METOD BENEDIK Znamenje časa - vabilo, ki ne zastara Posebna dragocenost kapucinske knjižnice v Skotji Loki je Škofjeloškipasijon, besedilo spokorne procesije velikega petka iz leta 1721, ki je najstarejše v celoti ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Rokopisni zvezek je ovit v perga- ment urbarja iz let L689-1695, besedilo pa je za procesijo pripravil p. Romuald Marušič. Kot možna ozadja za zunanjo podobo pasijona poznavalci navajajo vrsto pasi- jonskih procesij po evropskih mestih od 11. stoletja naprej, izhodišče njegove vse binske sporočilnosti pa je treba iskati v duhovni usmerjenosti sv. Frančiška Asiškega. ki je v trpečem Kristusu videl najtesnejše zbližanje Boga s človekom. Kapucini so posebno v postnem času radi premišljevali Kristusovo trpljenje, na kar opozarjajo tudi številne knjige v stari knjižnici, čut za to premišljevanje, ki naj človeka vedno znova spodbuja k pokori in spreobrnjenju, pa so s pridigami in posebej s prirejan jem pasijonskih procesij skušali vtisniti tudi vernikom. V Ljubljani so procesijo prvič priredili med leti 1608 in 1613. Valvasor jo v Slari Vojvodine Kranjske (1689) opiše takole: -Obhod je ponoči z neštetimi plamenicami in baklami; pri tem prikazujejo vse Kristusovo trpljenje in razne zgodbe iz stare in nore zareze. Vse to nesejo ali vozijo ali pa kažejo pobožnim gledalcem peš ali na konjih. Pri leni obhoda je tudi mnogo flagelantov, ki se sami bičajo, mnogo takih, ki vlečejo velike križe, mnogo puščavnikov in podobnih.' Začetnik ljubljanske pasi- jonske procesije p. Fortunat iz Verone se je zgledoval po procesiji, ki jo je bil sam uvedel v Pragi 1604, kjer so na veliki petek šli po mestu -nekateri oblečeni r bele spokorniške obleke in se bičali, drugi r črnih haljah s simboli trpljenja«. Pri procesiji je redno bil navzoč škof Tomaž Hren s celotnim kapitljem; prav on ima velike zaslu ge, da se je nadaljevala tudi v naslednjih letih in se ohranila. Valvasorjeve besede strnjeno opozarjajo na temeljno sporočilo procesije: ob doživljanju Kristusovega trpljenja naj bi se človek soočil z lastno grešnostjo, se spokoril in spreobrnil k živ ljenju brez greha. Kakor se je pasijonska procesija navzven tudi spreminjala, je ta temeljni poudarek vedno ostajal isti. V Škofji Loki naj bi pasijonsko procesijo prvič izvedli leta (71S (kapucinski samostan ustanovljen 1706), na kar kaže vabilo župnikom s podpisom p. Romualda z dne 9. aprila. O njej sicer nimamo nobenega zapisa, ohranilo pa se je celotno besedilo proeesije na veliki petek 11. aprila 1721 skupaj z vrsto spremnih navodil. Rokopis nam zgovorno pripoveduje o nastanku procesije in njeni ureditvi, na vrsto okoliščin pa opozarjajo še priloge k besedilu. 215 LOŠKI RAZGLEDI l<> Pasijon že ob bežnem pogledu pokaže, da ima dva poglavitna razdelka. V prvem govori o človekovem padcu v greh. ki je delo hudobnega duha. v drugem se prikazuje Kristusovo trpljenje, s katerim je človek odrešen. Najprej vidimo posledice greha in kazen, med katerimi je najhujša smrt, ki nikomur ne prizanese, vrh tega pa grešno nagnjenje, dediščina prvih staršev, marsikoga pahne v hudičevo oblast, v večno pogubljenje, zato naj bi podoba pekla (v pasijon jo je p. Romuald dodatno uvrstil leta 1734) človeka odvračala od grešne poti. V drugem delu. v dejanjih Kristusovega trpljenja, angeli ob vsaki podobi opominjajo človeka, naj to trpljenje premišljuje in se spokori. Podobe trpljenja spremljajo številni spokorniki, ki pričajo. cla jih je Oclrešenikova ljubezen nagnila k pokori in poboljšanju in s svojim zgledom vabijo k spreobrnjenju. Tako pasijonska procesija združuje trojni namen: poučni, spodbudni in dejavni; človek naj spozna greh in njegove posledice, ob Kristusovem trpljenju naj se zave svoje grešnosti in naj se potrudi za poboljšanje. Posamezne podobe so po Romualdovem razporedu oskrbeli predstavljala iz Škofje Loke in okoliških vasi. Avtor Škofjeloškega pasijona in obenem voditelj procesije p. Romuald Marušič se je rodil leta 1676 v Štandrežu pri (lonci. 1699 je stopil v kapucinski red in 13, mar ca 1700 v Celju naredil redovne zaobljube. Filozofijo je najverjetneje študiral v Celju in Mariboru, teologijo pa v Ljubljani, vse pod vodstvom lektorja p. Teofila iz Kranja. V Škofjo Loko je kot pridigar prišel pred letom 1715 in tukaj ostal vsaj do leta 1734, ko je pasijonu pripisal še podobo pekla. Zadnja leta je preživel v (iorici, kjer je tu di umrl 22. aprila 1748. V svojih začetkih je bil Romualdov Škofjeloški pasijon znamenje časa - in prav tako znamenje je tudi za naš čas! Mar ne' potrebuje duhovno pohabljena dežela prečiščenja. sprave, notranje osvobojenosd? Škofjeloški pasi/on - vabilo, ki ne zas taral Ob uprizoritvi pasijona v Škofji Loki leta 2000 Na pročelju kapucinske cerkve v Škofji Loki je bila 21. marca 1997 na pobudo Muzejskega društva v Škofji Loki odkrita spominska plošča kapucinu p. Romualclu- Lovrencu Marušiču, očetu Loškega pasijona. V letošnjem jubilejnem letu 2000 pa sta Kapucinski samostan v Škofji Loki in Muzejsko društvo Skofja Loka, ravno tako v velikonočnem času, pripravila razstavo: Škofjeloški pasijon —znamenje časa -vabilo, ki ne zastara Tokrat je original občinstvu prvič javno predstavljen. Poleg originala in dveh fak- similnih izdaj so postavljeni na ogled: sočasna spremna besedila in navodila k Škofjeloškemu pasijonu. nadalje različne knjižne izdaje pasijona (Kondor), študije in avdio vizualni mediji. Iz bogate kapucinske knjižnice bodo razstavljene nekatere posebnosti in dragocenosti, na ogled bodo tudi novejše študije o kapucinih. Razstava je popestrena z eksponati iz zbirke Janeza Jocifa o srednjeveških inštru mentih. 216