je njihovo dosledno sledenje skavtskim načelom in zakonom, ki je včasih v primerjavi z večino preostalih slovenskih tabornikov že skorajda fanatično. Kar je pozitivno. A razlik med Zmajčicami, Zmajčki ter ostalimi slovenskimi taborniki ni tako hitro konec. Rod vodita dva načelnika, Sandi Glinšek - Chin Chin in Andrej Bračič Braček, naša sogovornika. Tudi po tem se velenjski rod razlikuje od preostalih. Kako si razdelita delo in zakaj sploh dva načelnika? Ker sva oba precej zaposlena, eden s študijem, drugi pa je že zaposlen, si delo razdeliva glede na razpoložljivi čas, ki ga imava. Ker pa je tega malo, dela pa veliko, sva zato dva. Sicer pa -več glav več ve! Rod deluje preko čet. Pa vendar vodje čet verjetno niso tako izkušeni kakor člani vodstva rodu. Vodje večine velikih slovenskih rodov pravijo, da je delo obvladljivo in uspešno do približno 200 - 250 članov. Če je članov več pa je smiselno razmišljati o delitvi rodu. Kako vam uspeva obvla- dovati tolikšno število članstva, kje vidite v izredni številčnosti članstva svoje prednosti in pomanjkljivosti ter kje svoje priložnosti in slabosti? Prednosti vidimo v tem, da rod združuje in podaja četam smernice. Vse čete delujejo samostojno in sodelujejo na skupnih akcijah RJZ. Razmišljali smo že o delitvi, vendar smo ugotovili eno in edino prednost - večje število glasov na skupščini ZTS. Tako pa nastopamo pod enim imenom. Pomanjkljivost vidimo v tem, da se ne moremo udeleževati več tekmovanj in druženj po Sloveniji; razlog: preveliki stroški (ROT 2002 - 5 ekip, 100.000 sit + stroški prevoza). Med taborniško populacijo je zelo znana vaša vodniška šola ... Lastna vodniška šola uspešno deluje že 14 let pod vodstvom Marka Ran-zingerja - Razija. Poteka med taborjenjem, kjer si lahko tečajniki naberejo veliko praktičnega in teoretičnega znanja. To pomeni, da tečajniki pridejo na tečaj z veliko znanja, ki si ga pridobijo med letom, na tečaju pa ga nadgradijo. Da tečajnik pride v vodniško šolo, mora AKTUALNO ( marec 5 izpolnjevati naslednje pogoje: v tekočem letu mora dopolniti 14 let, uspešno mora opraviti splošni taborniški test in udeležiti se mora ŠTPM-a ali katerega drugega orientacijskega tekmovanja. Vsako leto se vodniške šole v Ribnem udeleži približno 40 tečajnikov iz RJZ in drugih rodov. Tečajnikom teme podajajo tudi inštruktorji iz drugih rodov. Krona tega dela in truda, ki ga je Razi vložil v vodniško šolo, je zbrana v njegovi skripti Vrisovanje KT v karto. Tudi letna taborjenja in zimovanja so vaša posebnost ... Taborjenje že vrsto let organiziramo v Ribnem pri Bledu na prečudoviti jasi. Taborjenje traja deset dni, vodita ga vodji programa za MČ in GG, ki sta predlagana in izbrana na sestankih rodo ve uprave. Vzporedno poteka tudi vodniška šola. Zimovanja organiziramo na planinskih kočah v okolici Šaleške doline. Trajajo tri dni, od petka do nedelje. Zimovanja vodijo teami, ki pred pričetkom zimovanj sestavijo zanimiv in raznolik program. Rod z okrog 700 člani potrebuje več izobraženega kadra kakor manjši rodovi, vendar pa je tudi kapaciteta potencialnih vodnikov, načelnikov ... precej večja, kakor v drugih rodovih. Če ste prisiljeni izbirati med več kandidati, kar je vsekakor bolje, kakor da bi bilo kandidatov premalo, kakšne načine selekcije v teh primerih prakticirate in kakšni so kriteriji? Načinov selekcije pri nas ne poznamo, zato kriteriji ne obstajajo. Vodnikov, ki delajo, vedno primanjkuje. Z delom in veliko dobre volje pa si ustvariš določen položaj v rodu - vodnik, načelnik, starešina. Kar nekaj rodov ne nakazuje deleže vseh plačanih članarin v rodu na ZTS. Vi ste do sedaj pravilo spoštovali, vendar ste s stanjem nezadovoljni. Kaj vas moti, kaj bi spremenili? Moti nas, da moramo večino denarja, ki ga dobimo od članarine, odvesti na ZTS. Ob dejstvu, da pošljemo vsako leto najmanj 8 tečajnikov v inštruk-torsko šolo v Bohinj, nam ne ostane od članarine ničesar. RJZ za svoje delova- nje letno porabi 3000.000 SIT, v kar so vključene vse akcije razen taborjenj. Ta znesek pa moramo taborniki poravnati iz lastnega žepa. Glede na to, da je članarina ZTS precej visoka, bi morale biti akcije cenejše. Ne pa, da se potem sprašujemo, zakaj je obisk na akcijah tako majhen. Pred nekaj leti smo na najlepši način spoznali Velenje in okolico, velenjske in šaleške tabornike na 1. slovenskem jamboree-ju oziroma zletu. Žal je bila udeležba velenjskih tabornikov na lanskem zletu oz. jamboree-ju v Tolminu slaba. Zakaj? Kot veste naš rod tabori v Ribnem v treh izmenah. Vodniki vložijo veliko truda v ta vsakoletni projekt, da taborjenje zaživi v polni meri in jim potem ostane malo časa za privatne stvari. Za razliko od drugih rodov, ki so to svoje taborjenje kar nadomestili z zletom in se ga udeležili v polni meri. Na začetku je bilo prijavljenih do petnajst tabornikov, ker pa je Razi odpovedal udeležbo na zletu kot vodja podtabora zaradi 6 fes AKTUALNO službenih obveznosti, je to povleklo za sabo celotno skupino. Ne smemo pozabiti cene, ki je seveda tudi vplivala na udeležbo. Za primerjavo z zletom 1997 je bila tabornina na zletu manjša kot povprečna tabornina na taborih po Sloveniji. Vodstvo rodu in čet Sestava rodove uprave: Anton DE COSTA (starešina rodu in kluba grč), Sandi GLINŠEK in Andrej BRAČIČ (načelnika rodu), Janez ROŠER (načelnik za vzgojo kadrov), Maja SKAZA (načelnica skupine murnov), Mojca VRČKOVNIK (starešina skupine murnov), Mitja DOMAJNKO (načelnik družine MČ), Marko PRITRŽNIK (starešina družine MČ), Primož VRABIČ (načelnik družine GG), Tomaž HUDOMALJ (starešina družine GG), Peter VRČKOVNIK (načelnik kluba grč in blagajnik), Marko RANZINGER (izvajanje programa), Ciril BOHAK (kronist), Matjaž RAVNJAK (propagan- dist), Grega KOJC (gospodar) in Andreja ZUPANČIČ (tajnica). Sestava vodstev posameznih čet: četa Vzhajajočega sonca (Irena ROŠER in Marija ČERKEZ-starešini čete, Anja POLH-načelnica čete, Blaž LIPIČNIK-načelnik GG in Mateja KUREŽ-načelnica MČ), četa Goriški mravljinčki (Mojca VRČKOVNIK-sta-rešina čete, Tomislav MLINARIČ-načel-nik čete, Vanja HOLEŠEK-načelnik GG, Nejc RAZDRIH-načelnik MČ), četa Jamskih škratov (Karmen GRABANT-starešina čete, Marko DEDIČ-načelnik čete, Tomaž HUDOMALJ-načelnik GG, Tina KRISTAN-načelnica MČ), četa Lačni kojoti (Metka SMIRNOV OŠTIR-starešina čete, Matej HAUPTMAN-na-čelnik čete, Petra LEBAR-načelnica GG, Amadej PETEK-načelnik MČ), četa Za ograjo (Tatjana TRATNIK-starešina čete, Rok COJHTER-načelnik čete, Mateja LIPIČNIK-načelnica GG, Anja COJHTER-načelnica MČ), četa Veseli pašniki (Stanislav LEŠNIK-starešina čete, Marko SIRŠE-načelnik čete, To-mislav PETROVIČ-načelnik GG, Petra ČEPELNIK-načelnica MČ) in četa Divji volk-Škale (Boštjan JAN-starešina čete, Rok MIKLAVŽINA-načelnik čete, Uroš POLAK-načelnik GG, Petra GLINŠEK-načelnica MČ). Delo čet usklajujejo načelniki čet, ki se udeležujejo sestankov rodove uprave, kjer usklajujejo delo čet in rodu. Sestanki rodove uprave so enkrat mesečno. Starešina rodu, Tone De Costa: »Danes deluje rod na šestih osnovnih šolah in dveh podružničnih šolah v Škalah ter Plešivcu. Torej deluje v rodu sedem čet. Vsaka četa ima svojo četno upravo, vsebinsko deluje v okviru skupnega programa, ki ga sestavljajo skupaj na začetku leta in deloma že na taborjenju v Ribnem. Seveda so dopuščene tudi posebnosti posameznih čet, pestrost je zaželena, vendar mora biti dogovorjena v okviru rodu.« Sprednja vrsta (od leve proti desni): Rok COJHTER, Mojca VRČKOVNIK, Maja SKAZA, Petra GLINSEK, Andreja ZUPANČIČ, Primož VRABIC, Anja POLH, Tina KRISTAN._ Druga vrsta: Marko DEDIČ, Ciril BOHAK, Andrej BRACIC, Brigita KROPUSEK, Janez ROSER, Anja COJHTER, Petra CEPELNIK, Petra LESJAK, Matej HAUPTMAN, Marko SIRSE, Mateja LIPIČNIK._ Zadnja vrsta: Marko RANZINGER, Blaž LIPIČNIK, Luka CERJAK, Rok MIKLAVZINA, Tomislav PETROVIČ, Tomaž HUDOMALJ, Mitja DOMAJNKO, Tomislav MLINARIČ, Sandi GLINSEK. AKTUALNO ( marec 7 MČ GG PP GrceSKUPAJ Vzhajajoče sonce 62 46 20 8 136 Goriski mravljinčki 37 21 12 2 72 Jamski škrati 85 47 18 7 157 Lacni kojoti 70 31 14 6 121 Za ograjo 38 31 4 2 75 Veseli pašniki 32 28 7 2 69 Divji volki Škale 52 30 22 4 108 SKUPAJ 376234 97 31 738 IME PP KLUBA [KALEKI EFENKOVA ŽIRAFE MAČJE TAČJE MODRI GONZO KOPRIVE VODJA PP KLUBA Boštjan JAN Marko RANZINGER i Brigita KROPUŠEK Matej HAUPTMAN Mojca VRČKOVNIK Peter VRČKOVNIK Marko DEDIČ Šaleška zveza tabornikov FUNKCIJA Predsednik Podpredsednica Načelnik Tajnik, blagajnik Gospodar IME in PRIIMEK Andrej Oman Herma Groznik Anton De Costa Janez Krušic Vlado Kojc Nadzorni organ Marko Sovinek - predsednik Veljko Vlahovič - član Sebastjan Zaverla - član Celjsko-Zasavsko območje, v katero spada velenjski rod, smo s statističnimi podatki že predstavili, zato tokrat nekaj več o Šaleški zvezi tabornikov. Delovanje Šaleške zveze nam je predstavil njen načelnik, Sine. V sklopu Šaleške zveze delujejo naslednji rodovi: rod Hudi potok Šmartno ob Paki (prvi rod, s prvotnim nazivom Kajuhov rod), rod Topli Vrelec Topolšica, rod Pusti grad Šoštanj, rod Jezerski Zmaj Velenje, rod Lilijski grič Pesje - Velenje. Vseh članov v zvezi je preko 1100. Njena osnovna funkcija je koordinacija med rodovi v smislu programov in skupnih projektov. Predvsem priprava in izvedba letnih taborjenj v Ribnem, še prej v Savudriji, mednarodno sodelovanje s skavti, še posebej s 26. skavtsko grupo iz Cambridge-a, s katerimi nepretrgoma sodelujemo že od leta 1978, in vsakoletno sodelovanje pri projektu Pika Nogavička. ŠZT je bila glavna nosilka organizacije in vodenja prvega skavtskega jamboree-ja 1997 v Velenju. Pomembno vlogo ima pri zagotavljanju materialnih pogojev za delovanje rodov. Vloga je bila bolj izrazita v času pred 1990, ko je bilo financiranje centralno in je obstajala samo ena občina, danes pa rodovi domujejo v treh občinah in je teža financiranja decentralizirana. V veliki meri je odvisna tudi od samih rodov, kako so sposobni pridobivati finančna sredstva, predvsem s strani donatorjev oz. občinska sredstva. Še vedno pa je med najpomembnejšimi nalogami investicijsko vzdrževanje in nadaljnja nadgradnja našega skavtskega centra v Ribnem pri Bledu. Pripravljamo ponovno odprtje tabora v Savudriji. Posebej je potrebno poudariti, da je Šaleška zveza (prej občinska zveza) odigrala pomembno vlogo pri nastajanju in ohranjanju rodov od vsega začetka njene ustanovitve davnega leta 1959. Vsa leta je odlično koordinirala delo rodov, omogočala in krepila materialno bazo rodov, bila je glavni nosilec skupnih projektov, še posebej taborjenj in mednarodnih izmenjav, kar je tudi njena bodoča usmeritev in naloga. Močni rodovi, močna Šaleška zveza. Pomembno pa je promovirala delo navzven, tako na lokalni ravni kot tudi širše. 8 AKTUALNO TEKMOVANJA Ana & Urša GLAS JELOVICE 2003 V soboto, 11. januarja, so se mladi in malo manj mladi taborniki odpravili v majhno vasico Gabrk v Poljansko dolino, na še eno čudovito taborniško pustolovščino. Čeprav zaradi velikih količin snega nekatere ekipe niso prišle, vam lahko ostalih 36 pove, da smo se imeli res super! Priprave na samo tekmovanje so se tako za organizatorje kot tudi za nekatere tekmovalce začele že zelo zgodaj. Kot je v navadi lahko ekipe prispejo na prizorišče tekmovanja že dan prej, vendar je letos (verjetno zaradi snežnih razmer) prej prišla samo ena ekipa. Samo zanjo in za nas organizatorje se je v petek zvečer odvijal koncert v stilu taborniško-rockerske naveze: duo Piško & Haupty. Tako smo ob glasbi preživeli noč in zjutraj se je s prihodom ostalih ekip vse skupaj začelo ... Najprej so se ekipe prijavile, nato izžrebale štartno številko, odpisale to-poteste in se odpravile na ne preveč zahtevno, s snegom prekrito pot. Na poti, polni zabave, so morale ekipe poiskati kontrolne točke (nekatere manj, druge bolj uspešno), opraviti test prve pomoči (tokrat prvič tudi s praktičnim delom), odpisati teste ZVN in se preizkusiti v hitrostni etapi. Ekipe v nekaterih kategorijah pa so na poti morale poiskati tudi ranjenca. Za marsikaterega pa je gotovo prav poseben izziv predstavljalo vzporedno tekmovanje za "najbolj kul ekipo". AKTUALNO ( marec 9 Po prehojeni progi, polni zimsko-taborniških doživetij, so se ekipe lačne vrnile. Letos smo organizatorji poskrbeli tako za "vegije", kot za tiste, ki to še niste (nismo) postali. Kuhar je (na žalost) skuhal tako okusen golaž, da so ekipe, ki so na start prišle pozneje, svoje lačne želodčke morale potešiti z nič manj slabo vegetarijansko hrano. Potem pa se je začelo vedno neprijetno čakanje na razglasitev rezultatov. Z improviziranim, vendar pestrim, mogoče nekoliko smešnim programom, sva ga za vas skušali popestriti Urša in Ana. Upava, da nama je uspelo! In končno je sledila težko pričakovana razglasitev. Tistim, ki niste počakali nanjo je lahko žal, saj so bile nagrade letos zelo bogate. Nagrajene so bile ekipe od prvega do petega mesta, najboljši rod, najbolj izvirno rešen topotest in pa seveda "najbolj kul ekipa". Vse dobre stvari pa se seveda enkrat končajo. Tako se je, na našo žalost, zaključilo tudi to tekmovanje. Za letos. Upava, da boste spomine nanj ohranili še dolgo. Midve jih bova zagotovo. 10 AKTUALNO TEKMOVANJA Mica Kovacic, Eksperimentalna štorklja, steg Idrija 1 BERKMANDLC Košarkarski turnir Berkmandlc je tokrat ze četrto leto zapored pod koše idrijske Modre dvorane privabil skavtske in taborniške ekipe iz mnogih koncev Slovenije, pa tudi iz zamejstva. 1. februarja se je tako v Idriji merilo 16 fantovskih in 12 dekliških ekip ter 33 strelcev, ki so skupaj zadeli okrog 1000 košev, s seboj pa pripeljali še navijače, izvirne maskote in mnogo dobre volje. Za zmago in osvojitev prehodnega pokala Berkmandlca pa samo spretnost pod košem še ni bila dovolj. Ekipe so namreč nabirale točke na naslednjih področjih: uvrstitev fantovske in dekliške ekipe, uspeh pri tekmovanju v metu trojk, izvirnost maskote in izvirnost dresov. V skupnem seštevku je največ točk, s tem pa tudi pokal, pripadel domačemu idrijskemu stegu Sončnih rudnikov. Le nekoliko manj so jih zbrali Vrhničani, ki so si pokal priborili prejšnje leto, letos pa so imeli tudi zato največje število navijačev. Ne samo, da jih je bilo največ, kar 56, bili so tudi najbolj vneti pri navijanju, najbolj pi- sani in najbolj glasni. Zamejskim skavtom iz Trsta se je s 3. mestom v skupnem seštevku pot verjetno splačala, če že ne zaradi uvrstitve (prisegali so namreč na zmago), pa vsaj zaradi druženja. Druženje je tisto, ki poleg same košarke marsikoga vsako leto pripelje na sedaj že tradicionalnega Berkmandlca. Letos je privabilo skavte iz Vrhnike, Slovenske Bistrice, Ljubljane, Nove Gorice, Cerknega, Zagorja, Brezovice, Škofje Loke, Maribora, Ajdovščine - Šturij, Breznice, Idrije, prišli sta tudi dve ekipi skavtov iz Trsta, tabornike pa sta zastopali dve taborniški ekipi iz Spodnje Idrije. V dopoldanskem delu turnirja so se za uvrstitev v polfinale med seboj merile fantovske ekipe, ki so igrale na dva koša v ekipah po pet. Vse tekme dekliških ekip so se zvrstile v popoldanskem delu, dekleta pa so, za razliko od fantov, igrala na en koš, in sicer v trojicah. Njihove tekme pa niso bile nič manj napete od fantovskih, nekateri so menili, da znajo igrati dekleta včasih celo bolj zagrizeno in divje kot fantje. Poškodb kljub temu na srečo ni bilo, kvečjemu kako razočaranje nad rezultatom, ki pa je del športa in zato ni pokvarilo vzdušja. V popoldanski finale pri fantih se je uspelo prebiti ekipam Vrhnike, Cerknega, Ljubljane in Trsta. Vrhnika in Ljubljana sta za las premagali Tržačane in Cerkljane in se nazadnje, v vrhuncu turnirja, pomerili še med sabo. Tekma je bila napeta, po vodstvu Ljubljančanov v prvem polčasu so se v drugem Vrhničani dodobra razgreli, prevzeli AKTUALNO ( marec 11 vodstvo in nazadnje zmagali s kar 10 točkami razlike. Napeto je bilo tudi pri dekletih, kjer je o zmagovalkah v finalu odločala le točka razlike. Finalni dvoboj med Slovensko Bistrico in ekipo RKJ Spodnja Idrija se je s točko razlike prevesil na stran skavtinj iz Slovenske Bistrice, ki so si tako priborile zmago. Za tekmovanje v metu trojk je vsaka ekipa lahko prijavila dva svoja tekmovalca, najmirnejšo roko in najo-strejši vid pa imajo očitno na idrijskem koncu. Izmed 33, ki so se potegovali za naslov ostrostrelca turnirja, je prvo mesto zasedel Matej Likar, drugo Tomaž Makuc, oba Idrijčana, tretje mesto pa si je z natančnimi meti izboril Spodnjei-drijčan Zlatko Cimerman. Nekateri kandidati za naslov ostrostrelca turnirja so se izkazali tudi s po 7 uspešnimi poskusi od 15., za kar so imeli na voljo 45 sekund in 5 različnih pozicij. Kreativnost vseh udeleženih ekip se je pokazala predvsem pri njihovih maskotah, ki so tekale ob igrišču in spodbujale svoje igralce, in pri izdelavi dresov. Žirijo je najbolj navdušil vrhniški povodni mož z mavričnimi lasmi in kolesom, pri dresih pa so največ točk prisodili vrhniškim in škofjeloškim rumenim dresom. Med premori je nastopila navijaška skupina iz Komende, ki je navdušila že lansko leto. Marsikdo se je precej zabaval ob poslušanju komentatorjev, ki so se v tej vlogi poskusili prvič in so skušali napraviti čim boljši vtis tudi na žirijo. Da gledalcem slučajno ne bi bilo dolgčas, pa je poskrbela še nagradna igra. Organizatorji festivala, idrijski skavti, ki so z intenzivnimi pripravami pričeli že tri mesece pred dogodkom, so bili nad odzivom vsekakor zadovoljni, saj dogodek dobiva vse večjo veljavo in mu idrijska Modra dvorana počasi postaja pretesna. Tako meni tudi upravitelj dvorane, Sine Pečelin, ki pa je še vedel povedati, da takšnega navijanja in vzdušja v Modri dvorani že zelo dolgo ni bilo slišati. Morda smo pogrešali kakšno taborniško ekipo več, je pa zato upanje, da se bo prihodnjega Berk-mandlca, ki bo najverjetneje malce drugače organiziran, poleg spodnjei-drijske udeležila še kakšna druga taborniška ekipa - časa za priprave bo do naslednjega leta dovolj. Tudi košarka je namreč priložnost za medsebojno spoznavanje, premagovanje predsodkov in sklepanje novih poznanstev. In kdor enkrat spozna nagajivega idrijskega rudniškega škrata, Berkmandlca, ga z veseljem obišče še kdaj ... Se vidimo na Berkmandlcu 2004! 12 AKTUALNO Mojca Galun (RHV) Rodu heroj Vitez Letos smo taborniki Rodu heroj Vitez praznovali 24. obletnico našega rodu. Veseli dogodek smo združili s prisego, vse pa se je odvijalo na gradu Turjak. Kletno sobano smo opremili s svečami in baklami, oblekli obleke, kakršne so včasih nosili graščaki. Naše najmlajše je ob vhodu v klet pričakal naš stražar Miha, ki jim je pojasnil, da brez ključa, ki smo ga zgubili nekje v gradu, ne morejo vstopiti. Seveda smo ključe že prej skrili in kar nekaj časa so AKTUALNO ( marec 13 potrebovali, da so našli pravega. Nato so se po kamnitih stopnicah spustili v najstarejši predel Turjaškega gradu, ki je izklesan iz žive skale. Ko so se umiril ob zvokih flavte, se je ceremonija pričela. Kmalu se je slišal zborček najmlajših, ki je vdano ponavljal taborniško prisego. Podelili smo jim rutke, nakar so prisegli še starejši taborniki. Nekateri so se pred tem celo podali na preizkušnjo, s katero so si prislužili modro rut-ko. Ob koncu obreda smo skupaj zapeli taborniško himno, ki je odmevala po prostoru. Starši in otroci so bili navdušeni, take prisege namreč še niso videli. Zahvala gre turističnemu društvu Turjak, ki nam je vse omogočilo, in vsem, ki so tako ali drugače pri- skočili na pomoč. Če koga zanima se kaj več, naj obišče spletno stran rhv.rutka.net/turjak.html 14 ^ IZ PRVE ROKE FEŠTIVAL A VABIMO V mestu in naravi skacemo po travi! Ljubljanski rodovi, združeni v Mestno zvezo tabornikov Ljubljane, vsako leto poskrbimo, da se dan taborništva in dan Zemlje v prestolnici obeležita z večjo taborniško akcijo. Tako tudi letos pripravljamo v Tivoliju več taborniških aktivnosti, združenih v Taborniški Feštival. Lokacija Feštivala ostaja znana in nespremenjena. Tako se bomo 12. aprila ob 9. uri zbrali na ljubljanskem gradu in se po mestnih ulicah podali do prizorišča dogodka, kjer nas bodo pričakale pripravljene delavnice. V okviru taborniških aktivnosti, na katerih ob že utečenem lokostrelstvu, plovbi s kanujem in izdelavi manjših pionirskih objektov, pripravljamo še nekaj posebnosti, zanimive delavnice pa bodo zagotovili tudi naši gostje. Letos se bo v pripravo Feštivala najverjetneje vključilo še več mladinskih in naravovarstvenih organizacij ter nekatere vladne službe (policija, gasilci, svet za preventivo v prometu). Ob tem pozivamo rodove, ki se Fe-štivala nameravajo udeležiti, naj nam priskočijo na pomoč s svojimi vodniki, saj bomo le tako kljub vsako leto večji udeležbi (lani 1200 tabornikov), številčnosti lahko sledili s kakovostjo delavnic. Tako k vabilu dodajamo tudi pravilo, da naj se vsak rod, ki se s člani namerava udeležiti srečanja, sodeluje tudi pri organizaciji aktivnosti. Zaradi zagotavljanja vseh potrebnih dovoljenj in materiala naj rodovi čimprej sporočijo svojo načrtovano udeležbo organizatorjem Mestne zveze tabornikov, in sicer na naslov miha.macek@rut-ka.net. Ob tem velja poudariti, da ostaja Feštival za udeležence vseh rodov še vedno brezplačna akcija, stroške organizacije bo namreč pokrila MZT s pomočjo sponzorjev in donacij lokalne skupnosti. Ljubljanski taborniki vas pričakujemo ob dnevu tabornikov v Tivoliju! Mestna zveza tabornikov Fotoorientacija Dober mesec pred Feštivalom, praktično v teh dneh, pa pripravljamo footorientacijo. Letos bo potekala že četrtič pod geslom "Ali poznaš svoje mesto?", center dogajanja pa bo na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer so bodo v soboto, 15. marca, ekipe od 10. do 13. ure lahko podale tudi na progo. Proga bo imela približno deset kontrolnih točk in jo bodo lahko vsi udeleženci prehodili v manj kot dveh urah. Kakor vedno, se bo tudi letos iskalo kontrolne točke s pomočjo fotografij poznanih mestnih objektov, po izkušnjah pa so udeležencem v veliko pomoč tudi mimoidoči meščani. Vsaka ekipa, ki bo uspešno opravila pot, bo prejela potrdilo o poznavanju prestolnice. Ob rekreativnem delu, kjer število članov ekipe ni določeno, pripravljamo še tekmovalni del. V tem lahko sodelujejo ekipe z dvema ali tremi člani, pot pa jim bodo popestrile naloge na poti in kakšna dodatna kontrola točka. Za tekmovalce je organizator pripravil praktične nagrade. Simbolična štartnina je v obeh primerih petsto tolarjev, za prijave in informacije pa se lahko obrnete na organizatorja Aleša Juraka, in sicer elektronsko na cigo@rutka.net ali telefonsko na 041/972111. IZ PRVE ROKE ( marec 15 Komisija za program za vejo PP LOŽE 2003 Vas Lože leži na obronkih Vipavske doline, ki je znana po izjemnem pridelovanju vina. Gre za tipično vas, kjer je glavna gospodarska panoga kmetijstvo, še posebej vinogradništvo. Lože s sosednjimi vasmi (Manče, Slap, Goče, Štjak) tvorijo zanimivo okolje s kraškimi značilnostmi in cesto, ki je ponekod preozka, da bi se po njej lahko peljali z avtomobilom. Stare hiše so kamnite in imajo vodnjak - še nedolgo nazaj so ljudje uporabljali le deževnico, kajti vodovoda niso poznali. V bližini vasi najdemo srednjeveške zapuščine - grad Lože, Vipavski stari grad, dvorec Zemono, ki so ga imeli v lasti grofje Lanthieri, in druge. Okolje je idealno za raziskovanje zgodovinske arhitekture in običajev. Lože so odlično izhodišče za raziskovanje Vipavske doline. Na taboru se bomo spoznali z osnovami etnologije - raziskovali bomo ljudsko kulturo zgornje Vipavske doline: običaje, arhitekturo, prehrano - skratka način življenja v ruralnem okolju. Posvetili se bomo tudi lokalni ekološki problematiki, si ogledali primer ohranjenega ekosistema - Mlake, prosti čas pa zapolnili z dragocenim prostovoljnim delom. Etnologi nas bodo prepričali v učinkovitost raziskovalnih metod: pogovarjanja, fotografiranja, opisovanja, poskušanja ... Končni izdelek bo etnološka razstava, ki jo bomo skupaj oblikovali. Kljub prelevitvi v etnologe pa bomo ostali taborniki - šo-torili, preživeli nepozabne večere ob tabornem ognju, se igra- li . Pa saj vemo, kako noro se imamo PP-ji na taborih Evrokorakov. Udeležite se Etnostepa Lože 2003, kjer boste raziskovali edinstveno okolje, sodelovali pri izdelavi lokalne etnološke razstave in spotoma spoznali več o sebi in ljudeh okrog vas. Osebna izkaznica Ime tabora: Etnostep Lože 2003 Datum: 3. 8. - 10. 8. 2003 Namenjeno: Popotnikom in popotnicam Število prostih mest: 30 Več informacij: naslednja številka Tabora, POROD Kontakt: tadej.beocanin@rutka.net 16 ^ IZ PRVE ROKE NOVICE KAJ JE NEFIKS • V • «I ¥ ,, in v cem so njegove priložnosti za mlade? Jože Gornik, vodja projekta Nefiks ter tajnik društva Mladinski ceh "NEFIKS je indeks za evidentiranje neformalno pridobljenih znanj, ki je namenjen vsem, ki so starejši od 14. let - počasi prihajaš k pameti, in mlajši od 31. let -"pejt' že delat. V prvi vrsti je namenjen aktivnim mladostnikom in mlajšim odraslim, za osebno evidenco izobraževanj in opravljenih aktivnosti. Na ta način boš lahko pri iskanju zaposlitve dokazoval svojo pripadnost ljubiteljem gora in okolja, da si usposobljen za reševanje konfliktov, da znaš jahati lamo in da si nekoč bil na tečaju na Tajskem, kako pripraviti mravlje na najbolj okusen način. Poleg tega bodo vsi iz baze NEFIKS prejemali obvestila o novostih na področjih izobraževanja in drugih, ki so jim najbolj pri srcu - delo v tujini, seminarji o nena-silju, retorika in nastopanje ... V NEFIKS pa lahko zapišeš tudi ostala neformalna pridobivanja znanj na taborih, jezikovnih seminarjih, v tujini in delu prek študentskih servisov." Več informacij na www.nefiks.net Prvi koraki na poti mednarodnega prosto-voljstva Z Jernejo sva sklenili, da bova šli letos julija delat v kakšen skavtski center na območju Irske, Škotske, Skandinavije ali Nizozemske. Zanima naju, kje bi dobile malce podrobnejše informacije o tem? LP Katja, RJŠ Informacije o prostovoljnem delu v skavtskih centrih po Evropi najdeta na www.scout.org/europe/volun-teer/index.html. Gre pretežno za prostovoljno delo v času poletja; od začetka maja do konca septembra. Nam najbližji center je seveda otok Veruda pri Pulju, najbolj mednaroden pa je vsekakor center v Kanderstegu v Švici; tam se je možno kot osebje angažirati preko celega leta (www.kisc.ch). Če ste pripravljeni v tujini svoje mednarodne izkušnje pridobivati dalj časa (od 6 mesecev do 1 leta), potem je velika priložnost tudi Evropska prostovoljna služba (akcija 2 v okviru programa Mladi (Youth) Evropske unije. Več informacij najdete na spletni strani, kjer so po državah in vsebinah zbrani vsi ponujeni projekti EVS (www.sosforevs.org), in na spletni strani MOVIT-a nacionalne agencije programa Mladina (www. movit.si). V okviru Evropske prostovoljne službe je v Luksemburgu Andrej (si-los@rutka.net), maja pa na Portugalsko za 6 mesecev odide Maja Zužič. IZ PRVE ROKE ( marec 17 Andrej že v Luksemburgu Na evropski prostovoljni službi Na sliki mednarodna komisarka LGS Martine, strokovna sodelavka in Andrejeva mentorica Patricija in Andrej M "Lep pozdrav vsem. V Luksemburg sem prispel 1. februarja ob 17:30, ker sem vmes en vlak v Kolnu zamudil za 10 sekund (očitno se ne čakajo). Vseeno so me na postaji pričakali in me odpeljali v moj stanovanje - prvo veliko pozitivno presenečenje. Stanovanje je veliko cca 60 "kvadratov" in polno opremljeno, tako da za obisk sploh ni nobenega problema. Do pisarne imam z vlakom 10 minut, imam karto za po celem Luksemburgu za vse prevoze. Nemščina mi kar gre. V in sodeloval na veliko sestankih in tudi na eni od vikend aktivnostih za volčiče (MČ-ji). Z zadnjimi sestanki se mi je začelo nabirati tudi delo, saj je potrebno za taborjenje v Sloveniji zbrati še kar nekaj informacij, pripravljam pa tudi del programa za izobraževalni vikend. " Andrej Lozar - Silos OPREDELJENOST ZTS Ljudje v Luksemburgu so prijazni, kar je zame kot tujca zelo pomembno; prihajajo od vsepovsod, saj je Luxemburg zelo rasno mešan. Vsi prebivalci poleg luksemburščine govorijo več tujih jezikov. Prvih 14 dni sem predvsem spoznaval pomembne in manj pomembne ljudi v LGS (30-50 ljudi), s katerimi bom v naslednjih mesecih sodeloval. Videl sem dva skavtska centra Ali bi se morala ZTS javno opredeljevati do družbe-no-aktualnih vprašanj? DA in to o vseh druzbeno-aktualnih vprašanjih (21.98 %) DA, toda samo o vprašanjih, ki so v povezavi s taborništvom (63.19 %) NE (14.84 %) n=182 glasov 18 ^ IZ PRVE ROKE TABOROV SOGOVORNIK A Zapisal: Aleš Cipot, foto: arhiv RJZ in Marko Dedič Anton de Costa - Sine Začetna taborjenja v zgodnjih 50-tih letih minulega stoletja, še posebej taborjenje v Bohinju, so imela izjemen pomen za nadaljnji razvoj taborništva v Šaleški dolini. Takrat je taborilo nekaj bodočih voditeljev posameznih rodov, ki so jih naslednja leta ustanovili v Šaleški dolini, med njimi tudi prvič fantje iz Velenja. Med temi fanti je prvič taboril tudi desetletni Tone de Costa, ki ga je življenje pod šotori, v čudoviti naravi okrog Bohinjskega jezera in izredno zanimiv program, ki je bil prežet s predvojnimi skavtskimi idejami in izkušnjami, tako očaral, da se je temu gibanju življenjsko zavezal. Zavezi še danes aktivno sledi, saj je dolgoletni načelnik Šaleške zveze tabornikov in starešina RJZ Velenje. Za številne tabornike je Sine nedvomno taborniška legenda. Pa vendar se z njegovim načinom razmišljanja v taborniški javnosti vsi vedno ne strinjajo, ali se vsaj niso strinjali v preteklosti. Ljudje smo pač različni. Spoznajmo Sineta ... Sine = Sivi volk; rojen 21. februarja 1942 v Celju. Vojni čas preživi pri stari mami v Pesju pri Velenju. Po vojni se preseli v Šoštanj, kjer obiskuje osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Srednjo šolo nadaljuje na učiteljišču v Tolminu, ki ga za nekaj časa oddalji od taborništva. Leta 1966 konča študij na Fakulteti za šport. Že več kot 30 let je profesor športne vzgoje na gimnaziji v Velenju. 1973. se poroči z Martino, 1976. se rodi sin David in 1980. hčerka Nina. David in Nina sta zaprisežena tabornika, saj še sedaj pomagata kot vodnika na taborjenjih. Leta 1976 se preselijo v Velenje, v hišo na cesti II./29, kjer še danes živijo. IZ PRVE ROKE ( marec 19 Sinetova skavtska pot se prične 1951. na nižji gimnaziji v Šoštanju. Njegov prvi vodnik je bil Joco Znidaršič, danes znan publicist in odličen fotoreporter. Sine prvič tabori 1952. v Bohinju. Leta 1959 ustanovijo Odred Pusti grad Šoštanj, glavni iniciator, ustanovitelj in vodja odreda postane njegov brat Dušan. Naslednje leto se člani odreda udeležijo V. zleta ZTS v Šobče-vem bajerju. Dušan je bil vodja programa, oče starešina tabora, mama glavna kuharica v taboru ... Sine pa je moral ostati doma. Spomladi 1962 ga Zdravko Kugonič predlaga za vodjo občinske zveze in taborovodjo. Oboje sprejme in 1962. vodi svoj prvi tabor v Vinici ob Kolpi. Od takrat naprej, že 41 let, aktivno vodi tabore, prav toliko časa je načelnik občinske zveze. Sine je zelo ponosen na mednarodno skavtsko izmenjavo s 26. skavtsko grupo iz Cambridge-a, ki jo je pravzaprav začela njegova žena, ki je bila 1977. na študijskem izpopolnjevanju angleščine. Stanovala je pri družini Johanson, katere sinova in hčerka so bili skavti. Vendar bi bila brez Savudrije in Ribnega izmenjava za Angleže hitro nezanimiva. Za Sineta in ostale tabornike pa je sodelovanje predstavljalo neprecenljivo vrednost, saj jim je odprlo pot v svet skavtov. Udeleži se 18. svetovnega jamboreeja na Nizozemskem, ki ga neizmerno očara. Na Sinetovo skavtsko pot sta odločilno vplivala predvojna skavta Drago Šabac in Riko Zeleznik. Veliko vlogo v odraščanju Sineta je odigral njegov oče, ki je bil odličen pedagog in velik ljubitelj narave. Veliko oporo mu je nudil brat Dušan, ki pa je, žal, leta 1985 v starosti 39 let, po hudi in neozdravljivi bolezni umrl. Neizmerna bolečina mu je odvzela ves elan. Zelel je prenehati z delom v taborništvu, v katerega sta oba z Dušanom vlagala toliko življenjske energije in doživela toliko lepega. Ko pa je čas nekoliko omilil bolečino, je spoznal, da ga prav to zavezuje in je vztrajal ter nadaljeval z delom v organizaciji. Cele generacije mladih so zasvojili z zdravim načinom življenja, z ljubeznijo do narave in jim privzgajali skavtske vrednote ter jih tako bogatili v njihovem duhovnem in osebnostnem razvoju. Kot pravi Sine, je v tem smislu v veliki meri izpolnil svoje življenjsko poslanstvo. Po naravi je zelo skromen in zasluge za vse uspehe pripiše celotni ekipi in vedno postavi skupne cilje pred zasebne. Zanj ni lepšega občutka, ko se v Ribnem po napornem in pestrem dogajanju čez dan vsi taboreči tiho pose-dejo okoli tabornega ognja in zapojejo ob spremljavi kitare taborniško pesem. To je najlepše darilo in nagrada, ki ga vedno na novo spodbuja, da še naprej vztraja in sodeluje v plemenitem skavt-skem gibanju. Velenjčani že od nekdaj skrbno negujete značilnosti svetovne skavtske organizacije... Za naš rod je značilno, da mnogo pozornosti posvečamo skavtskemu duhu, ki je viden tudi na zunaj. Pozdravljamo se po skavtsko - B.P., rokujemo se z levo roko, tako kot se pozdravljajo vsi skavti po svetu - dvignjena desna roka s tremi prsti. Govorimo o jam-boreejih, ne o zletih. Po rover MOOTS-u imamo Old - Scouts in ne grče. V nobenem rodu ne boste našli toliko članov, ki bi nosili skavtski klobuk. Dobijo ga tisti člani, ki so naredili največ za rod, običajno so to najuspešnejši načelniki čet, ki so se izkazali z vodenjem programov na taborjenjih v Ribnem, ali so kot inštruktorji vodili vodniško šolo ter uspešno tekmovali na ROT-u, pripravili uspešna tekmovanja ... Gre za največje priznanje v našem rodu. Skavtski klobuk jih zavezuje, od njih se pričakuje, da so misijonarji skavtskih vrednot, da širijo skavtsko gibanje med sestrami in brati skavti tako v rodu, kot tudi navzven v okviru ZTS, in enako se ponašamo do ZKSSS, kot tudi odlično sodelujemo s skavti na mednarodnem področju. Prav naš rod je skupaj s Šaleško zvezo, v tem projektu je sodeloval tudi RPG Šoštanj, navezal stike s 26. grupo skavtov iz Cambridgea že davnega leta 1978. Preko njih smo vzpostavili stike še z nemškimi, nizozemskimi, belgijskimi, irskimi skavti in to v času, ko je uradna politika ZTS prepovedovala sodelovanje z zahodnimi skavti, oziroma na nižji ravni to sodelovanje ni bilo zaželeno ali podprto z navdušenjem. Stiki s 26. grupo skavtov so nepretrgani in trajajo že 26 let, nazadnje smo jih obiskali leta 1998 in prečesali celotno Anglijo, Škotsko in lrsko. Oni so nas obiskali leta 1999. To je bil tako naš kot njihov peti obisk. Vsakokrat je bil 50 sedežni avtobus poln tabornikov in obratno skavtov. Mnogim je to bil prvi obisk Evrope, predvsem pa nam je bilo omogočeno, da smo mnogo, mnogo prej spoznali skavtsko organizacijo. Sedaj že tečejo priprave na obisk v letu 2005, ko bo v Angliji jubilejni 21. evropski in leta 2007 svetovni jamboree. Nedvomno bo to za nas in naše dolgoletno sodelovanje odlična priložnost, da dolgoletne prijateljske vezi kronamo na tako pomembni prireditvi. Z nošenjem skavtskih klobukov izražamo na najbolj viden način pripadnost in ponos, da smo po dolgih letih samoizolacije ponovno člani svetovnega skavtskega gibanja, WOSM-a. Po drugi strani pa jih nosimo tudi v čast predvojnih skav- 20