VELIKO NAPOROV ZA BOLJŠE GOSPODARJENJE
stran 6-7
NASLOV
Leto XXXIII Št. 24
Murska Sobota, 27. marca 1981
CENA 4 DIN
VESTNIK

Pomurski kmetijci tik pred spomladansko setvijo še vedno nimajo dovolj potrebnih umetnih gnojil.
PREMAGATI TEŽAVE
KOMU ŠTIPENDIJA?
Kadar se mladi odločajo za poklic, je za mnoge zelo pomembno vprašanje, ali bodo dobili tudi štipendijo. Kakšne možnosti se jim ponujajo v letošnjem šolskem letu?
Štipendiranje smo v Socialistični republiki Sloveniji uredili z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike ter z ustreznimi samoupravnimi sporazumi. Tako smo se dogovorili za dve vrsti Štipendij: KADROVSKE; ki jih podeljujejo organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti, ter ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV, ki jih podeljujejo samoupravni organi udeležencev (podpisnikov) samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občinah. Razen tega se lahko najboljši učenci potegujejo še za ŠTIPENDIJE IZ TITOVEGA SKLADA. Seveda veljajo za prosilce določeni kriteriji (omejitve). Tako lahko zaprosijo za kadrovsko štipendijo tisti učenci usmerjenega izobraževanja, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega 85 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v Socialistični republiki Sloveniji za preteklo (1980.) leto. Od tega kriterija bodo sicer lahko odstopali v tistih primerih, če za razpisane štipendije ne bo dovolj kandidatov. Štipendije iz združenih sredstev oziroma razlike h kadrovskim štipendijam pa bodo lahko dobili tisti prosilci, katerih mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu ni presegel 55 odstotkov poprečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, in če predhodno ne bodo mogli dobiti kadrovske štipendije.
Organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti v Pomurju so v skupnem razpisu, ki je izšel 11. in 12. marca v dnevnem časopisju (DELO, VEČER),objavile 581 kadrovskih štipendij, kar pa najbrž še ni dokončna številka, saj pri tem niso zajeti vsi.
Glede na število štipendij za posamezne skupine poklicev izhaja, da pomursko združeno delo potrebuje v največjem številu kadre, ki se usposabljajo v kovinsko-predelovalni usmeritvi usmerjenega srednjega šolstva. To so strojni ključavničarji in tehniki, orodjarji, strugarji in kleparji. Zanje so razpisali skupaj blizu 200 kadrovski^ štipendij. Precej štipendij je namenjenih tudi za šolanje učencev v lesni, gradbeni in elektrotehniški usmeritvi (mizarji, zidarji, elektrotehniki, RTV mehaniki idr.). Zelo malo štipendij pa bodo lahko dobili bodoči prodajalci in učenci srednje zdravstvene šole, kakor tudi novih gimnazijskih programov.
Med 137 razpisanimi kadrovskimi štipendijami za višje in visoke šole pa je največ namenjenih za študij ekonomije, strojništva, elektrotehnike, agroživilstva, gradbeništva in za šolanje pedagoških delavcev (učiteljev).
Mladi imajo dandanes vsekakor veliko' boljše možnosti za nadaljnje šolanje, kot so jih imele prejšnje generacije. S štipendijami jih poizkušamo usmerjati v tiste poklice, katere združeno delo najbolj potrebuje, toda želje mladih so večkrat drugačne. Zakaj? Zaradi neustreznega nagrajevanja proizvodnih poklicev, zgrešene miselnosti o lažjem delu v pisarnah, vpliva staršev...
JOŽE GRAJ

Za predvidene površine 23500 hektarjev koruze bi potrebovali kar 18 tisoč ton umetnih gnojil, doslej pa so jih pomurski kmetijci za te potrebe prejeli od domačih proizvajalcev le 4500 ton, Umetna gnojila sicer prihajajo tudi iz uvoza, toda primanjkljaj je vendar precejšen in ga bo v kratekm času težko ustrezno nadomestiti. Seveda pa so gnojila za sladkorno peso zagotovljena, večjih težav pa ne bi smelo biti tudi pri ostalih poljščinah.
Sicer pa smo o tej problematiki povprašali pri SOZD ABC Pomurka. Ing. Jože Matjašec, komercialni koordinator, odgovoren za preskrbo z repromaterialom, pa je takole pripovedoval:
»Priprave na začetek letošnje spomladanske setve so v zaključni fazi. Pri nekaterih nabavah skoraj nimamo težav. To velja za potrebne količine semenske koruze, semena za sladkorno peso pa smo dobili že prej. Seme za koruzo bo izdoba-vljeno v celoti v teh dneh. Nekoliko bolj zaskrbljujoče je pri dobavi umetnih gnojil,
zlasti tistih za koruzo. Minuli petek je o teh vprašanjih spregovoril tudi koordinacijski odbor za proizvodnjo in kooperacijo pri SOZD ABC Pomurka in zavzel določena stališča, ki smo jih že posredovali tudi najodgovornejšim dejavnikom v naši republiki.«
Trenutno najbolj primanjkuje nitrofoskal. NPK gnojila od domačih proizvajalcev, TD Ruše in Zorke iz Sabca, v skupni količini 8400 ton, bi morali dobiti že v mesecu marcu, žal pa dobava še ni stekla.
»Zastoj je bil tudi pri dobavi gnojila z Madžarske, zaradi pomanjkanja vreč, vendar je ta pomanjkljivost že odpravljena in se dobava nadaljuje. Iz te države dobimo 2700 ton gnojila KAN in 730 ton UREA, 710 ton KAN pa bomo dobili še iz Romunije. Vse te količine že prihajajo.«
Na začetku letošnje poljedelske sezone bodo torej najbolj primanjkovala gnojila za koruzo. O teh Ing. Matjašec meni takole:
»Ta gnojila bodo prihajala sorazmerno pozno in sicer
jih bo 7980 ton. Vse to pa je f posledica ključa dodeljevanja gnojil iz INE v Kutini za 9 čas od 1. 1. do 30. 4. letos, h: Kajti glede na slovenske g potrebe so nam dodelili H namesto 26 odstotkov le 16, g ta primanjkljaj pa bo sedaj S kljub dobri volji zaradi po- E manjkanja časa težko nado- g mestiti.« Pred pomurskimi a kmetijci so torej velike in  odgovorne naloge, saj bo  prav od uspeha letošnje S spomladanske setve odvisno, g v kolikšni meri bodo lahko g ublažili posledice lanskolet- g ne prezgodnje zime in zaradi I nje za okrog 25 odstotkov I zmanjšani jesenski setveni U načrt. Ali se je torej bati K težav tudi pri spomladanskih g tovrstnih opravilih?
Menim, da bomo, če bo-1 mo dobro organizirani in če  bomo disciplinirani ter gno- k jili enkrat, dvakrat ali celo trikrat v določenih primerih, g te nevšečnosti lahko prebrodili. Če pa bomo ravnali g tako, kot v običajnih nor-g malnih letih, ko smo z nitro- S foskali v celoti gnojili pred g setvijo, potem bo ta izpad občuten!«
J. Kurbus H
MAČKOVCI — Kdo ne bi vedel, kje je ta kraj? Prav gotovo je že marsikoga pot zanesla sem. Pozimi se na okoliških gričih zbirajo smučarji in sankarji — škoda le, - da ni kakšne vlečnice — kadar pa je tamkaj tekmovanje v moto krosu, pa pride v Mačkovce več tisoč obiskovalcev od blizu jn daleč. Do leta 1969 je do mačkovske železniške postaje vozil tudi vlak. Kaže, da se bo čez nekaj let spet povrnil. To bo seveda moderna »gorička mariška«. (Daljši zapis iz Mačkovec lahko preberete na 20. strani.).
Foto: J. Graj
Za več hrane
stran 2

NA POLJIH VNOVIČ ŽIVAHNO — Spomladanska setev je na pragu in pomurska polja so vnovič oživela. Kmetijci zatrjujejo, da bo zemlja obdelana, vendar jim nemale preglavice zadaje pomanjkanje vseh vrst gnojil in zaščitnih sredstev. Tudi s kmetijsko mehanizacijo in delovno silo menda ne bo večjih težav, le da bi bilo dovolj rezervnih delov, pravijo vrli Pomurci in — kot marsikje drugje — zavzdihnejo: tudi v kmetijstvu nas riaie draninia h 7
Več kot doslej bo treba narediti pri utrjevanju spoznanja, da je uresničevanje planskih nalog na področju kmetijstva strateškega pomena za naš nadaljnji razvoj in je zato tudi odgovornost in skupna naloga vseh delovnih ljudi in občanov. V zadnjih letih je v kmetijstvu sicer opazen napredek pri organiziranju, posodabljanju in na tehnološkem področju, veliko denarja je bilo vloženega v modernizacijo družbenega in zasebnega
kmetijstva, vendar je še veliko neizkoriščenih možnosti, da bi spremenili družbenoekonomske odnose v kmetijstvu, pridelali več in cenejše hrane. Ko so pred dnevi na predsedstvu CK ZKS obravnavali to problematiko so med drugim omenjali tiste pomanjkljivosti, ki v Sloveniji še vedno preprečujejo dolgoročno stabilnost pridelave in preskrbe s hrano:
— neizpeljani dohodkovni odnosi na načelu skupnega
Prvič domača kritika
Tako v sovjetskem kot v vzhodnonemškem in češkoslovaškem tisku je bilo zapisanih veliko kritik na račun poljskih sindikatov Solidarnost. Pred dnevi pa je bila v sporočilu politbiroja CK Poljske združene delavske partije prvič izrečena javna kritika poljskega političnega vodstva na račun Solidarnosti. V sporočilu je rečeno, da Solidarnost ,,nezakonito prevzema funkcije ustavnih predstavniških in izvršnih organov, kar povzroča anarhijo.”
Opozorilo je povezano' z nedavnim incidentom v Bydgošču, ko je milica s sjlo razgnala skupino ljudi, ki je zasedla vojvodski ljudski odbor. Trije ljudje so bili pri tem ranjeni.
Kmalu po tem dogodku .so se v vozilih javnega prometa pojavili lepaki in risbe, ki žalijo organe milice in javne varnosti. Skupina vladnih izvedencev, ki je primer raziskovala trdi, da miličniki niso bili oboroženi, pa tudi solzilca in pendrekov menda niso uporabili. Tako še vedno niso znane okoliščine pretepa.
Ton sporočila politbiroja, ki brani vojvodske organe v Bvdgošču in postopke organov javnega reda, priča o globokih razlikah med vodstvom države in Solidarnostjo, razlikah glede mnenja o zadnjih dogodkih. Sporočilo politbiroja ne govori o protisocialističnih silah, vendar omenja, da ,.nekateri ljudje” nastopajo z ekstremističnih in avanturističnih pozicij ter ,,z raznimi ižgovori kar naprej povzročajo nove napetosti.”
prihodka med pridelovalci, predelovalci in trgovino;
— še vedno nezadostno povezovanje z agrožjvilski-mi kompleksi drugih republik in pokrajin;
— neskladje med načrti slovenskega kmetijstva in domače industrije plasti kmetijske mehanizacije);
— neustrezno obdavčevanje kmetov po katastrskem dohodku in ne po dejanskem dohodku, ki bi moral biti osnovno merilo;
— neodgovoren odnos občin, ki morajo po zakonu zagotoviti gospodarno izkoriščanje obdelovalne zemlje oziroma uporabiti svoja pooblastila, kadar gre za slabo obdelovanje in neizkoriščene zemljiške površine;
— neupravičene zahteve po povečanju zemljiškega maksimuma od 10 na 20 hektarov, ki po evropskih izkušnjah ne zagotavljajo, da bo naše kmetijstvo bolj produktivno oziroma da bi bila pridelava cenejša;
— prepočasen prenoš znanstvenih dosežkov in sodobne kmetijske tehnologije v prakso;
— neustrezen način financiranja pospeševalne službe, kar se odraža tudi v tem, da pride na enega pospeševalca okrog 2000 kmetij;
— nespoštovanje obstoječe pozitivne zakonodaje, ki daje možnost, da prepreči pozidavo obdelovalnih površin;
— slaba kadrovska politika, saj v kmetijstvu dela premalo ljudi, ki bi bili strokovno usposobljeni in družbeno razgledani.
Bivši predsednik ZDA.... Gerald Ford je pred- Tj sedniku CK KP Kitaj- .jv ske Deng Xiaopingu iz- J ' ročil posebno poslani- .'.z co ameriškega pred-A, sednika Reagana. Ki-tajci smatrajo, da ječ/i Ford tisti človek,  ki ima zasluge za norma- c« iizacijo kitajsko-ame-A, riških odnosov in da ni nobenih razlogov, da se ti odnosi ne bi razvijali tudi v prihodnje.
Bolj premišljeno o investicijah
V mnogih deželah sveta porabijo za investicijske naložbe 20 do 25 odstotkov družbenega proizvoda, pri nas smo ga v preteklem srednjeročnem obdobju porabili 41,3 odst., kar je skoraj za 5 odst, več kot smo načrtovali. Statistika je ugotovila, da smo imeli leta 1978
28.749 objektov v gradnji, kar je bilo vredno 596.525 milijonov dinarjev oziroma za milijardo dinarjev več kot je bil celotni družbeni proizvod Jugoslavije v letu 1976.
Po predlogih družbenih načrtov za prihodnje srednjeročne obdobje nameravajo ju-
ZADEVA MORO
Predsednik italijanske kriščanske demokracije Aldo Moro je bil osebnost, ki so ga Italijani spoštovali tako kot politika kot človeka. Njegova ugrabitev in umor sta zapisana kot najstrašnejši dogodek v italijanski teroristični moriji. Morov primer pa je ostal tudi kot simbol preizkušnje, v kateri je Italija dostojanstveno vztrajala in ni popustila, čeprav je šlo za življenje človeka, kije v nekem smislu poosebljal italijansko javno mnenje. Simbol vztrajanja torej, ki ni bilo vedno značilno za poprejšnje in poznejše spopade s teroristi, v katerem vidijo mnogi Italijani edino rho-žnost za obrambo demokracije in navsezadnje tudi življenja inda bi izkoreninili to zlo, s katerim so se sicer navadili živeti, a ki vseeno pod površino razjeda posameznike in družbo.
Danes se italijanska javnost znova in znova sprašuje, ali je Italija tri leta po Morovi ugrabitvi in umoru bliže izkoreninjenju terorističnega zla. Po nekaterih dejstvih bi lahko sodili, daje. Policija je polovila na stotine teroristov, rdečih in črnih, s pomočjo tako imenovanih »skesanih teroristov« so odkrili številne nove sledi, ki ne peljejo samo v italijansko politično življenje, ampak tudi v druga središča črne internacionale v Evropi in drugod — nazadnje so nekatere sledi pripeljale tudi v falangistične kroge v Libanonu.
Vendar tri leta po Morovi ugrabitvi preiskava v tem primeru še ni končana, čeprav je zbranega 27 tisoč tipkanih strani gradiva. Šele jeseni se bo lahko začela sodna obravnava in čeprav sodniki menijo, da imajo v rokah teroriste, ki so ugrabili Alda Mora, še vedno ni jasno, kje so ga skrivali, kdo je organiziral ugrabitev, kdo gaje zasliševal, kdo gaje ukazal ubiti in kdo gaje naposled ubil.
Podobno je še z mnogimi drugimi primeri. V predalih italijanskega pravosodja čaka na obravnavo na deset tisoče zadev in le vsaka četrta pride naposled pred sodnike. Tudi preiskave o terorističnih zločinih se vlečejo v nedogled. V Catanzaru se je pred dnevi končal sodni proces v zvezi z bombnim atentatom v milanski kmetijski banki decembra 1969. ko je 16 ljudi zgubilo življenje. 80 pa je bilo ranjenih. Da je šlo za fašistični atetntat, o tem v Italiji skoraj nihče ne dvomi. Vendar je »zaradi pomanjkanja dokazov« sodišče vse obtožence oprostilo.
Italijanska javnost je ponovno ogorčena.
goslovanske republike in obe pokrajini nameniti za investicije 1,775 milijard dinarjev, kar je za 225 milijard več kot v prejšnjem srednjeročnem obdobju.
Navajeni smo, da vse, kar gradimo, delamo pod kapo nekakšnega posebnega interesa, kar zmanjšuje pomen kriterija selektivnosti. Pozabili smo na jugoslovanski dogovor. da morajo dogovorjene prioritete v petih letih prejšnjega srednjeročnega obdobja sodelovati s 64,4 odstotka v strukturi vseh naložb. Uresničili pa smo ta dogovor le do polovice. Po dogovoru o razvoju elektrogospodarstva in energetike bi se morala proizvodnja električne energije povečati za 10,1 odst., pa seje le za nekaj več kot 8 odstotkov. Zgradili smo komaj 60 odst, načrtovanih objektov-za proizvodnjo električne energije, zmogljivosti v premogovništvu smo povečali le za dobrih 60 odst, tistega, kar smo predvi- I devali, še slabše je bilo v proizvodnji koksa, železa, jekla, v barvasti metalurgiji, izdelavi nekovin, bazični kemiji, ladjedelništvu, gradbeništvu.
Za številko 1.775 milijard je potrebna cela vrsta dogovorov in usklajevanj med republikami, da se ne bo zgodilo, kar se nam je dogajalo prečestokrat: podvojene ali potrojene investicije. Tako na primer ne bi bilo prav, da bi gradili še dve tovarni sladkorja, o čem sicer je dogovor, ko pa še sedanje ne delajo niti s polovično zmog- M ijivostjo. Takšnih primerov H usoglaševanja bo potrebnih G zelo veliko, če hočemo, da de- B narja, ki ga predvidevamo za B investicije v prihodnjih letih ne I bomo dobesedno zapravili.
Sicer pa: dokler bo prisotna | tolikšna stopnja inflacije kot I je bila doslej, pomenijo inve- I sticijska posojila pravzaprav B podarjen denar. Dinar ki ga H najameš danes, že jutri ni več B toliko vreden, znesek posojila B pa je v svoji nominalni vre- B dnosti nespremenjen. 
Gordijski vozli gospodarjenja
Te dni sem v gospodarski zbornici Jugoslavije slišal, da nek agrokombinat ponuja živinsko hrano v zamenjavo za pujske, ker je na našem živinorejskem tržišču prišlo do takšnega pomanjkanja koncentratov, da pujskov ni mogoče dobiti za denar temveč le za to blago,torej za živinsko hrano.
Živinorejci so se kajpak poslužili drastičnih ilustracij svojega gospodarskega-položaja, češ da so pripravljeni odgovorno proizvajati zadostne količine mesa, če bodo imeli zagotovljeno vse ostalo, kar jim je za proizvodnjo potrebno. Medtem pa je vsem ostalim najpomembnejša hrana, ki jo vsekakor kaže uvažati, kakor so ugotovili perutninarji iz varaždinske »Koke«, kjer zadnje čase ustvarjajo izdatne izgube prav zaradi pomanjkanja koncentratov za pitanje piščancev in zaradi prepočasnega odločanja za kompenzacije cen perutnini in ostalemu mesu, ko je nastopilo obdobje preprečevanja povečanja cen po starem stroškovnem načinu, ker vemo, da so mnoge cene na ta način možno prerasle-ekonomske zakonitosti gospodarjenja.
Hrana je tudi sicer naš glavni problem, kajti meso je hrana za ljudi, kot so koncentrati hrana za živali. Pomanjkanje hrane ima zelo slabe posledice za gospodarjenje za življenje. V primeru pitanja živine je hrana vprašanje upravičenosti ali neupravičenosti naših prizadevanj, da bi dosegli
PISMO IZ BEOGRADA
najracionalnejši gospodarjenje. Tako so ob tem vprašanju živinske hrane omenili vprašljivost ohranjanja vseh odojkov, in vseh telet za pitanje, kajti letno izgubimo nad pet milijonov pujskov, ker jih, zlasti ,v Srbiji, snedejo ob praznikih in praznovanjih. Vprašanje pa je, kako naj bi pitali vso to vojsko pujskov, če nimamo potrebne hrane? Tudi za teleta velja isto in še bolj, ker pujsek postane hitro svinja, tele pa ne tako hitro krava.
Na povezanost gospodarjenja so opozorili iz varaždinske »Koke« in drugih perutninarskih kombinatov, ko so ugotovili. da bi lahko sami poskrbeli za dovolj deviz za uvožene koncentrate, če bi kokoši prodajali v izvoz, vendar bi potem ostale klavnice brez dela, pa tudi vsa predelovalna industrija, da ne govorimo o preskrbljenosti mest in to v času, ko kokošje meso izdatno zamenjuje ostalo meso v' preskrbi zlasti delavskih družin z nizkimi osebnimi dohodki.
Na ta način so perutninarji opozorili na družbeni pomen proizvodnje mesa, zlasti pa perutninarstva, kajti perutninarstvo seje zadnje desetletje edino razvilo v pozitivno proizvodnjo mesa in je imelo do letos takšno tendenco razvoja, medtem ko zdaj stagnira in doživlja usodo ostale proizvodnje mesa, kije ciklično v vse večjih in globljih problemih.
Tako smo prišli pravzaprav do ugotovitve, da samo proizvajati ni dovolj in da devizni dohodek ni edini cilj gospodarjenja. pa naj si to iz globalnih ciljev gospodarjenja še tako zastavljamo kot edini in glavni cilj. V verigi gospodarjenja marsikatera proizvodnja in predelava potrebuje devize za nemoteno gospodarjenje, vendar jih ne ustvarja, ker j^ izvoz iz njenih ciljev izključen ali pa možen samo v primeru, ko so domače potrebe povsem zadovoljene. Zatorej so perutninarji pravilno ugotovili, daje za njihovo dobro gospodarjenje zelo pomembno, da se v tem gospodarjenju odgovorno obnašamo vsi. ki nanj kakorkoli vplivajo.
Prav perutninarji so tudi ugotovili, da je njihova sicer industrijska proizvodnja perutnine lahko industrijska, torej racionalna in ekonomična ter masovna le tedaj, če imajo dovolj hrane, katero morajo preskrbeti tudi ali predvsem kooperantom, ki se tudi že ponašajo proizvodno, saj so se že opredelili za specializirano proizvodnjo, ki pa jo morajo v takih kriznih situacijah, kijih veliki kombinati lahko dalj časa prenašajo, kar najhitreje opustiti. To pa pomeni, da take motnje v proizvodnji rušijo tudi organizacijo ustreznejše kmetijske proizvodnje nasploh.
Resje, daje mogoče porabo,.torej oskrbo zagotoviti tudi s primernim uvozom, za kar bomo kmalu izdali kakih 852 milijonov dolarjev, toda že bolj resje, daje mogoče interven-nje zagotoviti tudi in še bolj zanesljivo z ustvarjanjerh blagovnih rezerv, ki pa jih družbenopolitične skupnosti še vedno niso zagotovile, čeprav so imele za to dovolj časa. To pa je pravo vprašanje stabilizacije.
V. Širec
WASHINGOTN — Po dveh mesecih vladanja seje za Reaganovo politiko po mnenju instituta za raziskavo javnega mnenja izreklo 59 odst, vprašanih. Štirje Reaganovi predhodniki so si pridobili večje zaupanje. Za Carterja seje izreklo 75 odstotkov vprašanih, za Kennedyja 73, za Nixona 65 in za Eisenho-werja 67 odstotkov.
TELAVIV- Bivši izraelski minister za zunanje zadeve in obrambni minister Moše Dajan se bo na junijskih volitvah potegoval za uspeh svoje »neodvisne liste«.
BUENOS AIRES — Vojaškemu režimu v Salvadorju je argentinska vojaška hunta ponudila vojaške svetovalce. Generalni sekretar argentinske kopenske vojske general Saint Jean je povedal, »da argentinska vojska sodeluje v sedanji politiki ZDA do Salvadorja, ki je žrteav marksistične agresije, kot je bila tudi Argentina.«
NEW DELHI - V intervjuju za neki indijski časopis je egiptovski minister za električno energijo izjavil, da bo Egipt do konca stoletja zgradil osem jedrskih central.
BRUSEL — Februarja je bilo v deželah Evropske gospodarske skupnosti 8,5 milijona nezaposlenih, kar je za 25 tisoč več kot mesec prej.
ATENE - Te dni potekajo v Grčiji skupne vaje desantnih enot ameriške in grške pomorske pehote.
KAIRO — Tu so se pričela ameriško-egiptovska pogajanja o ustanovitvi mešanih čet, ki naj bi nadzorovale umik izraelskih sil s Sinajskega polotoka.
BUDIMPEŠTA Madžarsko-jugoslovanski maloobmejni promet bo v naslednjih petih letih znašal 180 milijonov dolarjev.
BONN - V ZR Nemčiji išče stanovanja najmanj milijon ljudi, najmanj sto tisoč stanovanj pa je praznih. To so ugotovili ob nedavnih akcijah mladih, ko so nasilno vdirali v zaprta stanovanja in se vseljevali.
.IN PO SVETU
STRAN 2
VESTNIK, 27. MARCA 1981
I AKTUALNO DOMA.
---- DRUŠTVENO ŽIVLJENJE V OBČINI GORNJA RADGONA
Na podeželju živahne je
Na zadnji — ponedeljkovi " — seji predsedstva občinske konference SZDL v Gornji Radgoni se je izkazalo, da so se razprav o delovanju društev in družbenih organizacij lotili nekoliko drugače kot v drugih pomurskih občinah, kjer so oziroma bodo pripravili problemske konference na ravni občinskih konferenc SZDL. Naj zapišemo, da imajo v tem delu Pomurja registriranih 104 društev, od tega 7 občinskih zvez.
Razprave so organizirali v vseh desetih krajevnih skupnostih. še posebej pa se sešli v društvu invalidov, občinski zvezi telesno kulturnih organizacij. organizaciji Rdečega križa in morda še kje. Velja podčrtati, da je prišlo na predsedstvo občinske konference SZDL precejšnje število koristnih in zanimivih pobud 'tn predlogov, na katere želimo tudi opozoriti. Problem zaseje očitno uresničevanje zakona o društvih in drugih predpisov, kajti manjkajo strokovni kadri za opravljanje potrebnih knjigovodsko-finančnih poslov. Poleg tega je sila problematična organiziranost in registracija društev po osnovnih šolah; kjer ni polnoletnih članov. Doslej je koordinacijski odbor za to področje, ki deluje pri predsedstvu OK SZDL, posvečal odločno premalo pozornosti vsebinskim obravnavam o zasnovah programov in pravil društev, predvsem tistih, ki so se na novo ustanavljala. Bil je večali manj formalni posredovalec soglasij ustreznemu občinskemu upravnemu organu.
Kar zadeva vključevanje družbenih organizacij in društev v politični sistem so v gornjeradgonski občini precejšnje razlike. Tako velja ugotoviti, da se društva, ki delujejo po vaseh, torej zunaj Gornje Radgone in Radenec. veliko bolje vključujejo v družbenopolitično delo. Pri tem ne bi bilo slabo, da bi si tudi pri tovrstnih oblikah delovanja delovnih ljudi in občanov prizadevali uveljaviti fleksibilni mandat za krajevne oziroma občinsko organizacijo SZDL. Pri pridobivanju in vzgoji mladih — izjema so nemara gasilci — kot važnega dejavnika pri nadaljnjem razvijanju kolektivnega dela, vodenja in odgovornosti še zdaleč niso rekli zadnje besede. Najbrž je treba pri-
djati. da bo le po tej poti moč preseči pojave vodenja in usmerjanja dela v posameznih društvih brez širšega vpliva članstva, skratka, onemogočiti privatizacijo vodenja^
Tudi na področju informi
 S PROGRAMSKO-VOLILNE SEJE OK ZKS LJU- I TOMER
Doslednejše	
।Izvajanje	
dogovorjenega '
V Ljutomeru je bila prejšnji ponedeljek program- B sko-volilna seja občinske konference zveze komunistov, B na kateri so temeljito pregledali dosedanjo aktivnost in  spregovorili o najpomembnejših nalogah ljutomerskih  komunistov v prihodnjem obdobju.
Poudariti je treba, da so s svojim dosedanjim delom v B glavnem zadovoljni, čeprav morajo biti komunisti v občini I Ljutomer v prihodnje še bolj prisotni pri najpomembnejših  dogajanjih v občini. Zlasti velja slednje za aktivnosti na I področju gospodarske stabilizacije in hitrejšega razvoja B kmetijstva ter za nadaljnje dograjevanje samoupravnih
 odnosov. Komunisti pa se bodo v prihodnje morali še  B smeleje lotiti prizadevanj za doslednejše izvajanje dogo- I * vorjenih in sprejetih sklepov na najrazličnejših organih in B v družbenopolitičnih organizacijah. Doslej, so menili v
 razpravi, na omenjenem področju še niso dovolj storili. H
Spregovorili so tudi o lanskoletnem gospodarjenju | I organizacij združenega dela v občini in ugotovili, da so bila B  tovrstna gibanja kljub nekaterim težavam dokaj ugodna. J Tudi v prihodnje, so poudarili, si bodo OZD morale  prizadevati za gospodarneje zastavljene programe. m
Na zasedanju so ponovno izvolili Mira Steržaja za B predsednika konference ZK v ljutomerski’občini za na- g slednje enoletno mandatno obdobje.
J.Kurbus
Nastopili tudi med porabskimi Slovenci
V okviru programa o sodelovanju med oddelkom za kulturo in prosveto okraja Kormend v sosednji Železni županiji na Madžarskem in Zvezo kulturnih organizacij občine Murska Sobota je v soboto in nedeljo gostoval onstran mladinski pevski zbor gimnazije iz Murske Sobote, ki ga vodi profesor Jože Vukan. Prvi dan so nastopili na tradicionalni prireditvi Serenada v Kbrmendu, katera je posvečena revolucionarnim dogodkom po 1. svetovni vojni, ko je bila ustanovljena madžarska republika. V nedeljo popoldne pa so pevci soboške gimnazije pripravili koncert med porabskimi Slovenci, in sicer na Gornjem Seniku. Velja zapisati, da je bil obisk dokaj dober; uvodoma pa je nastopil tudi domači slovenski mešani pevski zbor Avgust Pavel, ki ga še nadalje vodi Andraš Čabai, k zboru pa je pristopilo precejšnje število mlajših pevcev.
Bojazni, da bi bila 40-letna tradicija slovenskega zborovskega petja v Porabju prekinjena, zdaj torej m več. J. G.
ranja in javnosti dela jih v gornjeradgonskih društvih in družbenih organizacijah čaka vrsta odgovornih nalog, pa še za večje mednarodno sodelovanje si bodo morali prizadevati. saj so vendar obmejna občina. Branko Žunec
Kritično o sindikalni aktivnosti
Nedavna seja predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti je bila namenjena pripravam na prihodnjo sejo občinskega sveta ZSS, ki bo 2. aprila in na kateri bodo sindikalni predstavniki podrobneje spregovorili o rezultatih gos-(MMlarjenja v minulem letu. Pri tem so jim bili za osnovo zbrani podatki iz zaključnih računov organizacij združenega dela s področja gospodarstva, ki so jih zbrali v Službi družbenega knjigovodstva. Čeprav gre za začasne podatke, pa bodo le-ti, koWo poudarili v razpravi, dali dokaj realno predstavo o rezultatih gospodarjenja v letu 1980, ko se je tudi gospodarstvo v soboški občini srečevalo s številnimi ustalitvenimi ukrepi.
Zlasti so opozorili na
Dokaj ugodni rezultati
Potrebno je ugotoviti, da so pomurske organizacije združenega dela navkljub težavam, ki so jih pestile skozi vse preteklo leto, še kar ugodno gospodarile. Celotni prihodek so povečale za 43 odstotkov, največji porast pa beležijo v lendavski občini (tudi na račun višjih cen naftnih derivatov). Čisti dohodek je večji za 33 %, še vedno pa ga preobremenjujejo razni izdatki za prispevke skupne in druge porabe. Za poslovni sklad so OZD namenile 15 % (lani samo 12 %) iz čistega dohodka, povečana je tudi akumulacija, žal pa se je zmanjšala rentabilnost poslovanja.
Takšne uspehe je v preteklem poslovnem letu doseglo 29 tisoč zaposlenih delavcev ali le za 5 % več, kot jih je bilo v Pomurju zaposlenih v letu 1979. Črni madež v sliki gospodarjenja za preteklo leto so še vedno izgube, ki jih je tani imelo 13 pomurskih TOZD v skupni vrednosti 252 milijonov dinarjev. Izguba je sicer manjša kot v letu 1979, vendar precej večja od leta 78 in torej ni razlogov za prehitro samozadovoljstvo. Kar 50 % vseh izgub je prigospodarila lendavska petrokemija (proizvodnja metanola za 312 milijonov dinarjev) in 42 % vseh soboška mesna industrija.
Pač pa so spodbudni uspehi na področju izvoza (2,26 milijard dinarjev), saj smo ga glede na lansko leto povečali kar za 35 ®/o, med tem ko je uvoz bil večji le za 16 % v
močan porast cen, še posebej reprodukcijskega materiala in nekaterih vrst trgovskega blaga, kar je vplivalo na višje življenjske stroške. Vemo pa, da je bila rast osebnih dohodkov omejena z resolucijami in dogovorom o družbenem usmerjanju delitve dohodka. Člani predsedstva OS ZS v Murski Soboti so se ob tej priložnosti seznanili tudi s stališči republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o zavarovanju življenjskega standarda delavcev. Dokaj kritično pa so spregovorili tudi o sindikalni aktivnosti v prvih mesecih letošnjega leta, ko ni skoraj polovica osnovnih organizacij zveze sindikatov v soboški občini poslala podrobnejšega  poročila in ocene o gospodarjenju v lastnem okolju na sedež občinskega sveta, zaradi če-
primerjavi z letom 1979. Največji izvozniki so Mura (620 milijonov) SOZD ABC Pomurka (čez 300 milijonov), Planika Turnišče in —-kar je zelo razveseljivo — vse več manjših OZD, ki si prizadevajo
PRIPRAVE NA TRETA KONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLAVIJE
Ne zgolj domena sindikata
Tako je poudarilo predsedstvo pomurskega medobčinskega sveta SZDL na seji, ki je bila preteklo sredo v Ljutomera. Priprave na kongres so namreč uspeli doslej spodbuditi predvsem v združenem delu preko osnovnih sindikalnih organizacij, manj pa so se pri tem angažirali delavski sveti in dragi samoupravni organi. Tudi po krajevnih skupnostih priprave na kongres še niso v polnem razmahu, najmanj pa je na tem področju storjenega v samoupravnih interesnih skupnostih. Podobne ugotovitve veljajo za klube samoupravljavcev, saj je le v Murski Soboti docela zaživel.
Skratka, v pripravah na tretji kongres samoupravljakev Jugoslavije v Pomurju še zdaleč niso izkoristili vseh možifosti, ki jih gotovoda ni malo. Prav socialistična zveza bo morala biti initiator prihodnjih aktivnosti, zlasti kar zadeva delovanje delegatskega in skupščinskega sistema, občinskih političnih koordinacij in vrste drugih dejavnikov. Zapisanega je dovolj, zdaj gre predvsem za to, da zapisano tudi izvajamo, so poudarili.
B. Žunec
sar je težje izvleči nekatere konkretnejše zaključke. Zato so se zavzeli za povsem kritično obravnavo posameznih pomanjkljivosti, kjer so omenili tudi skupne službe kot kršitelje povišanja osebnih dohodkov, da se lete ne bi ponavljale.
Na seji pa so načeli tudi problematiko stanovanjske izgradnje v soboški občini, kjer je v zadnjem obdobju očiten zaostanek za načrtovanim. Da bi dobili zares objektivno predstavo o vseh problemih, ki se pojavljajo v času gradnje stanovanj — od priprave zemljišča in dokumentacije do postavitve zgradbe — so se odločili za sklic problemske konference o stanovanjski izgradnji, ki bo v prvi polovici letošnjega aprila.
M. Jerše
doseči še večje izvozne uspehe.
V letošnjem letu so načrti še spodbudnejši, saj naj bi iz Pomurja izvozili za 3,29 milijard dinarjev več ali 45 %.
Janez Kurbus
27.	marec pred štiridesetimi leti
Svet je bil izredno presenečen nad odločnostjo narodov male balkanske države Jugoslavije, ki so Hitlerju in Musoliniju, takratnimi gospodarjema Evrope, odločno rekli: nočemo pakta s fašisti in nacisti, nočemo izdajalske Cvetkovičeve vlade, rajši grob kakor suženjstvo.
Tako sta oba voditelja fašizma v Evropi doživela svoj prvi politični poraz.	-
sklenil, da Jugoslavija pristopi k temu paktu. Seja Cvetkovičeve vlade pa izjave o pristopu k paktu ni sprejela, ker so bili trije ministri proti in so tudi odstopili, kar je sprožilo vladno krizo in odložilo podpis pakta.
Zaradi vse ostrejšega pritiska Nemcev, ki se je končal 23, marca z ultimatom, sta Cvetkovič in Cincar-Markovič odpotovala na Dunaj.
Usoda Jugoslavije je bila zapečatena! Cvetkovič in Cincar-Markovič sta 25. marca 1941 podpisala pristop k trojnemu paktu v gradu Belvedera na Dunaju. Podpisovanju so prisostvovali najvišji nemški diplomatski predstavniki, celo zunanji minister Ribentrop in Hitler. Tako je bila na Dunaju prodana komaj dobri dve desetletji stara država jugoslovanskih narodov.
Naslednji dan je svetovna javnost iz sredstev javnega obveščanja izvedela, da je os Rim—Berlin—Tokio dobila novo zaveznico. Mnogi časopisi so to vest posredovali zelo zadržano, v Nemčiji pa so veliko pisali o deželi na Balkanu, zlasti o njenih naravnih bogastvih. Cez dva
izbruh ni trajal dolgo, pa je vseeno pomenil zgodovinski prelom, ki so ga narekovale množice ponosnih, poštenih in naprednih ljudi — obeh spolov, mladih in starih, ki so stopili na ulice in trge, bili osveščeni in so se zavedali usodnega trenutka.
Tistih nekaj tisoč komunistov in naprednjakov, ki so živeli med štirinajstimi milijoni Jugoslovanov, je dalo usmeritev in pobudo, ki so jo množice povzele za svojo. V naslednjih dne! je nova vlada generala Simoviča začela z mobilizacijo, v šolah so končali pouk, delo je zamiralo, sledili so dnevi negotovosti in skrbi, ker je vse kazalo, da bo . prišlo do vojne.
Tehnično opremljena in do zob oborožena fašistična in nacistična soldateska se je začela zbirati onstran naših meja. Kot jastrebi, ki čakajo, da dobijo svoj del plena, ko se gospodar nasiti, so naši sosedje dovolili nemškim nacistom, da so uporabili tudi njihovo ozemlje za napad na Jugoslavijo.
 27. MARCA 1981
STRAN 3
Uveljaviti pravno pomoč delavcem
RAZVOJ ZAOSTAJA ZA
Tudi kadrovske službe v organizacijah združenega dela bo treba v prihodnje bolj usposobiti za nudenje določenih oblik pravne pomoči delavcem. Da ne govorimo posebej o' tem, da bi moral biti v vseh delovnih okoljih pravnik, ki bo načrtno skrbel za ustrezno pravno pomoč slehernemu delavcu. Znano je daje potrebno delavcu zagotoviti možnost, da lahko dejansko odloča o pogojih in rezultatih dela, brez nevarnosti, da bo zaradi svojih stališč, mnenj in predlogov izpostavljen določenim kritikam in pritiskom. Posebej je to pomembno za manjše delovne organizacije, kjer bi naj pravna služba.poleg normativnega urejanja skrbela tudi za zastopanje posameznika pred sodiščem.
S temi vprašanji se še posebej ubada tudi služba pravne pomoči pri občinskem svetu zveze sindikatov v Murski Soboti, kije v kratkem obdobju svojega delovanja brez dvoma opravila pomembno poslanstvo, saj se nanjo obrača vse več delavcev iz murskosoboške občine. Zato se ne bi smelo pojavljati odklonilno stališče nekaterih vodstvenih struktur v organizacijah združenega dela, ki menijo, da služba pravne pomoči zgolj pomaga in izdeluje vloge posameznim delavcem, kar negativno deluje na vzdušje v delovnih kolektivih. Ob tem ne bi bilo vsekakor prav, da bi delavcu pri uveljavljanju njegovih pravic, ki mu jih zagotavljata ustava in zakon o združenem delu, postavljali takoj nasproti preverjanje objektivnosti njegovih trditev. Kajti, ni dolžnost službe pravne pomoči, da bi ugotavljala upravičenost za!htev delavcev, ampak so za to zadolženi drugi organi, bodisi samoupravni organi v internem uveljavljanju prvič, ali pa sodni organi.
Za zdaj deluje služba pravne pomoči pri občinskem svetu zvezesindikatov v Murski Soboti le dve uri tedensko, in sicer ob torkih od 16. do 18. ure, kar je očitno premalo. V edno večji [ \ obseg nudenja pravne pomoči zahteva znatno več časa kot doslej, ugotavljajo v murskosoboški občini. Spričo omenjenega dejstva seveda služba pravne pomoči ne more biti dovolj učinkovita, še posebej zato, ker ni možnosti, da bi delavec te službe lahko člana sindikata neposredno zastopal v sodnih sporih.
Lansko leto je služba pravne pomoči obravnavala 87 primerov, ko so delavci iskali pomoč v obliki nasvetov, sestavljanja vlog in podobnega. Pri tem gre za zelo širok obseg uveljavljanja pravic delavcem, in sicer od iskanja osnovnih informacij, prek razlage posameznih določil samoupravnega sporazuma, ki zadevajo višino osebnih dohodkov in različnih nadomestil, pa vse tja do sestavljanja vlog in tožb v primeru delavskih sporov pred sodišči. Hkrati pa se delavci poslužujejo službe pravne pomoči tudi v drugih primerih, ki posegajo na področje statusnih zadev, uporabe zakonodaje in premoženjskih razmerij.
In kar je-treba v zvezi s tem kritično pripomniti, je zlasti to. da služba pravne pomoči pri svojem delovanju ne dobi podpore mnogih osnovnih organizacij zveze sindikatov, saj so samo v primeru zastopanja pravic delavcev mesne industrije ABC Pomurka stali ob strani svojega zaposlenega delavca, ki je uveljavljal svojo pravico. Spričo tega je nujna v prihodnje večja aktivnost sindikalnih organizacij v združenem delu, ko gre za konkretna vprašanja uveljavljanja pravic delavcev pred sodišči in druginji organi.
M. Jerše
9.	kongres Zveze sindikatov Slovenije je naložil sindikalnim organizacijam skrb za samoupravno organiziranost celotnega področja telesne kulture, za razvoj rekreacije in telesne kulture, kot vsakdanje sestavine življenja in delovanja delavcev, za načrtno povečanje možnosti za letni oddih delavcev in njihovih družin, ter za namensko porabo sredstev regresa za letni oddih. Naloge torej niso lahke in ne enostavne, kako pa so v lendavski občini doslej uspevali pri njihovem reševanju?
Na področju rekreacije in telesne kulture so v preteklem obdobju v sindikatih dosegli spodbudne rezultate, kFše kažejo predvsem v povečanem številu telesno-kulturnih delavcev, v večji izbiri programov za rekreacijo, v novih rekreativnih prireditvah, v organizaciji trim tekmovanj in športnih iger, v večjem številu usposobljenih organizatorjev športne rekreacije, ter v racionalnejšem trošenju sredstev in financiranju rekreacije. Tako dosedanje uspehe ocenjujejo v lendavski občini, vendar pa ugotavljajo, da razvoj rekreacije delavcev marsikje zaostaja za potrebami združenega dela, saj vsa okolja ne nudijo možnosti, da bi se delavci lahko vključili v kakršnokoli telesnokulturno dejavnost, marsikje pa primanjkuje usposobljenih kadrov zlasti pa še objektov, če pa so, so premalo odprti za delavca. Delavci v združenem delu imajo premajhen vpliv na odločanje o programih razvoja
Komunale! sprejeli program dela
LENDAVA
Nagrajevanje po delu pred sodiščem
Delavci se zaradi boljše obveščenosti in poučenosti vse bolj zavedajo svojih pravic, obveznosti in odgovornosti’ iz medsebojnih razmerij v združenem delu, ugotavlja poročilo sodišča združenega dela. Za lendavsko občino velja, da je sporov na tem sodišču dokaj veliko, na prvem mestu pa so spori zaradi neustreznega nagrajevanja po delu. Sodišče združenega dela ugotavlja. da do določenega števila sporov prihaja zaradi tega, ker o posamičnih pravicah delavca odločajo nepristojni organi, čestokrat pa tudi posamezniki. V mnogih primerih sprejemajo samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, organi, ki za to niso pristojni. V takih primerih je torej bistvo samoupravljanja odmaknjeno od delavcev, zato tudi toliko sporov. Kaj naj bi sicer bilo narobe, če seje samo v letošnjem letu na sodišče združenega dela obrnilo kar 50 do 60 delavcev Gorenje-Varstroja, ki menijo, da niso nagrajevani po delu. Največ sporov zaradi nagrajevanja so sprožili delavci Varstroja, nato INA-Nafte in Primata. Čeprav bi lahko mislili, da je v teh največjih delovnih organizacijah do popolnosti zaživel mehanizem samoupravljanja, da v svojem okolju lahko uredijo vse spore, kažejo podatki drugače in opozarjajo na to, da bi morali v sindikatih voditi večjo skrb za dejansko uveljavitev samoupravnih pravic.
Druga slabost je na področju varstva pri delu. Število delovnih nesreč narašča, v delovnih organizacijah pa imajo sicer lepo napisane pravilnike o varstvu pri delu, ki pa jih ne upoštevajo. Ni čudno, da je toliko nesreč, če ponekod hočejo novega delavca priučiti za delo v 30 minutah. Zahtevkov po odškodnini je iz leta v leto več, to pa kaže, da nismo ustvarili pogojev za takšno delo, kjer delavci ne bi bili izpostavljeni nesrečam. Ugotovitve sodišča združenega dela bi veljalo dodobra proučiti s sleherni delovni organizaciji, še zlasti v tistih, kjer so delavci nezadovoljni. Seveda bo potrebna tudi konkretna akcija družbenopolitičnih organizacij, posebej sindikata, saj prav slednji ne sme dopustiti kršitve samoupravnih pravic delavcev.
Jani D.
Na seji skupščine samoupravne interesne skupnosti za komunalno, stavbno-zem-Ijiško in cestno dejavnost občine Lendava so razpravljali o letošnjem programu dela. Za urejanje stavbnih zemljišč bo letos na voljo 14,27 milijonov dinarjev, kar je več kot v prejšnjih letih, urediti pa bo potrebno veliko zemljišč za družbeno in individualno gradnjo. Samo v družbenem sektorju naj bi letos zgradili 78 stanovanj, veliko pa tudi za-
Aktivnost mladih v polnem
4
Aktivnost mladih v soboški občini je na različnih področjih družbenopolitičnega življenja prav v teh dneh še posebej živahna. Številne programske seje področnih konferenc, ki delujejo v okviru občinske organizacije zveze socialistične mladine in na katerih so mladi poglobljeno spregovorili o družbenoekonomskem položaju mlade generacije, so vsekakor dobra priprava na programsko sejo občinske konference zveze socialistične mladine v Murski Soboti, ki bo ob koncu tega meseča.' V splošna stabilizacijska prizadevanja sodi tudi izvedba akcije za izbor najboljših mladih delavcev-samoupra-vljalcev in osnovnih organizacij zveze socialistične mladine v združenem delu, kjer bodo zlasti upoštevali angažiranost mladih na vseh področjih delovanja mladinske organizacije. Temu namenu se pridružuje tudi podobna akcija v krajevnih skupnostih soboške občine, s čimer želijo še bolj spodbuditi aktivnost in učinkovitost osnovnih organizacij v vseh okoljih, še posebej pa navzočnost
telesne kulture, zlasti v delegatskih skupščinah. Spodbudne rezultate so po oceni občinskega sveta zveze sindikatov v Lendavi dosegli z relativno majhnimi sredstvi, to pa kaže, da se da z veliko volje in dela uresničiti kongresne naloge. V lendavski občini je poseben problem letni oddih delavcev, čeprav tudi na tem področju lahko pokažejo dobre rezultate. Ti pa se kažejo predvsem v večanju počitniških kapacitet, boljši izkoriščenosti ter uveljavljanju regresa za letni dopust kot
Mladi o idejnopolitičnem izobraževanju
I Mladi v lendavski občini se pripravljajo na problemsko konferenco o idejnopo-Ilitičnem izobraževanju in maksistični vzgoji. Ugotavljajo. da so zadovoljni z nenehnim izobraževanjem Iin množičnostjo, premalo pa so v izobraževanje vključili pionirje in mlade člane družbenih organizacij in I društev. Ob dokajšnji množičnosti pa ugotavljajo? da gre predvsem za mladinske aktiviste, ki se vključujejo v več oblik izobraževanja.
I Temu sta vzrok nenačrtna J kadrovska politika in po-' manjkanje koordinacije pri I kadrovanju udeležencev v
sebnih stanovanjskih hiš. Načelo. da morajo biti pred gradnjo zemljišča komunalno urejena, bo zagotovilo smotrnejše urejanje komunalne' problematike. Za cestno dejavnost bodo letos namenili nekaj nad 6 milijonov dinarjev. to pa bo zadoščalo le za najnujnejše zadeve, v glavnem za popravilo, nekaj pa tudi za modernizacijo cest. Komunalna dejavnost bo dobila nekaj nad 10 milijonov dinarjev sredstev, ki jih bodo
zamahu
mladih pri samoupravnem utripu krajevnih skupnosti, kakor tudi skrb za organiziranje interesnih dejavnosti.
Aprila' bodo organizirali konferenco s področja kulturnega življenja in dela mladih in opravili malo politično šolo za vse tiste, ki so bili sprejeti v zvezo socialistične mladine. Mladi se bodo pogovarjali tudi z borci NOB. Posebna pozornost pa že nekaj časa velja evidentiranju brigadirjev za mladinske delovne brigade, ob tem pa načrtujejo še dvodnevni množični pohod po poteh narodnoosvobodilne borbe v Pomurju. V tem znamenju je komisija za ohranjevanje revolucionarnih tradicij pri OK ZSMS pripravila širši razpis literarnih prispevkov pod Naslovom »Mladi in pridobitve revolucije«. Da bi mladi čimbolj poglobljeno in kritično prebirali družboslovno literaturo, se je komisija za idejnopolitično delo tudi letos odločila za akcijo za pridobitev Kidričeve bralne značke.
Nič manjše naloge jih ne čakajo pri pripravi seznamov mladincev-nabornikov za letošnje leto. Dolžnost vseh predsednikov osno-
namenskih sredstev za organiziran oddih delavcev na podlagi solidarnosti in z združevanjem dela sredstev za posodabljanje in povečevanje počitniških zmogljivosti.
Seveda pa je treba povedati, da bi lahko več delavcev koristilo organiziran letni oddih, vendar tega ne storijo, saj je še vse preveč prisotna dvojna mentaliteta delavca, ki je tudi izven delovnega časa kmetovalec, in čestokrat tudi letni dopust koristi za opravila na kmetiji. Če bo področje letnega oddiha bolj organizirano,
posamezne oblike izobraževanja. ki jih organizirajo druge družbenopolitične organizacije.
To kadrovanje je velikokrat šlo mimo ZSMS, povzročilo pa je, da se je do-kajšen del prizadevnih mladinskih aktivistov preusmeril v delo v drugih organizacijah. Mladi v lendavski občini so v lanskem letu organizirali 2 seminarja. 11 po-
porabili za ureditev najbolj perečih problemov, del sredstev pa bodo namenili za pripravo na gradnjo čistilne na-,prave v Lendavi. Skupščina samoupravne interesne skupnosti je zahtevala, naj sredstva trošijo bolj racionalno načrtovano dela pa pravočasno realizirajo, da ne bi prihajalo do nepredvidenih po podražitev, kar bi pomenilo zmanjšanje programa.
Jani D.
vnih organizacij zveze socialistične mladine je namreč, da se nemudoma povežejo s predsednikoma sveta krajevne skupnosti in krajevne konference socialistične zveze, s katerimi se je treba dogovoriti za pristop pri zbiranju podatkov in dajanju ocen o posameznih nabor-nikih-obveznikih. Občinska organizacija zveze socialistične mladine v Murski Soboti pa načrtuje tudi vrsto seminarjev, napr. za mlade informatorje, ki bo v prvi polovici aprila, in podobno.
Zlasti intenzivne pa so priprave na letošnji dan srednješolcev, ki bo meseca maja, ko bodo mladi iz Pomurja imeli množična srečanja na kulturnem in športnem področju, organizirali bodo predavanja v okviru marksističnih krožkov in podobno. Lahko bi reki, da v večini od 189 osnovnih organizacij zveze socialistične mladine v soboški občini, od tega jih je kar 112 v krajevnih skupnostih, pripravljajo zares veliko aktivnosti, ki bodo potekale vse leto.
M. Jerše
bo takih primerov vedno manj. V zadnjem času se v lendavski občini čedalje bolj uveljavlja tudi izmenjava letovanj s sindikati sosednje županije Zala na Madžarskem, seveda gre tu predvsem za tiste kategorije oddih, ki zahteva tudi zdraviliško nego. Kljub dokaj ugodnim rezultatom pa bi bilo po-trebnejše bolj zavzeto uresničiti kongresne naloge na področju telesne kulture, rekreacije in oddiha, zlasti pa zagotoviti večji vpliv delavcev na razvoj telesne kulture v občini.
Jani D.
vinarskeni centru v Lendavi. Novi program družbenopolitičnega izobraževanja pa bo vsebdval temelje marksizma. poglavja o samoupravljanju. temelji družbenoekonomske ureditve,' delegatski sistem, vlogo-druž-benopolitičnih organizacij v političnem sistemu, poglavja o delovanju mladine in nekatere teme s področja mednarodnih odnosov ter splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite.
Enoletna ocena dela
ZK
Lendavski komunisti sc pripravljajo na sejo občinske konference, ki bo v začetku aprila. Na seji komiteja občinske konference so že obravnavali osnutek poročila o delovanju občinske konference in njenih organov v preteklem enoletnem obdobju.
Razprava o delovanju osnovnih organizacij in občinske konfrrence pa poteka tudi v vseh osnovnih organizacijah ZK v občini. V ospredju zanimanja komunistov so -seveda uspehi na področju uresničevanja stabilizacije. Kljub dokaj ugodnim rezultatom gospodarjenja v lanskem letu pa komunisti gotovo ne morejo biti zadovoljni z nagrajevanjem po delu, dohodkovnim povezovanjem in uveljavljanjem pravic delavcev oziroma njihovim vključevanjem v odločanje. V nekaterih delovnih organizacijah je prav zaradi neupoštevanja pravic delavcev čedalje več samoupravnih sporov, ki jih rešujejo na sodišču združenega dela.
Komunisti lendavske občine bodo na konferenci morali oceniti tudi svoj prispevek v pripravah na 3. kongres sa-moupravljalcev, zlasti se pa morajo dogovoriti o tem, kako bodo svoje moči m znanje usmerili v doseganje boljših uspehov.
Jani D-
VESTNIK, 27. MARCA 1981
STRAN 4
Kulturna obzorja
OBISK KROJI IZBOR FILMOV
Poleg knjige je film gotovo v ospredju kulturne ponudbe, po kateri je naj večje povpraševanje. Če je filmska ponudba pri nas kulturna, pa bi kazalo temeljito prediskutirati. Med filmi, ki jih bomo gledali, bodo očitno še vedno v ospredju komercialni. Ne le, da so ti najbolj obiskani, tudi vedno večjih je na filmskem tržišču, na katerem je v zadnjem času velik problem tudi ta, da preprosto ni sredstev za uvoz filmov iz tuje produkcije. Domača — predvsem slovenska — pa preživlja krizo.
Takšne so bile osnovne ugotovitve minulega posveta za kinematografsko dejavnost v Murski Soboti, na katerem seje kot rešitev iz obstoječe situacije na področju filma, nakazal poudarek na predvajanju repriz uspešnic ter mladinskih in otroških filmov. Slednji imajo zajamčen obisk, mladinski filmi pa tudi svojo publiko, čeprav je produkcija na temo mladinske problematike borna. Zato bo med ponujenim potrebno poiskati najboljše in mladim po šolah predstaviti izbrane filme na posebnih — dopoldanskih in popoldansih projekcijah. Izbor bo narejen v obliki tako imenovanega abonmaja šolskih filmov, dopolnjeval pa ga bo program zahtevnejših filmov raznovrstnih žanrov v okviru filmske vzgoje. Le-ta je vsekakor zelo potrebna, saj se bo sicer dogaj alo, da filmov sploh več ne bomo znali gledati in bodo tako dvorano kina Park v Murski Soboti (in tudi drugod)
PETEK, 27. MARCA
MURSKA SOBOTA — V novi galeriji pri kulturnem centru bo ob 19. uri otvoritev dveh razstav: Prva nosi naslov Bratske vezi slovenskega in srbskega naroda, druga pa Pobratenje občin Murska Sobota — Paračin. Postavitev razstave v počastitev 40-letni-ce vstaje slovenskega naroda in ustanovitve osvobodilne fronte posreduje Muzej ljudske revolucije Slovenije iz Ljubljane, prikaz pobratenja dveh občin pa je omogočila občinska konferenca SZDL Murska Sobota ob prireditelju — Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti.
Na slovesnosti ob otvoritvi bo nastopil dekliški pevski zbor iz Maribora.
LENDAVA —V Galeriji Lendava bo ob 17 h otvoritev razstave olj in risb Gorana Horvata.
Ob 18. uri bo v lendavski kinodvorani koncert ob 100-letnici rojstva Bele Bartoka, ki ga prireja glasbena šola Lendava.
V
Pregled ljubiteljske dejavnosti
Ljubiteljska oziroma amaterska dejavnost je v soboški občini številčno močna, raznovrstnih prireditev ne manjka, še vedno pa ni urejene abonmajske politike, kar je šibka točka delovanja občinske zveze kulturnih organizacij.
Takšna je izhodiščna ugotovitev tretje konference Zveze kulturnih organizacij Murska Sobota, ki je potekala pretekli torek. Iz poročila o dejavnosti, ki ga je podala predsednica zveze Anica Tiatan je razvidno, da je v občinski zvezi kulturnih organizacij 1116 aktivnih članov, vključenih v kulturna društva, veliko pa je tudi sezonskih skupin, ki se občasno zbero in nastopajo le ob izjemnih prilikah. Prav tako pa se v zadnjem času oblikujejo tudi pionirska kulturno umetniška društva po šolah. Na osnovni šoli Edvarda Kardelja v Murski Soboti je prvo ustanovljeno v občini, pred kratkim seje registriralo tudi društvo pri Gradu, ustanovljena, vendar uradno nezabeležena pa so društva v Dokležovju, na Tišini in v Bakovcih.
Prob lemsko je bilo na konferenci obravnavano vprašanje profesionalizma pihalnih orkestrov, ki sicer sodijo v okvir ljubiteljske dejavnosti, so pa stroški instrumentov in obalič na-pnmer, nič kaj amaterski in jih je tako težko kriti iz sredstev, namenjenih za to dejavnost. Zato je tudi v težavah Obmejni simfonični orkester, ki ima veliko poslanstvo v naši pokrajini in so njegovi glasbeniki pravzaprav ambasadorji v času, ko sicer govorimo v različnih jezikih, pesem pa je skupna.
Posebej je bilo tudi izpostavljeno vprašanje delovanja dramske skupine pri kulturnoumetniškem društvu Stefan Kovač. Ta skupina je po dveletnem mrtvilu le zaživela in prav te dni se njeni člani intenzivno pripravljajo na premiero. Ta bo predvidoma v začetku prihodnjega meseca, pester pa bo tudi celoletni program v okviru ambicioznega načrta dejavnosti zveze kulturnih organizacij v letih 1981—85.
Brigita Bavčar
JOŽE KOLOŠA-KOLOŠ
V prostorih nove soboške' galerije pri kulturnem centru je ob 60-letnici življenja in 40-letnici ustvarjanja na področju umetniške fotografije odprta razstava Jožeta Kolo-še-Kološa. Pregledna retrospektiva osvetljuje vrsto izvrstno dorečenih fotografskih podob iz rojakove bogate ustvarjalne pripovedi in naše resničnosti. Mojster, ki seje s svojimi Filovskimi lončarji in Črnimi slikami iz Prekmurja zapisal v sodobno zgodovino slovenske fotografije, je likovni umetnosti v širšem pomenu besede pridal tudi v objektiv ujeto izkušnjo Primorske, kjer zdaj živi in ustvarja, bb
 Ob 70-letniciManka Golarja 
Vse trate so zlate /vsa polja podolja/ in griči gozdiči/ postali so zali/ ... V eni od nekdanjih graščinskih kašč dobri dve stoletji starega grajskega očaka v Gornji Radgoni teče pomenek z jubilantom. Smo v zares imenitni družbi: pesnik, pedagog, družbenopolitični in kulturni delavec Manko Golar, pravcata skladovnica knjig, Trubarjev mavčni odlitek kiparja Franca Bernekarja (»Župančič je očetu Cvetku pisal, da je menda Bernekar večji celo od samega mojstra Meštrovi-ča ...«), vse mogoče majolike, skulptura talca, vaza, nastala spod rok študenta prava v Gonarsu, Kristanova miniatura Lacka, kipec vražička, ki se sicer šopirijo v Notre-Dame de Paris (cerkvi naše gospe v Parizu), Cicibanova bronasta skulptura za 25-letnico sodelovanja. Tu je Grohar in njegovo križno znamenje ob poti, biser med podobami impresionizma, pa motiv iz Kosez Franca Klemenčiča, fotografije in gobelini — »veste, moja žena se spozna na take reči« — pa na Fausta v originalu — gotici — kot redko dragotino ne smemo pozabiti.
Anica Lalnščak
Med tistimi, ki so prejeli priznanje Zveze kulturnih organizacij Murska Sobota ob slovenskem kulturnem prazniku, je tudi Anica Lainščak. Že več kot dvajset let sodeluje na področju jubiteljske dejavnosti. Pričela je, kot pevka v pevskem zboru DPD Svoboda in bila med člani iniciativnega odbora za ustano-vitev sindikalnega pevskega zbora Štefan Kovač. Ne le, da Ppje v njem, tudi tajnica omenjenega pevskega zbora je bila vse do leta 1972, od tega leta n_aprej do danes pa opravlja za sindikalni pevski zbor Štefan Kovač vse finančne naloge in dela.
Poleg tega je sodelovala tudi v upravnem odboru soboškega kulturnoumetniškega društva in bila dve leti njegova tajnica, v dramski skupini pa še-Pctalka. Za ljubiteljsko deja-vnost je žrtvovala veliko prostih
ur in kot vzorna delavka na tem področju je veliko prispevala k ohranitvi kulturnih dobrin in delovanju kulturnih društev. Prav ta trud in požrtvovalnost sta zdaj nagrajena, kar bo prav gotovo spodbuda za njeno nadaljnje delo na področju ljubiteljske kulture pri nas. bb
»ČAS DELAMO SAMI... «
Po naključju mu je zibelka stekla v Miinchnu ob svetovni razstavi impresionistov 24. marca 1911. »A. da boste vedeli’ Počutim se popolnega Prleka, kajti šolal sem se in učiteljeval vrsto let v Ljutomeru. Spomnim se časov delovanja sokolskega društva v Križevcih. Župan je bil takrat Franc Skuhala in po običaju sem se moral njemu in vaškim velmožem predstaviti. Lepo So me pogostili, potlej pa mi Skuhala pravi: Gospod Manko! Vi boste načelnik Sokola, režiser, prosvetar v Sokolu, predsednik Jadranske straže, vodili pa boste tudi tamburaše. Prvo vajo z njimi imate v četrtek. Kaj sem hotel! Pa še berde in bisernice , nisem ločil. Tamburaši so me sicer debelo gledali, jaz pa jim porečem: Dečki! Nič več ne boste brenkali na pamet, temveč po notah. No. in medtem, ko so se oni učili note, sem jaz spoznal instrumente.«
Kot številni takratni intelektualci je tudi Manko Golar okusil bridkosti interna-I cije na Rabu, v Monigi in Gonarsu. Lahna I meglica /kot nežna koprena / lega na polja / in mrak se ogrinja / speča samota / kot mrtva boginja /.. .je eden od številnih pesniških utrinkov iz časov najhujše vojne vihre leta 1943.
»Po vojni je bilo polno radosti in v ognju te radosti sem napisal dveurno odrsko igro Pot v svobodo. V tem času sem leto dni učiteljeval na nižji gimnaziji v Ljutomeru, za tem pa bil 19 let ravnatelj nižje gimnazije v Gornji Radgoni in vmes tudi v Radencih.
»Zborčki in zbori vseh vrst so takrat vznikali kot gobe po dežju. V okviru festivala Bratstva in enotnosti smo s pevci-pionirji nastopali po domala vsej Jugoslaviji, dvakrat tudi v Beogradu pri maršalu Titu. Zdaj zborovsko petje kar nekam usiha. Ne bi dejal, da je temu kriv čas. Čas delamo sami in sam sebe ne dela. Več kot 200 mojih pesmi je uglasbenih, uglasbili pa so jih Rado Simonini. Radovan Gobec. Slavko in Viktor Mihelčič. Janez Kuhar, Matija Tomc. Makso Pirnik in še kdo. Najbolj znana je skoraj gotovo Prvomajska.«
Manko .Golar pripoveduje živahno, doživeto, tu in tam tudi nagajivo, sicer pa privlačno in vseskozi dopadljivo za poslušalca. Ne more mirovati. Vstaja, brska po zajetnih rokopisih, ujčka vnukinjo in seveda kramlja z nami.
Njegov pesniški opus je sila obsežen. Tako je recimo takoj po vojni pri Mladinski knjigi izšla otroška igrica Jelka žari, v šestdesetih letih pa tri zbirke: Mlade gorice, Jaše k nam zeleni Jurij in Čriček gode. »Veste, moja prva pesem je bila natisnjena v Zvončku, ki ga je urejal pesnik in starosta jugoslovanskih Sokolov Engelbert Gangl. Žal so se vse moje predvojne pesmice izgubile in bi se jih našlo kvečjemu še v Mladem Jutru. Zvončku in Naši radosti.«
BAHIROV TUNEK SE PREDSTAVI
Priljubil se je otrokom in otroci njemu. Nova zbirka otroških pesmi že čaka v Ljubljani pa pesniška zbirka iz internacije, snuje očetove spomine na znane osebnosti: Murna. Ketteja. Cankarja, Župančiča, kiparja Bernekarja, Ivana Zajca'in druge, končuje pa tudi novo serijo okroglih (ali oglatih) o Veržencih. Prva zbirka zgodb o Veržencih je namreč že izšla leta 1973. Prav tu srečamo Bahirovega Tuneka. šemastega fanta — »prleki pravimo takemu Čehi (fantu — Op. pis.), da je v šump obrnjen« — doma iz Ilovščaka s »pajdašom« Smehovim Nace-kom. Golar pa to spretno zaobrne in pravi, daje Bahirov Tunek doma »iz Skiinkačove grabe, pol viire od Piružlovec prta Hupka-čovcem«. sam pa si je sposodil ta psevdonim. pod katerim je potlej od Ljudskega glasa (prednika današnjega Vestnika) objavljal in sodeloval z domačim pokrajinskim Vestnikom. Prenekatero žaltavo je razdrl, a — kot zatrjuje — brez kančka hudobije. Tako ga torej z domačim listom vežejo trdne, nerazdružljive vezi več kot tri desetletje. V nem je tudi vrsto let urejal pionirsko stran in veliko pisal. Tudi resne stvari, se razume.
V originalni prleščini nam je povedal, kako je »Lujs z goric hoda«, pa o dogodivščinah Bahirovega Tuneka, ko je še hodil v šolo in kup drugih hudomušnih in bodičastih. da se mu je kar samo smejalo. »Na Vestnik in domačo, prleško krajino me vežejo ne zgolj vesele in žalostne prigode, temveč vrsta drugih spominov. Svetu ob Muri v pomnik sem namenil pesem:
Klasje, klasje---in topoli— — sonce, sonce kot nikoli se sprehaja med razori--- še medjelšjem se smehljajo bori. Ej. in ta ravnina — tihe koče--- in večerna zarja, ki se joče s smehom skozi drobne veje češnje, ki že spi na koncu meje.
Tam gorica ! prepojena s soncem. Z nje kipi žlahtnina. V hramu v kleti se pretaka srebrnina in zlatnina.
V lesketanju zvezd šepeče Mura in s tišino se poljublja.
ko je pozna, tiha ura — — teče, teče ih se v dalj izgublja.
Manko Golar, 70-letnik, mentor nadobudnim mladim gornjeradgonskim in okoliškim pesnikom in pisateljem, rad poreče: »Pišite, kakor vam veli srce in se vam joče duša.« To je sporočilo, ki mu tudi sam ostaja zvest skozi ves svoj opus. Tudi v prihodnje. Želimo mu še veliko ustvarjalnih dni.
Branko ŽUNEC
Vestnik, 27. marca 1981
STRAN s
IMSW
MATIJA KOREN: Veliko naporov smo vložili v odpravo izgube v letu 1979, delavci so pri tem veliko pomagali.
IgUgjg	HK
MK KS	i^g
MARIJA RITONJA: Področje SLO in Družbene samozaščite imamo dobro urejeno na nivoju de-X lovne organizacije, še bolj pa v temeljnih organizacijah.
IVAN CIPOT: Veliko naporov smo vložili v usposabljanje delavcev za ljudski odpor. Sodelovanje med družbenopolitičnimi organizacijami je dobro.
V temeljni organizaciji združenega dela ELMA Lendava združuje delo kakih 600 delavcev. V letu 1978 so preuredili stare prostore in dogradili nekaj novih, v katerih je povsod urejeno in čisto.
Temeljna organizacija združenega dela dela ELMA Lendava sodi med mlajše delovne kolektive v lendavski občini, zaposluje okoli 600 delavcev, vendar pa s svojim delom v zadnjih letih kaže veliko prizadevanje, da bi se gospodarsko okrepila, močneje usmerila v izvoz ter posodobila proizvodnjo elektromaterialov. V letu 1979 so v temeljni organizaciji ugotovili za kakih 8 milijonov dinarjev izgube, ta pa je opozorila, da je potrebno marsikaj v delovni organizaciji spremeniti, od proizvodnje do obnašanja vseh zaposlenih. Uredništvo našega lista seje odločilo, da pobliže spozna probleme, uspehe in neuspehe tega delovnega kolektiva, zato smo pripravili razgovor, v katerem so sodelovali: urednik Vestnika Ludvik Kovač, urednica radia Irma Benko, novinarka Nepujsaga Jolanda Novak ter predstavniki temeljne organizacije: direktor Matija Koren, pomočnik direktorja Jože Rožman, predstavnik sindikalne konference delovne organizacije Štefan Novak, Marija Ritonja, odgovorna za SLO in DS na nivoju DO iz Črnuč, Rozika Gijič, predsednica sindikalne organizacije, Marija Mavrič, socialna delavka v temeljni organizaciji, Lidija Sobočan, predstavnica osnovne organizacije ZSMS, Vinko Branko, predsednik delavskega sveta temeljne organizacije, Ivan Copot, sekretar osnovne organizacije ZKS, in Rada Gligorin predstavnik inovatorjev v temeljni organizaciji.
1 Gospodarski položaj | še sedaj ni dober
»Izguba v letu 1979 nas je prisilila k resnemu razmišljanju o tem, kako naprej, ne le da odpravimo izgubo, I temveč da se organiziramo tako, da izgube ne bo več, da bo delo delavcev lažje in uspešnejše,« je na začetku I našega razgovora povedal direktor TOZD Matija Koren.
Spoznali so torej, da je I potrebno delati drugače, sprejeli so varčevalne ukrepe, zaostrili izvajanje nalog v temeljni organizaciji, odre-Ikli so se celo, čeprav neradi, regresom za letni dopust, teh v delovni organizaciji v letu 1979 niso izplačevali zaradi  solidarnosti v nobeni temeljni organizaciji. Delavec
je moral več prispevati tudi za tople malice in vožnjo na delo. Ob tem, ko so začeli bolj kot kdajkoli poprej varčevati na vsakem koraku, so praktično storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi odpravili izgubo. In res sojo, zaključni račun za poslovanje v letu 1980 ne kaže izgube. še več ustvarili so tudi sredstva, da bodo letos vendarle delavci dobili tudi regres za letni dopust.
Poglavitne težave so bile in so še pri nabavi repromaterialov. Medtem ko se je cena bakelitne mase dvignila za 70 odstotkov, nekateri materiali iž kovin tudi do 50 odstotkov, iz živega srebra pa celo za 200 odstotkov, so se cene njihovih izdelkov lahko povečale le za 25 odstotkov. Pa ne samo cene, tudi z izsiljevanjem so se srečali, saj nekateri proizvajalci repromaterialov zahtevajo sovlaganja tudi v devi
zah, zahtevajo kreditiranje in vse mogoče druge olajšave. tega pa seveda v temeljni organizaciji ne premorejo zato menijo, da bodo težave še vedno, pravijo pa, da bo v takih pogojih nemogoče gospodariti. Zaradi pomanjkanja repromaterialov pa tudi zaradi drugih težav so letos že začeli zmanjševati proizvodnjo, dogovorili so se, da bo vsak zaposlen do 24. aprila izkoristil po pet dni . dopusta.
Poglejmo, kako so gospodarili v lanskem letu. Fizični obseg proizvodnje je bil za 26 odstotkov večji kot leta 1979. V lanskem letu so ustvarili za 223 milijonov dinarjev celotnega prihodka. kar je v primerjavi z letom 1979 za 50 odstotka več. hitreje so naraščala tudi porabljena sredstva, večal se je dohodek, močno so porasle zakonske obveznosti, kar
priča, da so v temeljni organizaciji preveč zadolženi, preveč je kreditov.
Posebne težave so imeli in jih imajo še vedno pri izvozu. Temeljna organizacija združenega dela je ena izmed redkih, ki je izvažala v dežele v razvoju v Iran in Alžirijo. Med tem ko seje pri izvozu v Iran zataknilo zaradi vojne, pa je pri izvozu v Alžir prišlo do drugih nevšečnosti. Najprej so 'se z Alžirci dogovarjali za gradnjo podobne tovarne kotje v Lendavi, vendar iz dogovora ni bilo nič, potem pa so ugotovili, da je njihov izvoz pravzaprav nekonkurenčen.f Cene so na tujem tržišču nižje, kot jih lahko ponudijo v Elmi, to pa pomeni, da kljub kvalitetnim izdelkom težko uspevajo na tujem tržišču.
Malce čudno se sliši, da so pred leti svoje izdelke prodajali kupcem v sosednji Madžarski, danes pa ti kupci take izdelke proizvajajo sami. še. več. izvažajo jih po nižji ceni tudi v Alžirijo. Zahod je seveda v večji produktivnosti pa tudi v novi tehnologiji. novih proizvodih. Priznati je, treba, da je ponudba njihovih izdelkov že več časa enaka, drugod pa svetu sojih prehiteli.
Delavci so razumeli težave in s svojim delom dokazali. da so pripravljeni pomagati, toda to resne more biti orientacija za daljše obdobje.' pasu tudi ni mogoče zategovati v nedogled.
Aktiven sindikat je v veliko pomoč
»V petnajstih sindikalnih skupinah se odvija celotno življenje v temeljni organizaciji združenega'dela Elma v Lendavi.« pravi Rozika Gojič. predsednica sindikalne osnovne organizacije. Dogovori in dogovori, brez njih ni bilo težko, saj mora biti delavec obveščen o vsem, kar se dogaja v delovni organizaciji, o težavah pa še najbolj, saj bo le tako lahko sam prispeval k njihovemu
razreševanju. Seveda so bile težave, ko smo se odločali o tem. da regresa za letne dopuste ne bomo izplačali. Denarja enostavno ni bilo, da bi pa jemali iz praznega žepa ali najemali kredite seveda ni šlo, in to so delavci sprejeli, še zlasti zaradi tega, ker so bili z nami solidarni tudi delavci v drugih temeljnih organizacijah v delovni organizaciji ELMA.
Zanimivo je, da boljše obveščanje vpliva na to, da so delavci vse bolj zvedavi za vse. kar se v delovnem kolektivu dogaja. Zanima jih, kako se uresničuje program varčevanja, kako delajo skupne službe, mimogrede rečeno z njimi niso vedno najbolj zadovoljni. Tesno je tudi sodelovanje s sindikalnimi organizacijami v okviru delovne organizacije, vendar pa je poglavitna teža dela vendarle na osnovni organizaciji sindikata v temeljni organizaciji. Sodelovanje med družbenopolitičnimi organizacijami je dobro, skupno dogovarjanje pa vedno rodi uspehe. Delavčeva zavest se dviga, vedno bolj postajamo kot ena velika družina, ki se zaveda, daje le s skupnim naporom mogoče priti do večjega zaslužka. Letos bomo za regres za letni dopust zagotovili v skladu skupne porabe 2300dinarjev na delavca, seveda ne bodo dobili vsi enako, več bodo dobili tisti z nižjimi osebnimi dohodki. Večjo pozornost bo letos potrebno posvetiti tudi osebnim dohodkom, ti so med najnižjimi v lendavski občini.
Delovna organizacija že skoraj 19 let ni vložila lastnih sredstev v razvoj, kreditov je izredno veliko. (80 odstotkov). zaradi tega pa imajo velike obveznosti, kar ostane. pa je premalo, da bi lahko reševali problem osebnih dohodkov pa tudi za regrese, letni dopust in jubilejne nagrade ni dovolj. Celotna delovna organizacija je pred reorganizacijo, na novo bo potrebno organizirati skupne službe, da bi le-te lahko koristile temeljnim organizacijam pri hitrejšem razvoju. »V ELMI ni bilo nikoli lahko, »je dejal Štefan Novak. predsednik konference
sindikatov v delovni organizaciji. »Sedaj, ko opažamo, da so nas drugi prehiteli, moramo nekaj storiti, da se izognemo novim težavam.« Na bližnji konferenci sindikalnih organizacij bo potrebno sprejeti sanacijski program in odkrito spregovoriti, kje je mesto in vloga ELME v slovenskem gospodarstvu.
Na konferenci sindikalnih organizacij ELME bodo odkrito spregovoriti o nagrajevanju po delu, zakaj to še ni urejeno tako kot bi moralo biti.
Poglavje zase je seveda tudi delovanje delegatov in delegacij v temeljni organizaciji v Lendavi. Res je, da njihove pripombe na sejah zborov občinske skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti niso vedno upoštevane, res pa je tudi to, da so se vse preveč omejili na tako imenovane svoje domače probleme, dogajanje v KS pa jih ne zanima dovolj. Triizmensko delo jih ovira pri sestajanju pa tudi z materiali, kijih dobivajo, za seje niso najbolj zadovoljni. Vsekakor pa bo potrebno, da bodo njihovi delegati odločneje posredovali svoja mnenja, in mnenja delavcev v zboru združenega dela občinske skupščine pa tudi v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti.
Samoupravno priznanje inovacijam
Množično inovatorsko delo v temeljni organizaciji še ni dobilo svoje veljave, vendar pa so na najboljši poti, da se ta pomembna problematika premakne z mrtve točke. Od izdelave študije za izkoriščanje odpadkov in njihovo vračanje v proizvodnjo si veliko obetajo. Kaj si tudi ne bi, saj bi le z 10-odstotnim izkoriščanjem odpadkov letno privarčevali 4 milijone dinarjev, to pa s0 sredstva, ki veliko pomenijo-Rada Gligorin, predstavnica inovatorjev, je takole razmišljala o tej pomembni dejavnosti: »V temeljni organizaciji imamo komisijo za
STRAN 6
VESTNIK, 27. MARCA 19s1
Veliko napo
UREDNIŠTVO NA OBISKU
MARIJA MAVRIČ: Kulturno delovanje v temeljni organizaciji je dobro, nekatere akcije pa postajajo že tradicija.
LIDIJA SOBOČAN: Vse bolj se upošteva tudi delo mladine, zlasti na kulturnem in športnem področju. Sodelujemo tudi z drugimi organizacijami zunaj tovarne.
ŠTEFAN NOVAK: Na konferenci sindikalnih organizacij v delovni organizaciji se bomo dogovorili o reorganizaciji skupnih služb in o našem mestu v slovenskem gospodarstvu.
ROZIKA GIJIČ: Najbolj živahno je delo v 15 sindikalnih skupinah, kjer razpravljamo o vseh problemih temeljne organizacije.
JOŽE ROŽMAN: Delo delegacij ni najboljše, preveč se ubadamo z lastnimi problemi.
RADA GLIGORIN: Inovacijsko dejavnost je treba opredeliti v samoupravnih aktih, včasih priznanje pomeni več kot denar.

inovacije že od leta 1978, deluje pa kot organ delavskega sveta. Z upoštevanjem inovacijske dejavnosti pa seveda nikakor ne moremo biti zadovoljni. Predlogov za izboljšave je še kar precej, a kaj, ko jih ne moremo realizirati, ker v samoupravnih aktih ta problematika ni dodelana. Samoupravni akti niso adekvatni, spremeniti jih bo potrebno, in to čim prej, če želimo, da se inova-torstvo.bolj razmahne.To, da danes vsi govorimo o inovacijah, je videti bolj kot propaganda, kar seveda ni prav, saj bi želeli, da inovacijska dejavnost postane vsakodnevna potreba. V temeljni organizaciji smo organizirali aktiv inovatorjev, želeli bi tesno sodelovati s strokovnimi službami v delovni organizaciji, zato pa morajo biti te službe tudi drugače organizirane kot doslej. 30 inovatorjev, kolikor jih imamo, je že dalo od enega do 10 Predlogov za izboljšave, nekatere izboljšave so že dale Prve rezultate, mislim, da smo doslej že privarčevali okoli milijon dinarjev, nekatere prejšnje izboljšave pa so navrgle tudi 5 milijonov dinarjev prihranka. Pa ni samo denar tisti, ki privlači 'novatorja. pozabili smo, da včasih tudi priznanja in po-'jvalejahko pomenijo veliko, vec kot demtr, zato bo pri nas potrebno urediti tudi to
področje. Samoupravni sporazum, ki ga glede inovacijske dejavnosti' sedaj pripravljamo, naj bi torej v 4>rvi vrsti razmejil tisto, kar mora delavec storiti v svojem delovnem času in v skladu z delovno dolžnostjo, in tisto kar stori za izboljšanje proizvodnje v korist vseh. Marsikaj lahko storimo, da bi' pocenili proizvodnjo, jo izboljšali in ji omogočili, da , se uveljavi tako na domačem kot tujem tržišču. Slišali smo že. da smo na področju novih izdelkov zaspali, da so nas drugi prehiteli, pot za drugačno delo je v tem, da z množico inovacij najdemo tiste izdelke, ki bodo konkurenčni na tujjm in domačem trgu.«
Uspešnost na področju SLO in DS ni slučajna
V temeljni organizaciji združenega dela ELMA Lendava so vrsto let uspešno delovali tudi na področju obrambnih priprav, to pa se jim je obresotvalo v uspehih, ki ih dosegajo. Samoupravno organiziranost tega pomembnega področja so uredili v številnih aktih na nivoju delovne organizacije v Črnučajt. še bolj pa v temeljni organizaciji. Jože
Rožman pravi, da so posebej zadovoljni z delovanjem civilne ter narodne zaščite. Dokaj veliko delavcev so usposobili za 'delo v enotah civilne zaščite, dobro imajo urejeno tudi čuvajsko službo.
Ob tem pa je potrebno povedati še to. da njihovi delavci pomagajo tudi v krajevnih skupnostih. Pri tem velja seveda omeniti, da bi se morali izogniti podvajanju dela, saj ni dobro, če nekega delavca, ki je usposobljen za opravila v civilni zaščiti v delovni organizaciji, skušajo v krajevni skupnosti določiti za kurirja. V temeljni organizaciji združenega dela ELMA v Lendavi se uspešno povezujejo tudi z obmejnimi karavlami, z lendavsko krajevno skupnostjo in z učenci osnovnih šol. Ža delovanje na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite so potrebna tudt sredstva. Teh v delovni organizaciji nikoli niso imeli veliko, vendar pa so le uspeli kupiti nekatero najnujnejšo opremo. Morda bo v prihodnjih letih sredstev več. vehdar pa menijo, da se tudi s sedanjimi pripravami in opremo da dobro zavarovati delovno organizacijo, seve-dače so ljudje za takšno delo usposcrbljcni. Ponosni so na to. da v delovni organizaciji ni večjih delovnih nezgod.
mpravijo, da jih je več na poti na delo ali iz dela kot pa pri strojih. Llspeli so zagotoviti maksimalno varnost delavcev za strojem, to pa je koristno ne samo zaradi varnosti. ampak tudi z vidika varčevanja.
Tudi mladi vplivajo na življenje v temeljni organizaciji

Potem ko so samokritično ocenili lansko delovanje mladinske organizacije, so se dogovorili, da morajo mladi postati bolj k bolj aktivni na vseh področjih. Tesno sodelovanje s sindikalno organizacijo na kulturnem in športnem področju naj bi bila osnova njihove programske usmeritve. Več mladih bodo morali pošiljati tudi v- mladinske delovne brigade, večjo aktivnost pa bodo morali pokazati tudi v akciji Mladi delavec — sa-moupravljalec. V ta namen ' se že povezujejo s sindikalno organizacijo, zlasti sedaj, ko se pripravljajo na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Lansko leto je bilo uspešno, mladi ELME so ’ sodelovali v večih akcijah zunaj delovne organizacije.
Inventivni dejavnosti posvečajo -več pozornosti, saj imajo več mladih, ki so se na tem področju že pokazali in •dokazali. Še in seje področij, v katerih mladi radi delajo.
vendar pa je njihova osnovna usmeritev v- ustvarjanje boljših pogojev gospodarjenja v 'temeljni organizaciji.
V okviru sindikalne organizacije že nekaj let uspešno delujejo tildi na kulturnem področju. Marija Mavrič je ena izmed tistih, ki veliko svojega časa žrtvuje temu delovanju. O kulturnih ak-- tivndstih meni naslednje: ' »Ko smo pred dvema letoma prvič organizirali razstavo ročnih del zaposlenih žena, nihče ni pomislil, da bo to postala tradicija. Kulturno življenje se je še močneje razvilo, ko so pred leti sprejeli tudi pokroviteljstvo nad mednarodno likovno kolonijo v Lendavi. Od takrat njihove delovne prostore krasijo likovna umetniška dela, sicer pa so tudi proizvodni prostori polni cvetja in rastlin, kar daje delavcem sliko domačnosti. Na zahtevo delavcev dvakrat na dan po internem radiu prenašajo glasbo, tako daje tudi po tej plati življenje v delovnem kolektivu bolj sproščeno. Recitatorska skupina ob vsakem prazniku pripravi program, seveda pa velja povedati, da so na kulturnem področju posebej aktivni mladi.
Povezovanje s šolami in kulturno skupnostjo je že starejšega datuma, je pa uspešno. Pred nedavnim so v delovni organizaciji razstavljali tudi knjige, ki so vzbudile med delavci veliko zanimanja, zlasti knjige o Titu, o ročnih delih in druge.
Delavce lendavske ELME H čedalje večkrat srečujemo | tudi na gledaliških predstavah. Sindikalna organizacija  namreč vselej za gledališke  predstave odkupi določeno B število vstopnic, ki jih porazdeli med delavce. Če bo  poslovanje temeljne organi- B zacije, boljše bodo za kul-  turne namene dali kak dinar več. zakaj ljudje so z zado-  voljstvom sprejeli vse akcije, kišo jih doslej na kulturneaa B področju organizirali. Povedati velja, da v ELMI de-  jansko uresničujejo' geslo: B Kulturo približati delav- B cem! Po tem so za vzor drugim organizacijam združenega dela.
In kakšen bodoči razvoj? |
Razširili bodo proizvodnjo stikal, in sicer z uvedbo B elektronike, to je namreč pot. ki naj bi jih popeljala do B večjih uspehov. Nova investicija naj bi bila končana v tem srednjeročnem obdo- B bju. torej do leta 1985, ko naj B bi tržišču ponudili nove, g predvsem pa cenejše izdelke.  Seveda pa usmeritev v izvoz ne bo zmanjšana, saj name-  ravajo tudi v prihodnje iz-  . važati v dežele v razvoju. V B srednjeročnem programu razvoja so dali velik pouda- B rek inovacijski dejavnosti, ta  naj bi postala množična. 
Zapisal
Jani D. B Fotografije B A. Abraham 
STRAN 7
 27 marca 1981

rov za boljše gospodarjenje
dopisniki so zabeležili
Problem rešen z ograjo?
Študentje v pomurskem razvoju .
Aktiva ZK pri klubih pomurskih študentov v Mariboru in Ljubljani sta za svoje člane organizirala vsakoletni seminar o aktualnih problemih in dogajanjih v pomurski regiji. Seminar je bil v Murski Soboti, del seminarja pa se je odvijal v vseh štirih pomurskih občinah. Udeležilo se ga je 75 študentov.
Po že ustavljeni shemi je bilo na programu nekaj aktualnih tem. Tako je Stefan Hajdinjak, predsednik območne gospodarske zbornice, govoril o aktualnih vprašanjih načrtovanja v pomurskem gospodarstvu, Geza Bačič, sekretar medobčinskega komiteja ZK je navzoče seznanil z nalogami pomurskih komunistov v tem obdobju in s pripravami na kongrese ZK, Vlajko Krivokapič, predsednik komisije za mednarodne odnose pri RK ZSS pa je odgovarjal na vprašanja študentov o mednarodnem položaju.
Osrednja tema seminarja, o kateri je bila pripravljena okrogla miza, so bile tokrat razvojne rezerve na področju pomurskega gospodarstva. Kot izhodišče za razpravo so bili obiski štirih skupin seminaristov v štirih IX) oziroma TOZD; študentje iz radgonske občine so obiskali Radensko TOZD Mineralna voda, Ljutomerčani so bili v TZO Klas v Križevcih, v Murski Soboti je bil obisk pripravljen v KZ Panonka, v Lendavi pa so študentje bili na pogovoru v INA—Nafti. V vseh organizacijah so se pogovarjali predvsem o uresničevanju stabilizacijske politike in o razvoju.
Popoldne istega dne so ob okrogli mizi, za katero so bili povabljeni predstavniki medobčinskih svetov SZDL in ZK, občinskih komitejev ZK, občinskih izvršnih svetov, občinskih konferenc ZSMS in štirih obiskanih delovnih organizacij, študentje kritično spregovorili o trenutnem stanju v pomurskem gospodarstvu. Posebej so poudarili slaba prizadevanja kmetijskih zadrug za izboljšanje kmetijske proizvodnje. Ostro so obsodili slavo organiziranost kmetijskih pospeševalnih služb pri zadrugah, saj so le-te kadrovsko veliko prešibke, da bi lahko uspešno opravljale svoje poslanstvo med kmeti.
Govorili so tudi o kadrovski politiki v Pomurju, ki še vedno ni uspela ujeti koraka z razvojem, o turizmu, ki še premalo izkorišča naravne danosti in o pomurskih energetskih rezervah. jo^e
MARKSISTIČNI KROŽEK
Marksistični krožek na srednješolskem centru ;e izredno dejaven .^Že od začetka šolskega leta 198£v'8J prireja ravna predavanja-in diskusij«. Teh predavanj in diskusij se udeležtričtd tudi drugi dijaki in ne te Člani krožka. To pa j: še posebej razveseljivo.
Tako so pred kratkim pripravili predavanje z naslovom Dialektični materializeip, pripravljajo pa se tudi na razstavo o tovarišu Titu.
Člani marksističnega krožka tudi stalno spremljajo aktualno politično življenje. Krožkarji nameravajo izdati tudi svoje glasilo, ki ne bo le odraz aktivnosti, amapak tudi pogleda na sam marksizem.	C. F.
MLADI V LB POMURSKI BANKI
NAPREJ ŠE BOLJ
POGUMNO
V času od leta 1978, ko je začela osnovna mladinska organizacija aktivneje delovati, smo dosegli veliko, zato prizadevanja za vključitev širšega kroga mladih v aktivno delo še nadaljujemo. Tako smo v preteklem mandatnem obdobju izvedli anketo, da bi ugotovili, kje vse bi se mladi želeli' udejstvovati.
Tako smo se že lotili enotnega idejnopolitičnega izobraževanja, delovni utrip na kulturnem področju pa dož.ivlja vidne uspehe. Sami pripravljamo proslave ob pomebnih praznikih, v katere vključujemo tudi svoje literarne stvaritve. Tako smo pri pravili in izvedli proslave ob slovenskem kulturnem prazniku in ob dnevu žena,, odzvali pa' smo se tudi povabilu OO ZSMS LB SB Celje, da z recitalom ob dnevu mladosti nastopimo pri njih.
Med drugim smo sc tudi prijavili na natečaj, ki ga je razpisala OK ZSMS Novo mesto. Na temo ,,Solidarnost z bojem zasužnjenih narodov za svobodo in neodvisnost” smo poslali recital in grafiko.
Sonja Mikuž
HOTIZA
Letos gasilsko vozilo?
Gasilci iz Hotize so na letni konferenci dejali, da je bilo društvo v lanskem letu dokaj aktivno. Organizirali so tečaj za izprašane gasilce in izkopali nekaj protipožarnih vodnjakov. Čimprej pa nameravajo pregledati vse vodnjake v vasi, in ustanovili pionirsko in žensko desetino.	J. Žerdin
Sodelovanje z JLA
Komisija za šport pri OK ZSMS Ljutomer se dogovarja o sodelovanju z vojaki iz M. Sobote.
Dogovorili so sc za športna tekmovanja v mesecu mladosti, za sodelovanje ob prazniku graničarjev in za kviz o znanju iz športa.
Dogovorili pa so se tudi o razstavi iz NOB, ki naj bi bila v Ljutomeru, razstav Ijali pa naj bi vojaki. "	Milan O
Tokrat vam predstavljamo moški pevski zbor Gasilskega društva Zbigovci—La-stomerci. Posnetek je s prvega nastopa ob dnevu žena.
vzdol prav vsi poznajo problem Prešernovega vrtca. Tudi na upravi vzgojnovar-stvene organizacije Murska Sobota jim ni vseeno, da otroci pbleg sonca, zauži-vajo tudi dobršen del bencinskih hlapov, pozimi pa še ogljikov monoksid iz cevi, ki vodi iz delavnice. Jasno, da pri delu mehanikov ne sme zebsti, pa še vsi štirje si prizadevajo, da ga dobro opravljajo. Zato so med njihovimi strankamituditaki, ki bi morali reči odločilno besedo o različnih usodah
»simbioza« vrtca in mehanične delavnice ne more biti večna. Tam, kjer je zdaj mehanična delavnica in okoli nje, bi namreč .malčki lahko imeli pogrešano igrišče in jim tako ne bi bilo treba po nič kaj varnih cestah na pot do ostalih otroških igrišč.
Zato Branko Fiok že nekaj časa poskuša najti nadomestni prostor. Našel bi ga v izpraznjenih prostorih delavnice na Kidričevi ulici, kjer je iz zdravstvenih razlogov prenehal delati mojster Malačič, pa je dogovor že v za-
VUČJA VAS	•
Prvo srečanje tamburaških skupin z
Ob slovenskem kult urnem prazniku je bilo na pobudo prosvetnega društva ,. Janez Čuk” iz Vučje vasi prvo srečanje pomurskih tamburaških skupin. Znano jč, da v Pomurju deluje več tamburaških zborov. Vendar se zbori med seboj zelo slabo poznajo.
Na srečanju v Vučji vasi je sodelovalo pet tamburaških skupin iz Razkrižja, Stročje vasi. Črešnjevec, Veržeja in domači tamburaški zbor. Zbora iz Žižkov in Beltince pa sta se opravičila. Me^ prireditvijo so člani PD Vučja vaš recitirali Prešernove pesmi. Prireditev je obiskalo okrog 150 ljudi.
Po končani prireditvi se je vodja domače tamburaške skupine Matija Kovačič vsem nastopajočim zahvalil za udeležbo in jim zaželel še veliko uspehov.	Angela Novak
Le z žično mrežo ločeni malčki iz vrtca in avtomobili pred mehanično delavnico na dvorišču Prešernove 10 v Murski Soboti. Foto: A. Abraham
GORNJA RADGONA
Izleti planincev
Radgonski planinci so v letošnjem letu pripravili že štiri izlete oziroma pohode. To ni malo, saj moramo upoštevati, da je bilo doslej še zelo malo lepega vremena.
Prvi izlet je bil. ko so se udeležili Pohoda po poteh Pohorskega bataljona, naslednji je bil »kondicijski«' na Kozjak, zadnji izlet pa je bil preteklo soboto, ko so Eiradovi planinci Organizirali izlet na Boč.,
Vsi udeleženci so menili, da je bil izlet resnično, prijeten, predvsem zavoljo rekreacije in sprostitve, žal pa so sftet ugotovili, da sc podobnih izletov udeležuje premalo članov društva.	A.<.
Da vrtec in mehanična delavnica ne sodita skupaj, ni potrebno prepričevati, posebej, če je med malčki in avtomobili le žičnata ograja. Ta loči dvorišče na Prešernovi 10 v Murski Soboti na dva dela: prednji, kjer je vzgojnovarstveni zavod s 120 otroci v vzgojnem varstvu in zadnji, kjer je zasebna popravijalnica avtomobilov. Popravila potrebnih jeklenih konjičkov na njegovem delu dvorišča nikoli ne zmanjka, svežega zraka potrebnih otrok tostran ograje, pa tudi ne. Pozimi so bili sicer več v toplem zavetju zgradbe, s pomladnimi dnevi pa prihajajo na plan. In tako se bodo že tretje leto pred prihodom staršev stiskali na majhnem koščku njim odmerjenega dvorišča; pri tem pa menda edini pri nas imeli »priložnost«, da se do potankosti seznanijo s tem, kako se popravlja avtomobile. Za nameček so njihovo edino igralno orodje na dvorišču odpisane avtomobilske gume, ki jih je otrokom dobrodušno podaril mojster.
Kako dolgo še tako in zakaj sploh tako, se poraja vprašanje tistih staršev, ki imajo otroke v Prešernovem vrtcu, pa tudi vseh ostalih, ki poznajo problem tega vrtca. Star je toliko kot odločitev, da se stara vila nameni potrebam vzgojnega varstva, stanovalce pa izseli. Odločitvi je botrovala prostorska stiska v ostalih soboških (in ne le teh) vrtcih, pa tudi zgradba je bila primerna, da po manjši prenovi sprejme varstva in vzgoje potrebne malčke. Le vprašanje dvorišča ni rešeno.
V Prešernovi 10 je namreč pred otroci bil eden od štirih stanovalcev avtomehanik, ki si je na dvorišču, kjer je že bila delavnica Uprave javne varnosti, uredil svojo mehanično delavnico. Iz stanovanja se je zaradi namestitve vrtca izselil, delavnico pa obdržal.
Kako je vrtec dobil dovoljenje za delovanje in mehanična delavnica za obratovanje, je še danes vprašanje. Na. občini od vodilnih na-
vrtca ter mehanične delavnice.
V sedanji gospodarski situaciji je vse bolj jasno tudi, da ob prenosu obveznosti otroškega varstva na občine ne bo dovolj sredstev za gradnjo novih vrtcev in bo potrebno kar se da racionalno izkoristiti obstoječe možnosti. Prav tako tudi čas in cene niso primerne nakupovanju novih avtomobilov in bo tako, kar se da dolgo, potrebno popravljati stare. Skratkp mehanična delavnica Branka Fioka v pomurskem središču, kjer je takih delavnic malo, bo še tako iskana. Pa tudi sicer je mojster simpatičen možakar, k? ga malčki čez ograjo kličejo kar striček in imajo tudi zaposlene v Prešernovem vrtcu z njim nadvse dobre stike. Le, da oboji vedo, da
snovi propadel zaradi visoke najemnine. Zato je edina oprijemmljiva rešitev le Lendavski kot, kjer raste novo stanovanjsko naselje s spremljajočimi objekti.
»Tam me<) garažami bi bilo gotovo dovolj prostora tudi za mojo delavnico,« je prepričan Branko Fiok. Dokler bo v to verjel le on in ne bo prišla kakšna pomembna spodbuda še od občine, bo verjetno padlo še mnogo delegatskih vprašanj (nič koliko jih je že) in Branko Fiok, tudi sam delegat, se bo slabo počutil. Verjetno bo vsaj malo nelagodn6 tudi tistim, ki so zeleno luč za vrtec na Prešernovi 10 dali. Malčkov — teh pa očitno »si. kt menijo, da so z žičnato mrežo med vrtcem in mehanično delavnico naredili dovolj — ne jemljejo resno.
X LRIGiTA BAVČAR
Za bolj programirane
V Moščancih so te dni začeli graditi novo mrliško vežo, ki jo nameravajo dokončno urediti še letos, in to z lastnimi sredstvi ter večinoma s prostovoljnim delom.
Foto: Štefan Abraham
pomurske mladine, zlasti z’ mladimi v sosednji Železni županiji, kjer postaja izmenjava brigadirjev s se pestrejša, pa t udi na kulturnem in športnem področju so mladi navezali številne slike, ki jih bo treba v prihodnje še poglobiti. Zato so,,
se mladi Pomorci zavzeli za bolj programirane in načrtovane aktivnosti na področju mednarodnega sodelovanja v okviru koordinacijskih odborov pri občinskih konfe-renctjli socialistične zveze.
M. Jcrše
Novo v Bakovcih
Pred kratkim so v Bakovcih zamenjali stare hišne številke z ulicami in s lem tudi z novimi hišnimi številkami. Za ta korak so se odločili predvsem zato, ker je število hiš v zadnjem obdobju precej naraslo in jih je mnogo imelo oznako NH. lo pa je bilo predvsem nepraktično za poštarje. Ideja o zamenjavi starih številk z novimi ni bila nikakor slabo opravljena. Razumljivo pa je, da se bodo v začetku pojavljale tudi določene težave.
Glavna ulica, ki poteka v tako imenovanem centru Bakovec, je Partizanska ulica, najdemo pa tudi Panonsko, Prečno, Vrtno. Novo itd. Prebivalci sicer niso najbolj navdušeni nad imeni ulic, toda, da so boljše od starih in večno ponavljajočih Nji, pa nihče ne zanika. C. F-
Slovesnosti so se udeležili tudi njuni sorodniki in j sosedje ter godbeniki ljutomerske godbe na piha ! la, pri kateri igra Jožef .Viher že več kakor 50 let. j Slavljencema, ki sta zdrava in čila, je čestital I predsednik občine Franc Štrakl in jima izročil j zlatoporočno listino in skromno darilo.
Marija Tivadar •
Na pobudo medobčinskega sveta, zveze socialistične mladine za Pomurje je bil v Murski Soboti širši razgovor s predstavniki republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, ki sta se ga udeležila tudi sekretar RK ZSMS Robert t erne in predsednica komisije za mednarodno sodelovanje Danica Smerdu. V razgovoru, kjer so bili navzoči tudi predsedniki oziroma sekretarji občinskih konferenc zveze socialistične mladine iz vseh štirih pomurskih občin, so obravnavali vrsto aktualnih vprašanj sedan jega trenutka. Posebno pozornost pa so namenili ugotovitvam iz javne razprave o družbenoekonomskem položaju pomurske mladine, zlasti na področju štipendiranja in stanovanjske problematike, kadrovske politike in podobno, (lovora pa je bilo tudi o organiziranosti mednarodnega sodelovanja; kjer beležijo zlasti spodbudne rezidtate v izmenjavi mladinskih delovnih brigad.
N razpravi so med drugim poudarili, da se vse bolj uveljavlja medobčinski svet zveze socialistične mladine, ki je dejansko postal koordinator in usklajevalec številnih dobro zastavljenih akcij v regiji. izkazali pa so se tudi pri izvedbi pomurskega referenduma za potrebe zdravstva in šolstva. lo je vsekakor rezultat nadvse uspešnega povezovanja z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, so menili predstavniki medobčinskega sveta zveze socialistične mladine za Pomurmje, ki so dokaj kritično opozorili tudi na nekatere pomanjkljivosti v svojem delovanju. Predvsem niso zadovoljni z organiziranostjo mladih na kmetijskem področju, ker še marsikje niso zaživele področne konference, zato se pojavlja še vrsta težav pri uslanSMjariju aktiva mladih kmetovalcev.
Sicer pa sb za nadvse spodbudno ocenili mednarodno sodelovanje
| Kakšne INDOK | I informacije?  <
Informacije INDOK centra Lendava izhajajo že četrto | _ leto, v njih pa je objavljeno predvsem gradivo, namehjeno  za odločanje v zborih občinske skupščine in skupščinah  I SIS, torej gradiva za javno ražpravo. Informacije dobiva K  vsako gospodinjstvo v občini, seveda pa je v prvi vrsti  namenjeno delegatom. Pred nedavnim se je svet INDOK I centra odlopil, da bi z anketo ugotoviti, kakšna je bralnost m in upoštevanost informacij, da bi na podlagi tega lahko S zastavili nov koncept in glasilo še bolj približali občanu.  ' Anketci so razposlali 1257 občanom, odgovore pa so I dobili od 1038 občanov, torej od 82 odstotkov anketiran-cev. Nekaj zanimivih odgovorov: Glasilo redno dobi 86 B odstotkov anketirancev, 52 odstotkov jih prebere le ti^jg j zadeve, ki jih zanimajo, 21 odstotkov anketirancev mem^i s da so objavljena gradiva težko razumljiva, 35 odstotkov I anketirancev ne pozna člane delegacij v KS, 17 odstotkov  anketirancev sodi, da bi informacije morate objavljati tudi  sklepe skupščine. Anketa je pokazala, da bo potrebno g pripravljati manj obsežne materiale, saj bi s tem povečali Ičitanost info'rmacij in pospešili razvoj delegatskega od- _ ločanja. To, da občani ne poznajo svojih delegatov, pa g lahko pomeni, da je delegatska baza odmaknjena od
I delegatov, ki se tako pri odločanju ravnajo po mnenjnjih * ožjega kroga ljudi. To pa bi seveda morali odpraviti v B krajevnih skupnostih, zlasti pa v krajevnih konferencah  SZDL. V lendavski občini menijo, da bodo na podlagi  ankete lahko, na bolje, spremenili koncept informacij,
I spremenili pa naj bi tudi vsebinsko zasnovo glasila, tako H da bi bilo približano širšemu krogu občanov in ne le B delegatom zborov občinske skupščine in skupščin SIS. B
Jani D- 
STRAN 8
VFSTNIR 27 MARCA 1981
lesxiixia.
za vaš dom
Naravne lepote in kulturna dediščina
Narava, kako lepa si! Le pogledati te je treba. Še posebno, spomladi, ko cveteš in zeleniš, ter jeseni, ko se spremeniš v barvni mozaik. Kakšna škoda, da ne opazijo vsi ljudje te tvoje lepote! Postala si jim dolgočasna in te želijo spremeniti. Večkrat razmišljam, kakšna si bila nekoč. Vem, da so te krasile nizke s slamo krite hišice, ki jih danes le redko vidim. Pod njihovo streho so živele lastovke, ki so se lahko vsako leto vrnile v svoj topel dom. Kako lepo jim je bilo. A kaj ljudem to mar. Gradijosi velike, čim večje hiše. Ob vsaki hiši stoji avto, od katerega ima človek res korist, a tudi škodo. Saj vsak avto, traktor ali motor zelo onesnažuje zrak. S tem zrakom se vsi zastrupljamo. Od tega zastrupljanja odmirajo živali in rastline. Ali je že kdo pomislil na našo bodočnost? Saj bomo hodili z maskami, da bi se obvarovali strupa. Zato je treba čimprej nekaj ukreniti. Otroci, ki se bodo rodili za mano, ne bodo več videli teh lepot. Videli jih bodo samo na slikah, ki so jih naredili ljudje, katerim je bila ta narava všeč.
STORIMO KAJ, LJUDJE!
Mojca Mihelič, 5. a OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota
KRALJIČEK
Majhen sem, najmanjši ptiček, Palček meni je ime, raje pa slišim na Kraljiček, kot mi tudi govore.
Dare Ulaga na naši šoli
V sredo smo se ob osmih zjutraj zbrali v večnamenskem prostoru. Pričakovali smo našega gosta — igralca Dareta Ulago,.
Ne dolgo za tem. je prišel. Zavladala je tišina. Tovarišica Fekonjeva ga je v našem imenu pozdravila in mu zaželela dobrodošlico. Zaploskali smo bučno in hrupno. Zahvalil se nam je in povedal, da nam bo uprizoril kratek prizor, v katerem bo on — mož, ki hodi v večerno šolo, prikazal večurno učenje takšnega očeta in moža. Pripovedoval je duhovito, tako da smo se skoraj ob vsakem stavku morali nasmejati.
Takoj sem opazila njegovo igralsko sproščenost in kretnje, s katerimi je znal upodobiti svoja čustva. Najbolj mi je bilo všeč, da se nič ni poznalo, da je naučen po nekem tekstu, saj je govoril in setobnašal kot doma. Ko je končal, smo ga nagradili z dolgim, glasnim aplavzom.
Ni mi bilo žal, da sem si ogledala to enkratno predstavo, ki je bila duhovita in življenjska.
Mateja Muhič, 5. d OŠ Gornja Radgona
Imeti spalnico je resnično užitek, ki se ga najbolj zavedajo tisti, ki so morali vrsto let vsako jutro na hitro še čisto zaspani pospravljati kavče v dnevni sobi.
Človek preživi približno sedem do osem ur na dan v postelji. Spanje je za zdravo življenje nujno potrebno, zato moramo spalnico skrbno načrtovati. Spalnica je lahko tudi večnamenski prostor, kajti stanovanja so v veliki večini prej premajhna kot prevelika. Na našem posnetku je klasična razporeditev spalnice. V trgovinah LESNINE pa lahko
kupite tudi posamezne elemente, s katerimi si lahko uredite spalni in delovni del. Spalnico optično ločuje sestav omar, ki so obdelane z obeh strani enako kvalitetno.
Salon pohištva LESNINA
Murska Sobota, Bakovska cesta 1 ima na zalogi spalnice že od
20.400 .
A Priporočajo se! za POHIŠTVO — LESNINA, Murska Sobota/ Bakovska 1, tel. 21-398, /	T'	LESNINA, Maribor, Partizanska 12, tel. 21-574
GRADBENI MATERIAL'^ .	T':'		'
č.	. LESNINA, Murska Sobota, Markišavska 2, tel. 21-396,
. LESNINA, Maribor, Ribiška 10, tel. 28-934
v KDO UBIJA ČEBELE?
Mati z otrokom — Narisal Jože Knez, 7. raz. OŠ Stročja vas.
Prišla je pomlad, vračajo se ptice in kmetje so začeli delati na poljih —Narisal Janez Jerič, 1. b raz. OŠ Dokležovje.

OSTALA JE SAMA
Nekateri starejši ljudje radi pripovedujejo o dogodkih iz NOB. Tako je tudi moj ded, ko sem ga zaprosila za pripovedovanje, razgrnil zgodbo o mladem fantu. Začel je z besedami: trpljenje, beda, lakota. Vse te besede predstavljajo vojno.
Tudi v naših krajih je vojna terjala mnogo žrtev. Med njimi so bili tudi mladi fantje, katerih imena so zapisana na naši spominski plošči. Med njimi je tudi Konje Ladislav doma iz Petanjec. Sodeloval je s partizani, zato je bil večkrat izdan. Dostikrat je bil tudi zaprt in mnogo noči je prebjl v ječah. Ker se je znal dobro zagovar-. jati in ker Nemci niso imeli zadostnih dokazov, je bil zopet izpuščen na svobodo. Živel je pri svoji materi na Petanjcih. Očeta ni imel, zato je mater tem bolj ljubil, Nekega( mračnega sobotnega dopoldneva sta z mamo na dvorišču žagala drva. Naenkrat je z močnim glasom zaklical, da so ga slišali vsi bližnji sosedje: „Mama, že zopet prihajajo!” Slutil je, da so mu Nemci na sledi. Prikazali so se nemški žandarji, prijeli Ladislava, ga zvezali in odpeljali. Takrat je njegova mama ostala za vedno sama. Ladislava ni nikoli več videla. Pionirji naše šole so jo večkrat obiskali, ko je še živela in so jo tolažili, da njen Ladislav ni umrl, živo je zapisan na spominski plošči in živi z nami, pionirji, na šoli.
Gabika Ratnik, 5. a OŠ Tišina
< cbelarstvo mora dobiti svoje mesto tudi v letnih in srednjeročnih načrtih našega gospodarstva, v kmetijskih organizacijah, občini in republiki. Ugotavljamo vse večjo zaskrbljenost zaradi zastrup
Deset kilogramov ostrižev
Že četrto tekmovanje v lovu na ostriža je potekalo v prijetnem vzdušju, udeležilo pa sc ga je kar sedemnajst ribičev iz delovne organizacije Gorenje Elrad, kar je doslej največ. Seveda so bili tudi rezultati temu primerni, saj so iz gramoznice v Lutvercih potegnili kar 700 teh škodljivih rib, oziroma skoraj deset kilogramov. Najboljši je bil Šaruga, ki jih je ujel preko osemdeset, drugi je bil Babosek z 61 ostrizi in tretji Pelc s 55. Ujeli so sicer še nekaj drugih rib, vendar jih pri rezultatih niso upoštevali.
Sedaj pa se pripravljajo na tekmovanje, prav tako v lovu na ostriža, z Avtoradgono temeljno enoto Apače in Mercatorjcm-Slogo. Tako bodo skušali iz te gramoznice odstraniti kar največ teh škodljivcev.
A. C.
emona hoteli
H4 tozd hotel riviera o. sub. o. portorož 66320 portorož, obala 33, Slovenija, Jugoslavija*
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1.	več kvalificiranih natakarjev
2.	več kvalificiranih kuharjev
3.	2 čevapčičarja
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev:
— pod tč. 1. poklicna gostinska šola, 2 leti delovnih izkušenj, pogovorno znanje nemščine in še enega tujega jezika
— pod tč. 2. poklicna gostinska šola, 2 leti delovnih izkušenj	x
- pod tč. 3. priučeni kuhar, 2 leti delovnih izkušenj
Delo se združuje za določen čas z 1-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objavi na gornji naslov.
ljanja čebel s herbicidi —strupenimi škropivi. O tem vprašanju so za okroglo mizo in na letni skupščini občinske 'čebelarske zveze v Ljutomeru razpravljali tamkajšnji čebelarji. Na območju ljutomerske
občine delujejo tri čebelarske družine s 125 čebelarji in imajo skupno 2.050čebeljih družin.
Na zboru čebelarjenje bilo načeto eno izmed žgočih vprašanj, in sicer v zvezi s škropivi, kajti ta so nevarni strupi za čebele. Zato bodo v prihodnje okrepili medsebojno sodelovanje čebelarskih in kmetijskih organizacij, pripravili predavanja o uporabi strupenih škropiv in o omejitvi uporabe nevarnih škropiv v času cvetenja. Večjo skrb bodo namenili čebelarski higieni, obveznim pregledom čebeljih družin ter odkrivanju in sistematičnemu zatiranju žarišč bolezni, zlasti v zapuščenih čebelnjakih.
Posebno skrb bodo namenili, podmladku, zato na osnovnih šolah ustanavljajo čebelarske krožke, več pa bo treba sejati tudi medovitih rastlin.
S. F.
vestnik, 27. marca 1981
STRAN 9
Ž-G-tlLLULL' LLfVE—-Ž. člLLLL-lLL' Lltf TL— Ž_l^G.LL-lLL' Llf VL <= £010101X0^^ — SdEMWESVll — 11TIMIT1--II
Iz trezorja banke v mestu Bekum v severnem delu Nemčije so oboroženi tatovi odnesli 300.000 mark. Rop so izvedli na »klasičen način«: vdrli so v banko, tik preden naj bi jo zaprli, zaklenili so uslužbence z direktorjem vred, pograbili plen in brez sledu izginili. Podben rop se je zgodil nekaj dni pred tem v Heidelbergu, le da so takrat odnesli mnogo več: tri milijone mark. Policija meni, da gre v obeh primerih za iste roparje.
Naslednja je iz Aten. Nezadovoljni in tlačeni grški možje so ustanovili društvo »mučenikov«. Pred kratkim so zahtevali, naj jih v Atenah zakonsko prizanjo. Vsi člani morajo izpolnjevati 21 pogojev klubskega pravilnika. Eden od njih zahteva neizpodbiten dokaz, a so v zakonu dobri možje in da imajo posledice nesrečnega zakona.
KURIRČKOVA POŠTA
Slovenski pionirji so tudi letos ponesli na pot Kurirčkovo pošto. Torbice so odnesli iz petih slovenskih krajev v soboto 21. marca. Nosili jih bodo po partizanskih poteh Primorske — z začetkom na Brinovem griču pri Idriji; koroška torbica je šla na pot iz Luč v občini Mozirje, gorenjski pionirji so se prvič zbrali v Motniku, štajerska torbica je startala v Mariboru, dolenjska pa v Ribnici.
TRŽNI INŠPEKTORJI IN PREKUPČEVALCI
NA CARINI
— Tovariš, pregledali smo vaš prtljažnik in vse kar je v njem. A hočete tako naprej?
— Zagotovo, če nimate nič proti.
(POTROŠNIŠKA ZMEDENOST
— Nič mi ne zamerite, tova-I rišica, vsepovsod sem že bil in g iskal ananasov kompot, zdaj pa H sem zavil še k vam.
I — Za kompot vprašajte v tr- govini zraven nas. Zdaj ste zašli 1^ v frizerski salon.
— Pa opravite svoje. Tudi v j trgovini bi me »ostrigli« . . .
NA ZAČETKU POMLADI
Igor, vas je pomlad kaj ^sprostila?
M — Sploh ne. Te prve dni ra-abim za razmišljanje, ker so mi rekli, da bi spomladanska ob-
Slačila dosti ceneje dobil jeseni, g da sem možnosti za človeško <poceni letovanje ob naši obali
3 že zamudil, očitno pa sem že v »zamudi s preskrbo goriva za H prihodnjo zimo . . . Joj, ti letni g časi!	_
INASVET PA TAK
— Ponujajo mi dve delovni mesti: na enem je potrebna in-Jteligenca, na drugem pa fizična g sposobnost. Kaj naj naredim?
— Najbolje bo, če počakaš in J si poiščeš nekaj svojim spo-
Tj sobnostim primernega!
VSE SE PONAVLJA
— Veš, ko sem bil majhen, sem vedno zavidal starejšemu “bratu. Njemu so kupovali nova "oblačila m čevlje. Ko mu je bilo
vse pretesno, so to navlekli name.
— To je bilo zaradi pomanjkanja .in štednje. Pozabi stare čase.
— Saj bi, če se zgodovina ne bi ponavljala. Zdaj moram namreč obleči tisto,, kar je starejšemu sinu pretesno. Zaradi pomanjkanja in štednje!

Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Nesreča z motorno žago
PROMETNE NESREČE SPET V PORASTU — DELOVNE NEZGODE NE POJENJUJEJO
NESREČA V TEHNOSTROJU — V delovni organizaciji Tehnostroj Ljutomer se je 17. marca zgodila huda delovna nesreča, ko je učenec v gospodarstvu 17-Ietni M. T. iz Čakovca v odsotnosti odgovornega delavca poskušal sam na stiskalnici stisniti kovinsko ploščo v željeno obliko. Pri svoji nameri pa ni bil dovolj previden, tudi ne dovolj vešč, zato ne preseneča nesreča: modeli so mu stisnili prste na desni roki in mu povzročili hudo poškodbo.
ŽIVA BAKLJA — Čeprav se je delovna nesreča v Kartonaži Pomurskega tiska v Murski Soboti zgodila že 19. februarja, so na UNZ zanjo zvedeli šele te dni. Tako prikrivanje seveda ne zasluži pohvale! Potem ko je Anton Ritlop očistil z bencinom in krpami tiskarski stroj, je s sodelavcem odnesel posodo s krpami iz delavnice v zabojnik za odpadke. Za trenutek je zastal in si z vžigalnikom prižgal cigareto. Brž so se mu vnele roke. Medtem ko je z rokami mahal, da bi se rešil ognja, je le-ta zajel še hlače. K sreči je dobil le opekline lažje stopnje. Tega, da gre tudi v tem primeru za malomarnost, ni treba posebej poudarjati, prav tako tudi ne napovedovati, da bi se lahko zgodila še hujša nesreča.
SMRT NA DVORIŠČU — V četrtek, 19. marca, ob 17.45 uri sta zakonca Marjeta in Alojz Kuzma iz Skakovec priganjala kokoši, v kokošnjak. Nekaj se jih je skrilo za železne mreže za utrditev betonskih plošč, ki so bile postavljene poševno ob gospodarskem poslopju. Mreže so bile sicer povezane z vrvico, ki pa je v času, ko sta Kuzmova spravljala ven kokoši, popustila. Tedaj se je prevrnilo tudi 15 železnih mrež, ki so pod seboj pokopale Marjeto in Alojza. Slednji se je nekako izvlekel, medtem ko je Marjeta dobila tako hude poškodbe, da je zaradi njih na kraju nesreče umrla.
NESREČA Z ŽAGO — 21. marca okrog 14. ure je 58-letni Jože Stanjko iz Gajševec z motorno žago hotel podreti eno izmed jelš ob žični ograji. Med delom je zadel z listom žage ob ograjo in jo hotel čimprej odmakniti. To mu je sicer uspelo, žal pa mu je pri odstranjevanju žago odbilo v obraz, pri čemer se je hudo poškodoval in je čez dva dni v soboški bolnici, kamor so ga prepeljali po nesreči umrl.
POŽAR V KROGU —	17. marca je izbruhnil požar na
gospodarskem poslopju Jožeja Boroviča v Krogu. Ogenj je zajel ostrešje, slamo in seno ter kmečko orodje. Gmotna škoda je precejšnja: 200 tisoč dinarjev. Sovaščani in gasilci, ki so se hitro vključili v reševanje, so pred ognjenimizublji obvarovali stanovanjsko poslopje in živino. V času našega poročanja sicer še ni potrjen dejanski vzrok požara, domnevajo pa, da je nastal zaradi malomarnosti: odvrženega cigaretnega ogorka.
SPET KRAJA LESA — V naši rubriki smo v zadnjem času ze nekajkrat poročali o prijavah posameznih posestnikov ki so bili oškodovani, ker je v njihovih gozdovih pela tuja sekira. Tokrat spet podobna vest: Ivan Matjašec iz Rankovec je ugotovil da mu je v zimskem času nekdo posekal v gozdiču ne daleč od hiše 20 akacij m mu tako povzročil 10 tisočakov^kode.
OGENJ NA TRAVNIKU — Ko smo pred kratkim v kroniki posebej opozorili na dosledno previdnost pri čiščenju travnikov in gozdov ter apelirali, naj navlake ne bi sežigali, si seveda nismo delali utvar, češ: sedaj bodo nasvet vsi,,čistilci” upoštevali, le upali smo, da bo vsaj nekaj bralcev pretehtalo, da je treba biti pri teh spomladanskih čiščenjih previden. 73-letni Geza Franko iz Markišavec že ni bil. 20. marca okrog 15. ure se je
naveličal odstranjevanja trave s travnika in se je je hotel znebiti s sežigom. Ogenj se je hitro razširil in mož je s travnika komajda odstranil traktor, medtem ko se prikolici, ki jo je ogrožal ogenj in se je končno lotil, ni mogel več približati, saj je čez čas zgorela. Geza Franko ognja ni mogel pogasiti, četudi mu je pomagala žena, pač pa so priskočili na pomoč gasilci iz Murske Sobote.
ŽRTEV PROMETA — V našem listu smo poročali o prometni nesreči, ki se je 14. marca zgodila v bližini lipovskega križišča, ko je avtomobilist naletel na dve peški, ki sta hoteli čez cesto na neoznačenem mestu. Zapisali smo, da seje mladoletna Z. K. iz Murske Sobote ob trčenju hudo ranila. Poškodbe so bile tako hude, daje zaradi njih 19. marca umrla v soboški bolnici.
NENADOMA V AVTO — 20. marca ob 8. uri se je zgodila v Ljutomeru prometna nesreča. Rudolf Meško iz Brebrovnika, ormoška občina, se je peljal po Ormoški cesti proti središču Ljutomera.*Pri stari lekarni je nenadoma stopila s pločnika pa cesto 87-letna Katarina Fekonja, stanujoča v Ljutomeru, Prešernova cesta, in se zaletela v bočno stran avta, nakar je padla. Odpeljali so jo v bolnico.
PEŠKA V AVTO — Istega dne, vendar pol ure pozneje, seje zgodila podobna nesreča na regionalni cesti v Mostju. V bližini hiše številka 84 je nenadoma zunaj prehoda za pešce stopila na cesto 78-letna Marija Balažič iz Mostja 83 in se zaletela v bočno stran osebnega avta, ki ga je vozil D. B. iz Gornje Radgone. Peška je bila lažje ranjena.
OVINKA NI MOGEL IZPELJATI — Voznik osebnega avta Andrej Pučko, 19 let, iz Murske Sobote, se je 20. marca peljal pp lokalni cesti zunaj Prosenjakovce, in sicer po klancu navzgor. Kaže, da je preveč pritiskal na plin in zaradi tega ni mogel izpeljati levega ostrega ovinka. Posledica: avto je začelo zanašati sem ter tja, nakar se je večkrat prevrnil in nazadnje obstal na boku. Voznik in sopotnik Štefan Zrim, 19 let, iz Murske Sobote, sta se lažje poškodovala, avto pa je povsem uničen. (
Z AVTOM V DROG — 22. marca okrog 22.45 ure se je24-letni Anton Bohinec s Cvena 51 peljal po regionalni cesti, ki pelje skozi Križevce pri Ljutomeru. V bližini gostilne Hanžekovič je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste ter trčil v drog električne napeljave. Gmotna škoda znaša 15 tisočakov, voznik pa se je hudo poškodoval.
TESNO PREHITEVANJE — 28-letni Ciril Mataj iz Krbga 43 se je 23. marca peljal s kolesom z motorjem po ulici Zorana Velnarja v Murski Soboti. Med vožnjo je dohitel dve peški, ki sta šli po desni strani vozišča ena za drugo. Zaradi neizkušenosti in tesnega prehitevanja je Mataj zadel Slavico Kralj iz Murske Sobote, ulica XIV. divizije 34, in jo zbil po cestišču, zaradi česar se je hudo poškodovala. Padel in ranil pa se je tudi Mataj in so ga prav tako napotili v bolnico.
Pomurskemu društvu za boj proti raku so prispevali: Osnovna organizacija ZS skupščine občine Murska Sobota (namesto venca na grob pokojne Sonje Sukič) 500 dinarjev; Dispanzer za pljučne bolezni Murska Sobota (namesto venca na grob pokojne mame sodelavke-; Martine Karbeiz Radenec) 1.300 dinarjev; Dispanzer za pljučne bolezni Murska Sobota (namesto venca na grob pokojnega očeta sodelavke Martine Karbe iz Radenec) 1.100 dinarjev; Jolanka Bagola, Murska Sobota, (namesto venca na grob pokojnega očeta Jožeta Špilaka iz Murske Sobote) 300 dinarjev; Marija Sukič, Ropoča 43 (namesto venca na grob pokojne tete Marije Bencik iz Murske Sobote) 300 dinarjev, Osnovna organizacija sindikata SDK Murska Sobota (namesto venca na grob pokojnega brata sodelavca Štefana Kuzma iz Mostja) 500 dinarjev; Gimnazija Fran Miklošič Ljutomer (namesto venca na grob pokojnega brata sodelavca Franca Toriča) 1.000 dinarjev.
Darovalcem se za prispevke zahvaljujemo! Vsem, ki nameravate dati svoj prispevek, sporočamo naš naslov in žiro račun: Pomursko društvo za boj proti raku. Murska Sobota, žiro račun: 51900-679-65849.
STRAN 10
VESTNIK, 27. MARCA 1981
Iz delovnih kolektivov
DELOZA — nedolžna kršilka
Temeljna organizacija združenega dela Konfekcija Velika Polana je vključena v delovno organizacijo Deloza Zagorje ob Savi. Poleg polanske Konfekcije je v okviru te delovne organizacije še TOZD Konfekcija Zagorje in TOZD Zaščita Zagorje. Administrativna in druga dela za vse tri tozde pa opravlja delovna skupnost skupnih služb, tako da v posameznih temeljnih organizacijah režijcev skorajda nimajo. Tako je tudi v Veliki Polani. Skupne službe ne delajo brezplačno in jih je treba pač plačati, vendar nobenemu tozdu še na pamet ne pride, da bi oblikoval lastni administrativni aparat, saj so s sedanjo obliko zadovoljni, ker gre za dokaj učinkovito delo. Seveda se rezultat tega pozna v vseh tozdih, tako tudi v Veliki Polani.
POVEČALI BODO IZVOZ
Temeljna organizacija združenega dela Konfekcija Velika Polana, kjer je lani združevalo delo 110 delavcev, je lani imela 21.550.540,90 dinarjev celotnega prihodka. V primerjavi s predlanskim letom je prihodek višji za 62 odstotkov. Precej so povečali tudi dohodek, saj je višji za 63 odstotkov in je lani znašal 18.564.028,25 dinarjev. Nara-stel je tudi čisti dohodek (52 odstotkov), kar izraženo v denarju * pomeni 14.270.796,65 dinarjev. Iz teh podatkov je razvidno, da je kolektiv velikopolanske Konfekcije lani dobro gospodaril, čeprav so bili pogoji delovanja dokaj zaostreni. Največ preglavic so povzročale cene blaga, ki so se nenehno dvigovale, teh povečanih stroškov pa ni bilo vselej moč vkalkulirati v ceno gotovih izdelkov. Potrebno je bilo torej gospodarno poslovanje in zniževanje drugih stroškov. Sicer pa delavcev k temu niso prisilili dobavitelji, ampak je varčevanje zavestna odločitev kolektiva, ki si je to nalogo zadal tudi s stabilizacijskim načrtom. S programom delaje bil za lansko leto tudi določen načrt prihodkov, ki pa so ga presegli za 15 odstotkov. V preteklem letu so prihodke najbolj povečali
v mesecu juniju, ko so imeli kar za 185 odstotkov višjo fakturirano realizacijo kot leto prej. Glavnino izdelkov so prodali na domačem tržišču, ne gre pa zanemariti tudi izvoza, ki jim je lani prinesel 3.025.576,80 dinarjev. Letos bodo predvidoma ustvarili za 100 odstotkov večji devizni priliv. Njihovo vključevanje v naša izvozna prizadevanja sicer sloni na tako imenovanem »lohn poslu« (tuji kupec plača le delo, surovino pa dobavi), kar sicer ni pravšnja oblika vključevanja v mednarodno delitev dela, vendar v Polani pravijo, da je boljše nekaj kot pa nič. V normalen izvoz se zaenkrat ne morejo vključiti, ker imajo težave pri nabavi osnovnih sredstev (stroji) in surovin. Prav ob našem obisku v Veliki Polani so prejeli ponudbo iz tovarne Bagat v Zadru, ki pa ni ugodna; stroje, ki bv jih Polančani rabili že zdaj, lahko izdela v "poldrugem letu, in to ob vnaprejšnjem plačilu. In kaj naj počno delavke, ki delajo na iztrošenih šivalnih strojih (seveda le nekaterih), dotlej? Brez dobro utečenih' strojev pač ni moč prevzemati večjih naročil. In ker je Bagat edini domači dobavitelj industrijskih šivalnih strojev (z uvozom opreme pa so težave), Konfekciji iz Velike Polane pač ne ostane drugega kot čakanje. Seveda pa besede ne
gre napak razumeti: to ne bo dobesedno čakanje, ampak improvizacija — delo z razpoložljivimi stroji in njihovo dosledno izkoriščanje. To pa v precejšnji meri delajo že vse odtlej, odkar so prešli na dvoizmensko delo.
Ob pregledu poslovnih rezultatov polanske Konfekcije ne moremo tudi mimo osebnih dohodkov. Ni namreč moč zamižati ob 10-odstotni prekoračitvi dovoljene mase sredstev za osebno porabo. So torej kršilci. Beseda »kršilec« pa je le prehuda, saj je treba upoštevati, da so delavci tega kolektiva imeli vrsto let najnižje osebne dohodke in je torej bil že čas, da sojih povečali. Lani so, kot že zapisano, ustvarili za 63 odstotkov višji dohodek, osebne dohodke pa so povečali za 23 odstotkov. Odstotno povečanje je sicer visoko, žal pa so odstotki eno, povsem nekaj drugega pa je vrednost, izražena v denarju. Konkretno: v letu 1980 so imeli v planski Konfenkciji poprečne osebne dohodke 5.662,55 dinarjev in so bili v primerjavi z ostalima dvema tozdoma Deloze Zagorje še vedno nižji. Podobno kot že vrsto let nazaj, bodo pač v polanski Konfekciji še in še morali napenjati vse sile (pa ne na račun osebnih dohodkov, ampak še boljšega dela), da bi tako ustvarili primerno vsoto sredstev za razširjeno reprodukcijo. Težijo namreč k posodabljanju proizvodnje in večji učinkovitosti dela. V tem srednjeročnem načrtu so predvideli izgradnjo manjše krojilnice in skladišča, kar bo omogočilo bistveno znižanje proizvodnih stroškov in možnost boljše proizvodne povezave na ravni delovne organizacije Deloza Zagorje
Š. SOBOČAN
VAM PRIPOROČA SVOJ NOVI PROIZVOD
TOPLOVODNI
KOTEL F 35
— kotel ima kapaciteto 35.000 kilo kalorij — velikost 760 x 1.340 x 500 mm
IZKORISTEK
GORIVA 88 %
— bojler iz nerjaveče pločevine
— obloga peči iz alu pločevine
— 4-letna garancijska doba
— dobava po dogovoru
— organizirana servisna služba
Vse informacije dobite na upravi Obrtne zadruge Prlekija Ljutomer, Prešernova cesta 7, telefon: 81-028
misKo strici some
KRANJEC Povegaij
Toje ahkoreči ne motike ne kose ne pluga n živine jima ni dal, da bi si obdelala polje. Kakor je napravila naša držela z namr zemljo nam je sicer razdelila, motike pa zraven. Pa potlej dobro obdelaj, če moreš! In odplačaj, če imaš s Cl^ i ae PretlJ°’ da jo bodo dali bogatim, če ne bo obdelana. Vidiš — bogatca imata rada bog in držela, siromak je pa vsem napoti. Čeden bodi, Miškec, ti pravim, pamet si vzemi v roke: postani gospod in čimprej pozabi na našo Po Ja^°’ Pase do dobro godilo. Ker če se bo vlekla za tabo vse življenje, ne bo dobro."
Nasmiha se mi, bolj žalostno ko veselo, in lahko — predobro poznam njegovo težko življenje. Ampak tako vsi živimo v tem našem močvirju, od koder ljudje zdaj že kar množično odhajajo po svetu — za kruhom, predvsem pa za zaslužkom: zemljo je treba odplačati, treba je gospodarstvo urediti, hišo pozidati, in še davke plačevati, ničesar pa nimaš prodati, ali pa nihče ne kupi.
In najbrž so taki reveži vsi ti tu na gostivanju, ti 'vanjerji,' kakor jih imenujemo mi v dolini. Leda ta dan nihče ne misli na neko svojo revščino. Šmarnica je opravila svoje in ljudje so veseli. Vsaj za ta dan so pozabili na svoje bridkosti. Ker v odmoru, ko prenehamo z mužiko, znova posegajo po pijači ali pa se zgubljajo za našo senčnico. Ko za čas še sam stopim za to senčnico, povsod naletim na spozabljivo sproščenost.
Gostivanje ni podobno našim, kakršna sem otrok videl pač večinoma pri bogatih hišah — polna nekih starih obrednosti in šeg, kjer so ljudje kljub veselju, razigranosti, cesto pa tudi opolzkostim skušali ohraniti še nadih prazničnosti, ravno tako pa nadih nekakšne pobožnosti, če že ne z drugim — poleg govorov starešin seveda — še vsaj z nabožnimi pesmimi.
»Siromacje,« mi pove stric Števan, ko da^ meje ujel v mojem premišljanju, »na svetu vse pokvarijo, še gostivanja sčista skvarijo. Ker najbrž bi na svetu bilo lepo, če bi na njem živeli sami bogatci, vsi enaki, če bi pa živeli sami siromacje, bi se najbrž v nekaj dneh spoklali med seboj. Zdaj pa siromacje delajo reberije proti bogatcem. To ti pa povem, Miškec — če siromak postane bogateč, je samo slabši in hujši od grofa, še več bi rad imel, drugih pa ne bi mogel videti...«
»Kaj pa, če le ni tako, stric ?« mu oporečem, s čimer ga zmedem, da zamežikuje, me gleda, nato pa se zasmeji, rekši mi:
»Miškec — ne bo prav in dobro, če boš nas siromake zagolčava! Na svetu je preveč siromakov pa se lahko poreberijo. Kadar pa se ljudje poreberijo, se odvrnejo tudi od boga. Sveto pismo nam lepo pove, kam pripelie reberija — hudobne angele je pripeljala v pekel.. «
čakam na Šariko, da se vrne. Vznemirila je moje srce prek tiste mere, ki bi jo lahko kar gredoč pozabil. Za mano je leto težkega življenja z grenkimi izkušnjami, drago plačana prostost*/n stric ima prav, da ni dobro, če se siromak poreberi. — Željan sem ljubezni, morda kar lakoten nanjo, ali vsaj po nečem, kar naj bi bilo ljubezni podobno, čeprav se je hkrati bojim. Kadar ne igramo, vselej odidem iz te naše senčnice. Zunaj se bledikastisoj petrojejk zgublja v neko brezdanjo globino noči okrog hiše. Šele nekje daleč se obrisi drevja trgajo iz noči. Globoko pod nami se zgubljajo sivo modri obrisi ravnine. Ljudje okrog hiše in okrog senčnice se v soju petrolejk nejasno kotvešče prikazujejo in zgubljajo v noči. Vsi so mi postali tuji, čeprav se mi je prej, ko sem jih gledal za mizo, zdelo, da jih že vse poznam. Ampak Šariko bi spoznal tudi v najbolj temni noči, spoznal še po njenih laseh. Vem, da bi v še tako črni noči blesteli. Kakor pa je šla plesat z družbanom, se mi je čisto zgubila. In nikogar ni, ki biga lahko povprašal po njej. Razgibanost, kričavost in pesem iz senčnice se zunaj nje zgubljajo v noči, kakor se zgublja v njej vse drugo, kakor se mi je zgubila tudi Šarika. Ko da neka skrivna sila golta ne le ljudi, temveč vse stvari, golta tudi pesem, ihtivost. Morda nam večer prinaša razpoloženja, kakor so nas prepajala vse popoldne. Zdi se mi, daseietudinašamužika čisto spremenila. V senčnici moj stric Števan nekoga spremlja s cimbalami, spremlja njegovo madžarsko pesem, njegov halgato —y-Csak egykiss lanyel a vilagon ...« Moram priznati stricu Števanu, da zna dobro ubirati v otožnih molih za besediščem pevca, ki nima kaj prida glasu, toda zamolkli akordi cimbal jemljejo glasu naturno trdoto. Potem se sprevržeta v pesem o akacijah ki sveto ob poti in ki grem nesrečnik po njej... akaczos ut. .. da, ta pot med akacijami, ki se konča s ciganom .. .povsod ta cigan z goslimi, ki naj igra dekletu podoknico. In to dekle je Šarika, ki se mi je tako nenadno zgubila, le pesem jo kliče nazaj... »Šarika, Sanka, kiss leany...«ta mala deklica z belimi kitami, s čudnimi očmi...
Ne vem, kaj je pognalo še strica Marka, da je nastavil svojo flavto k ustom; in tudi ti glasovi flavte so tako žalostni, tudi kličejo Šariko iz sveta zgubljenostiv to našo senčnico, kjer bi naj sedela na klopi v naši bližini. Še preden se za vem, sem že tudi sam pri svojem basu, ga uberem v molovsko žalost; in ravno tako neka nedoumna sila požene Tompo, ki se je prerekal z nekim kmetičem, da nastavi gosli pod brado, da mu lok zdrsi po strunah, pesem se preliva v pesem, ko da si podajajo roke; zdaj kliče cigana, naj zaigra, zdaj naroča materi, če mi že piše .. .da, če mi že piše pismo, o vsem naj mi piše, o naši vasi, o ženskah, ki predejo, le o nekom ... o nekem dekletu naj mi nikari več ne piše. Use je ena sama žalost, ta molovska, zamolkla žalost po prepiti šmarnici, ko
nekdo začenja to naše grenko hribovsko, prekmursko življenje, ki ga bo ravno tako oglodala, kakor doslej oglodala slehernega nas.: ta madžarska in slovenska, neka občečloveška žalost, nalezljiva enako za reveže kakor za bogatine, ki se po njej življenje lahko do kraja razvrednoti, lahko pa z njo šele pridobi nek smisel. Loteva se tudi mene.; morda predvsem zaradi Sarike, ki je nikjer ne odkrijem. — »Huzd ra, ezigany — zaigraj, cigan.« Zdi se mi, da že ta žalost kar sama naroča; tudi nam, ki smo le navadni poljanski godci, pri čemer pa niti naš gosposki Tompa ne ugovarja, celo se nasmeška, ko da je ves blažen zaradi takega prezvišenega naziva in priznanja, ko bi sicer planil na vsakogar, ki bi mu rekel cigap, kar na cesti.
Ampak potem ljudje spet dalje jedo, mastne stvari in spet vsakovrstne potice; mešajo drugo z drugim; vse pa venomer zalivajo s šmarnico. Ta pa — — zdi se mi, da je čedalje manj ljudi na gostivanju; ko da jih golta noč; ali pa se kje vsi zgubljajo po dva in dva v ljubezni.
Šarike ni; ko da se je pogreznila v zemlio. In ko zanalašč se kadarkoli kdo spomni, zapoje »Sšrika, Sšrika, kis leany...« Zaman j jo iščejo moje oči, zaman tudi kdaj pa kdaj stopim okrbg senčnice, čebijonašelskom vpogovoru. In tako se še mene loteva ta žalost, ta nalezljiva otožnost, ki jo razlivajo po senčnici cimbale in flavta mojih stricev in kijim Tompove gosli in moj bas dajejo samo še neko posebno barvo. Mnoge stvari so mi neumljive, a zdaj le odkrivam njihovo navzočnost, celo neko njihovo vsiljivost, njihovo ,porajanje samo od sebe’. Neumljiva mi je tako tudi ta otožnost pri mojih stricih, morda še bolj pri Tompi, vobče pri vseh teh ljudeh. Prišli so vendar na gostivahje, da se vesele, kar so tudi počeli, dokler ni vino opravilo svojega, čemur je, se mi zdi, noč ša dodala svoje. Od kot ta nagnjenost k žalosti, k otožnosti? Posebej še pri nas godcih, saj vendar g ramo tu, da bi si kaj prislužili; vsaj s stricem Števanom sva vavo potrebna slehernega dinarja — on za svojo veliko družino, jaz predvsem za pot v Ljubljano, za obleko, za knjige; sploh — denarja nima kdo dati za šolanje. Tudi stric Marko ni tako bogat, da mu ne bi vsak dinar prav prišel. Ravno tako Tompa — ima sicer lepo hišo, nekoč je imel tudi dolarje, zdi se mi pa, da je na denar od mojih stricev le še bolj udarjen. — Igramo, kakor si kdo zaželi — veselo, žalostno, poskočno, včasih z ropotom, ko da bi razbijali po pločevini, deskah, steklu, razbijali posodo, takoj zatem pa lahko zaigramo zavlečeno, mehko, ko da vse plava, ko da melodija prihaja od nekod iz silne daljave; divjamo v čardaših in pozabavamo se v valčkih. Veselimo se, če se veslijo ljudje, njihove žalosti pa se še ročno sami nalezemo. Odkod — zakaj tako? Študent sem, gimnazijec, ki sem pred dobrim letom dal slovo zavodu z vsem njegovim varnim zavetjem in preskrbljenostjo, dal slovo zato, ker sem zavrgel vse tiste ideale in cilje, zaradi katerih sem nekoč odšel iz našega močvirja v svet, sem pa nato obtičal na pragu sirove vsakdanjosti naiprei že na ulicah v Liubliani, vstradežu, zdaj pa še tu doma, kjer se lovim za sleherni dinar; tudi z muziko s to Pickovo bando.

STRAN 11
VESTNIK, 27. MARCA 1981
IZ DŽOUŽUOVOGA DNEVNIKA
Veliko izletov planincev
Planinska sekcija v delovni organizaciji Gorenje-EIrad je zelo aktivna, saj so letos organizirali že dva izleta, udeležili pa so se tudi dveh pohodov, ki jih je organizirala občinska planinska zveza.
V tej sezoni pa načrtujejo veliko izletov, in sicer skoraj vsak- mesec po enega ali dva. Najprej bodo organizirali izlet v zasavske hribe, potem na Bazo 20, na < emšeniško planino, na dan planincev bodo pripravili proslavo pri Blaguškem jezeru, julija bodo šli za dva dni v Kamniške planine, avgusta pa na Doberčo in Begunjščico. Septembra se bodo podali na Iriglav, oktobra pa bodo končali sezono z dvodnevnim izletom po primorskem delu slovenske planinske transverzale.
Seveda je to le njihov program, udeleževali pa se bodo tudi drugih izletov, ki jih organizira občinska planinska zveza.
A. C.
ZLATA POROKA
Pomemben življenjski jubilej sta pred kratkim praznovala VERONA in LUDVIK PAPIČ iz Kuštanovec. Verona se je rodila 26. 7. 1907, Ludvik pa 6. 4.1911. Pred 50 leti sta v Križevcih sklenila zakonsko zvezo. V obdobju med obema vojnama sta, kot mnogo drugih morala prehoditi težavno življensko pot in se spoprijemati z vsakdanjimi skrbmi in težavami. Kos kruha je bil doma premajhen, zato je Ludvik moral — na sezonsko delo v Francijo in na Madžarsko. Nazadnje pa se je zaposlil na železniški progi Hodoš — Murska Sobota. Verona je morala od doma že z 8 letom, k najdražjim pa seje vrnila, ko je bila stara 19 let. Večino svojega življenja je preživela v domači vasi.
Ludviku in Veroni je ob pomembnem jubileju izročila priložnostno darilo mačkovske krajevne skupnosti podpredsednica sveta Marjeta Benko. Čestitamo k jubileju!
J. Konkolič
Sestavil Marko Napast	Roman franc, pisatelja Prevosta	Slovesna alegorija na Koncu starejših oper	Grški otok v Kikladih	Utežna mera, cent	Nasilje, strahovanje	Upravnik posestva	Kožna razpoka
Slovenski pesoik in general iKudolf)							
Lekarna							
Zavaljena afriška žival							
Gora v Švici			1000 kg				
			Rusko moško ime				
Velik stadion v Budimpešti				Ameriški filmski igralec Steiger			
Goveja maščoba				Oblačila za spanje [iz hlač in bluzel	Avtomobilska oznaka Makarske		
Starogrški basnopisec					Ozek borilni meč	Misel	Filip Kumba-tovič
Pisec satir							
Ogljik		Soržica					
		Časovne enote					
Zlato			Klic, poziv	-			
			Medmet				
Zastrupitev krvi s sečem			*				
Glavno mesto Irana							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: preskok, radirka, episkop, mirta, Orne, ml, č, Emile, rt, Alek, trstika, novinar, otok, Rn, sirarna, tla, žar.							
TURNIŠČE: cene pujskov
Pretekli četrtek (19. marca) so rejci pripeljali na turniško sejmišče samo 22 pujskov — tako malo najbrž zato, ker je bil cerkveni praznik. Kupcev pa je bilo vseeno precejšnje število. Prodajna cena seje gibala od 2.500,00 do 2.900,00 dinarjev za par pujskov. Sejem se prične vsak četrtek ob 630.
mišKO KRANJEC
somi Povedali
nikake druge možnosti, če mlada dva hočeta prvo noč v miru, zares sama preživeti.
Muzika me že spremlja od otroških let — pastir šem igral večer za večerom, jutro za jutrom na paši, za spremembo prepeval, ne vem zakaj; zato ker so pele ptice ? Toda ptice pojo samo spomladi, dokler ne vzgoje svojega rodu, potem onemijo. S sabo v zavod v Ljubljani sem ponesel vse narodne pesmi, ki sem jih kdaj slišal — vsaka mi je takoj ostala v ušesih, v duši, sama od sebe se mi je obnavljala. Zajedlo se mi je v dušo tudi vse, kar sem slišal muzike na gostivanjih in veselicah v dveh gostilnah. Vse te viže sem ponesel s seboj v Ljubljano, obnavljal vse na tamburico, kasneje na gosli, ko sem se dokopal do njih; nosil sem tako rekoč vse to naše močvirje s seboj v duši. V Ljubljani sem dopolnjeval to ,pesem' v sebi, s slovenskimi narodnimi, nabožno cerkvenimi, posvetnimi, z muziko, celo sem videl nekaj oper, po.časnikih in revijah sem spoznaval imena velikih ustvarjalcev. A kaj je pomagalo, četudi sem gosli zvesto vlačil s sabo, ko pa nisem utegnil, ko se je vse to spremenilo vzame sicer zelo ljub, šport’, od katerega pa ne bom živel. Nekatere stvari so mi že postale docela jasne: če hočeš biti virtuoz, moraš v mojih letih že obvladati kak instrument tako, da izvabljaš iz njega, kar hočeš; če hočeš biti komponist, moraš v teh letih že marsikaj vedeti o harmoniji, kratko in malo o — notah. Muziko sem očitno zamudil, kakor sem zamudil tudi slikarstvo — z devetnajstimi leti že moraš kaj znati, obvladati neko tehniko, kot se temu reče, čemur pa bi po domače lahko rekel: znati moraš neko obrt, opraviti že moraš neko vajeništvo. In tako se zaradi vsakovrstnih okoliščin lahko lovim le še za pisanje, za neko prozo — za povesti, romani, za nečim velikim, kjer bi še vendarle lahko uspel — kar sem prebral o življenju vsakovrstnih umetnikov, me lahko le še prozaisti,tolažijo': v -mojih letih so le redki še kaj pomenili. In ne glede na to, da so mi že nekaj drobcev natisnili ali vsaj sprejeli, čutim, kako se v meni vse spreminja v neko pripovednost, v neke zgodbe, zaradi česar kar naprej pišem, čeprav skoraj nobene stvari ne dokončam.
Muzika me v nasprotju s tem le še opaja, odpira vrnem' na široko dveri in okna nekemu čustvenemu svetu, da se lahko sprehajam tako rekoč 'med samimi zvezdami'.
V Lendavskih goricah se muzika spreminja v nekaj priložnostnega, predvsem ljudem v zabavo, da se naple-šejo. In vendar — ustvarjamo, zbujamo neko posebno razpoloženje v njihovih dušah, v njihovem življenju vobče. Prišli so že sem z nekim prazničnim razpoloženjem, ki ga je treba samo še povzdigniti, nekako ,razdražiti’, vznemiriti jih. Ne vem, zakaj vino in muzika gresta tako rekoč z roko v , roki po svetu a že od otroških let opazujem, kako lepo se spremljata, nekako razumeta druga drugo: spravljata ljudi, prestavljata jih na neko drugačno, nevskadanjo pot, v ljudeh
se prebuja nekaj, morda nekaj,uspavanega ,zatlačenega \ ,zatrtega',zadržanegaVsi nosimo v sebi neksvoj poseben svet, ki ga ne razkazujemo vsakdan, vsi večno nosimo v sebi neke bolečine, vsi imamo nekakšne rane v svojem srcu, iščemo priložnosti, da nam nasipljejo iz svoje notranjosti svoje kipeče zadovoljstvo, srečo, veselje. Toda zakaj prav vino in pesem, godba prebudijo v čoveku ta prikriti svet, ga sprostijo do vrha, bodi v neko zamaknjenost, bodo v neko divjost, neugnanost?
In zakaj vse to počne ta moja druščina, ta Pickova banda? — ta vaški mizarček, ki bi se rad rešil revščine in mu jemužika v nekem pogledu ravno tako zaslužkarstvo, kot da bi delal stole, omare; zakaj to počne mešetar Marko, ki vendar preveriži po vseh sejmih od Cankove do Ludbrega v Medimurju, na razdalji kakih sto in v širini kakih petdeset kilometrov, opehari reveža ravno z isto mešetarsko strastjo kot bogatina, najbrž zaradi nekih strasti do mešetarjenja v sebi? Zakaj to počne Tompa, ki je sanjal o vse drugačnih načrtih v življenju — razlagal mi je, da bo odprl trgovino s starim blagom, ki ga bo nakupoval nekje v Avstriji, prodajal pa našim poljanskim revežem, mu je pa spodletelo pri teh načrtih ? In konec koncev jaz sam — ko sem zavrgel visoki duhovniški poklic, sem se vendar odločil za umetnost, zaradi vsakovrstnih ovir pač za tisto, ki mi je najlaže dosegljiva in kjer bom morebiti vendarle uspel? Kaj hočem z umetnostjo vobče? In ali zdaj igram tu zgolj za denar? A je ta trenutek denar še najpomembnejše?
Ljudem vsiljujemo svojo žalost, jih spravljamo v veselost, v razigranost; in spet — strič Števan kadarkoli začne ubirati pred ljudmi neko nedoumno mlovosko žalost, neko zgubljeno otožnost, ko da obuja spomine, se vračajo v deželo preteklosti, v kraje vsega neizpolnjenega in neiz-. polnjivega; cimbale se ko zanalašč, da vznemirjajo človeka, ko da v njih ni nič urejenega, nikakih akrodov, temveč eno samo brskanje po tvoji notranjosti. Kjerkoli kdo sedi ali stoji, pripeva, ne da bi se zmenil za druge, pripeva, ko da kliče nekaj k prebujenju, vrnitvi, posega po vinu, pripeva dalje: povsod neka »Kiss Leany" — deklica, povsod neka »sze-relem« — ljubezen, »keknefelejts« — spominčice; in večno ta cigan, ki spremlja to naše žalostno življenje zaradi neke Sanke z belimi kitami po nabreklih mladih prsih, zaradi Šarike, kise mi je zgubila, kakor se je zagotovo slehernemu človeku v življenju zgubilo tisto poglavitno, najlepše, najboljše, a neopredeljivo, in kar se nam zgublja še ta dan, zgubljalo se nam bo jutri, do smrti; ker zakaj bi pa sicer bili žalostni, kadar človek doseže tisto, po čemer je hrepenel? Toda kdaj je ta revni viničarski človek dosegel vsaj troho vsega, po čemer je hrepenel?
Zdi se mi, da je pijača prišla za mano, kot pravimo pri nas, in to tedaj, ko nisem več pil in so le moje oči zaman iskale za Šariko. Videl sem le še, kako so družbani nosili jedi na mizo, prinašali kar naprej pijačo, odnašali pa posodo; videl sem ljudi, ko so kar naprej jedli, ko da se hočejo najesti za teden dni naprej, in spet pili — kar naprej so se zalivali z vinom, spet plesali, spet peli in se predajali vedno znova neki nepotešljivi žalosti ali vsaj otožnosti, tudi mladoženca in nevesto sem videl plesati; gledal sem svoja strica, ki sta kar naprej s kom trkala in silila ljudi, naj pijejo, gledal sem strica Stevana, kise je kar naprej nečemu hihital, ljudem pa skrivaj vtikal v žepe vse mogoče stvari z miz, gledal sem strica Marka v njegovi večni namrgodnjenosti, ko je vmes hodil pljuvat za senčnico in nato spet pil, le'redko kdaj še pritaknil flavto k ustom, gledal sem Tompo z njegovim krivim nosom in steklenim očesom, kako je večno koga o čem prepričeval. Vem le še, da kar naprej drgnem z lokom po debelih strunah, ki jezljivo godrnjajo; ali pa zapuščeno? Igram žalost? Veselje? Še Tompa ne godrnja več nad mano, da morda moje igranje ni v redu. Morda ker z njimi samimi ni nič bolje.
Nato si obešam na trebuh veliki boben, udarjam z njim po klancih. Marko Picko piska na flavto, strič Števan in Tompa se dereta s trobentami, odhajajoči gostivanci prepevajo, vriskajo, ženske, kijih vlečejo dalje, čivkajo po svoje, nakar se pesem in vriskanje odhajajočih zgublja na vse strani po klancih ko pijana, nalezljiva bolezen. Ker odhjajao kar naprej, vsakomur moramo igrati ,potnico’po klancu, kjer se družbana in pozvačin naposled le poslovijo od njih; tudi ti odhajajo s pesmijo, vriskanjem, mi pa po nove goste.
Odhajajo. Za nimi se vleče pesem ko zgubljena sled. Nad njimi in sploh nad nami vsemi se boči zvezdnato nebo, nekako drugačno ko pri nas na ravnini. Doline so ko brezdanje globeli.
Zdi se mi, da sem se iztreznil. Moja zavest je jasnejša, nič več otopela. Ne dvomim, da se meje bila polotila neke vrste pijanost, vendar nasprotna od one, ko obležiš bodi na kolniku, bodi v jarku in ko se po njej moraš vsaj nekaj ur prespati.	*
Preselili so nas v sobo. Prej tako živa, prepolna senčnica je mrtva, prazna. Ena sama petrolejka sveti nad vhodom. Toda ko pokukam po zapuščenem prostoru, opazim po klopeh pare, ne da bi motili drug drugega. Očitno se tudi za nikogar ne zmenijo.
Zdi se mi, da seje gostivanje nekako razsulo, razpadlo, nikomur ni več do ničesar. Na mizah v sobi so jedi, pijača, toda po jedeh le še redko kdo poseže, očitno iz neke prenaveličanosti, kozarcev nihče ne izprazni do dna, četudi še komu zaigramo 'tuš'. K mizam sedajo ljudje le še z zunanje strani, a še to s hrbtom proti mizi, nog nihče ne vzdigne čez klop. Mladoženčev ni več videti. Najbržstaže odšla spat. Po naši prekmurski navadi — k čemur pa nas sili
stiska s prostorom —prvo noč prespita v hlevu, kajpa — na
postelji. Klavrno je to, toda okoliščine pri nas ne nudijo
(Nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 12
VESTNIK, 27. MARCA 1981
šport HSS S®
NAMIZNI TENIS
ŠTEFAN KOVAČ NA
SPENSU
Najboljši in najperspektivnejši mladi igralec v Jugoslaviji — Sobočan Stefan Kovač — je bil določen v državno člansko reprezentanco, ki bo nastopila na 36. svetovnem prvenstvu v Novem Sadu. Čeprav je za Kovača bilo moč pričakovati, da bo nastopil na tem svetovnem prvenstvu z oziborm na odlične igre na lanskem evropskem prvenstvu ter na balkanskem prvenstvu, je to zanj in za klub ter Slovenijo — iz Slovenije bosta nastopila le še Urh in Andreja Ojsteršek — veliko priznanje in spodbuda za naporej.
Celotna državna reprezentanca — Surbek, Kalinič. Kesanovič, Karakaševič, Stipančič, Mesaroš, Kurteš, Jurčič, Urh in Kovač je že na pripravah v Poreču, ki bodo trajale od 15. do 31. marca. Zaključni del priprav bo od 3- do 11. aprila v Kanjiži in od tam se bodo vsi selili v Novi Sad, kjer bodo od 14. do 26. aprila v konkurenci svetovnih mojstrov bele žogice branili barve Jugoslavije. Prepričani smo, da bo tudi Sobočan Kovač dostojno zastopal Jugoslavijo na tem prvenstvu in da si bo po odhodu nekaterih naših starejših igralcev po tem prvenstvu, zagotovi! stalni dres državne reprezentance, za kar je vsekakor sposoben.
M.U.
II. ZVEZNA KOŠARKARSKA
LIGA
SOL — VZHODNA SKUPINA
Žerjav: Radenci
3:2
Radenski odbojkarji so gostovali v Mežici in se v prvenstveni tekmi slovenske lige — vzhod pomerili z ekipo Žerjava. Bili so zelo blizu prve zmage, saj so vodili z 2:1, vendar so v nadaljevanju popustili. V naslednjem kolu igrajo doma s Topolšico.
Polskava	11 10	1 31:12 20
Vuzenica	11 9	2 29:12 18
F. Malgaj	11 6	5 23:18 12
Topolšica	11 6	5 25:21 12
Savinjska	11 6	5 23:21 12
Žerjav	11 4	7 17:28 8
Stavbar	11 3	8 16:28 6
Radenci	11 0	11 7:33 0
IJUTOMER
NAMIZNI TENIS
Po končani namiznoteniški sezoni so v Ljutomeru izvedli turnir desetih najboljših igralcev iz prve lige. Zal seje tekmovanja udeležilo le pet igralcev. Zmagal je Sklizdvič (Part) pred Novakom (Bran), T. Fickom (Part), Magdičem (Kam) in M. Fickom (Kamen).
Na pokalnem namiznoteniškem tekmovanju ljutomerske občine so bili doseženi naslednji rezultati: Grlava—C ven III. 5:1, Kom. ekipa: Cven III. 5:1 in Grlava—Kom. ekipa 5:3. Zmagala je ekipa Grlave.
Pred pokalnim turnirjem pa so prvouvrščenima ekipama iz L in II. namiznoteniške lige, ekipama Branoslavec in Grlave II., podelili pokala in diplomi ZTKO Ljutomer. \
T. Ficko
NAMIZNI TENIS — OBC. LIGA LJUTOMER
PRVO MESTO
GRLAVI
Končano je bilo prvenstvo v drogi občinski namiznoteniški ligi Ljutomer, ki pa je zaradi nediscipline nekaterih ekip povzročalo Organizatorju velike težave. Prvo mesto je z enim samim porazom osvojila druga ekipa Grlave.
F NAMIZNI TENIS - REP. EKIPNO PRVENSTVO
Na finalu ekipnega prvenstva Slovenije za pionirje. kije bilo na Ravnah.je nastopilo 10 ekip, ki so pridobile pravico nastopa na predhodnih polfinalih, med njimi sta si priborili pravico nastopa tudi dve ekipi iz Pomurja, in sicer Sobota ter Lendava. Čeprav so Sobočani spadali med lihe favorite, jim je uspel podvig, saj je trojka Miran Močan, Dušan Kovač in Vlado Veren
2:3. Vsi trije Sobočani so igrali zelo dobro in predvsem borbeno. Močan pa je bil z rezultatom 9:1 (poraz z Jerašo) najboljši igralec prvenstva pred Jerašo (Sava) 10:2. Za osvojeni naslov zaslužijo čestitke, prav tako tudi njihov trener Škerget, ki žal odhaja v* JLA. poleg kranjske Save pa bodo zastopali Slovenijo na ekipnem prvenstvu Jugoslavije, ki bo meseca maja v Ivan-
NOVI REPUBLIŠKI PIONIRSKI PRVAKI — Na finalu republiškega ekipnega prvenstva pionirjev v namiznem tenisu so dosegli velik uspeh mladi igralci bele žogice, člani NTK Sobota iz M. Sobote. Na fotografiji: (od leve) Veren, Kovač, Močan in Škerget (trener). Foto: A. Abraham.
osvojila naslov republiških prvakov ter tako po nekajletnem premoru spet priborila ta naslov med najmlajšimi.
Pot do prvega mesta pa ni bila lahka, ker je bilo med deseterico ekip vsaj šest zelo izenačenih. Vse do zadnjega kola, kb so nastopili proti ekipi-Kajuha, se ni vedelo, kdo bo novi republiški prvak. ker sta imeli obe ekipi po en poraz. Zmagovalec tega srečanja — Sobočani — je postal nov republiški prvak. poraženec pa je osvojil le tretje mesto, ker je drugo pripadlo ekipi Save, ki je edina premagala Sobočane z
gradu. Lendavčani v tako močni konkurenci niso mogli storiti ničesar in so brez zmage pristali na zadnjem mestu Rezultati: SOBOTA-—LENDAVA 3:0, FUŽINAR 1 3:0. MARIBOR 3:0. | KOČEVJE 3:0, FUŽINAR  H 3:0. SAVA 2:3, KAJUH II 3:0. TRIGLAV3.0. KAJUH 13; L Lendava je vse dvoboje izgubila z 0:3 raz?n s Kaju-* horn II z 1:3. Vrstni red: 1. SOBOTA l^točk. 2. Sava 14 točk. 3. Kajuh 14.4. Fužinar 12. 5. Kočevje 10. 6. Triglav 10 ... 10. Lendava 0 točk.
PROGRAMIRANE MNOŽIČNE AKCIJE
— Tov. Ivo Zalaznik, vi trenirate mladinke. S kakšno ekipo odhajate na Dunaj?
,,Letošnja ekipa je pomlajena, saj manjkajo tri standardne tekmovalke. Namesto njih so se po izbirnih tekmovanjih v reprezentanco uvrstile tri igralke iz Vojvodine. Okrnjeni smo tudi zaradi tega, ker manjka standardna reprezentantka Verdana Veličko-vič, ki je zaradi študijskih obveznosti ostala doma.”
— Kaj pričakujete od dvoboja na Dunaju?
>,To prijateljsko srečanje je Prva težja preizkušnja reprezentance. Pokazala naj bi, kako so mlade tekmovalke pripravljene. Ker bo meseca maja v isti dvorani, na Dunaju mladinsko evropsko Prvenstvo in ker naše nasprotnike Madžare in Romune poznamo, Avstrijcev pa ne, je to idealna prilika, da tudi slednje spoznamo.
pa je važrib tudi zaradi toča.
ker je na dunaju asfaltno keglju, šče, mi pa smo navajeni na plastično.”	»
______ Tov. Edvard Mohači, vi ste trener mladincev, kako pa so vaši varovanci pripravljeni na dvo-b°j?__.	,
,,Fantje imajo prednost preči dekleti, ker imamo v, ekipi štiri prekaljene tekmovalce; kar je zelo pomembno.”
— Na izbirnem tekmovanju za sestavo državne reprezentance je bil tudi Ljutomerčan Hcn Steržaj, medtem ko ga na treningu v Ljutomeru ni?
„Na žalost ga res ni. Fant je zc-Ip dober, vendar pa je na začetku izbjrnih tekmovanj dosegal nekoliko slabše rezultate, kar kljub boljši igri na koncu ni mogel nadoknaditi. Povedati pa moram, da ic Steržaj naš osmi član, prva rezerva. Cc bo kaj .narobe, bo tudi lahko nastopil.”
Tudi v Pomurju si vedno bolj prizadevamo uveljaviti množične šport no-rekreacij-ske akcije, ki predstavljajo primerno obliko in možnost vključevanja delovnih ljudi in občanov v telesno kulturo, zlasti še, ker se odvijajo v naravnem okolju, torej na prostem. Množične športnorekreacijske akcije pa so pomembne tudi z vidika splošnega ljudskega odpora. Vse te množične akcije, prireditve in manifestacije smotrno doponjujgjo redno dejavnost predvsem zaradi telesnokulturnega obveščanja. animiranja. popularizacije športne rekreacije in negovanja1 tradicij NOB. Vsebina množičnih športnorekreacijskih dejavnosti je zasnovana na tako imenovanih prvinah telesnokulturnega - tpinimuma: hoje. teka, plavanja, smučanja, kolesarjenja. streljanja, gimnastike in iger z žogo.
V Pomurju bomo letos organizirali množične šport-no-rekreacijske akcije v okvi
ru občine, krajevne skupnosti ali vasi. Najpomembnejše so: akcija naučimo se plavati, tekmovanja za športno značko. akcije hoje. teka, kolesarjenja, streljanja in smučanja ter kolesarski maraton v Gornji Radgoni in tekaški maraton v Radencih. Zunaj občine oziroma Pomurja pa so najvažnejše akcije: Pohod po poteh partizanske Ljubljane. smučarski, tekaški in kolesarski maratoni in orientacijski pohodi. Zaželjeno je. da bi se pri organizaciji' množičnih akcij izvajalci povezovali in uskladili akcije. Zalo je bil te dni v Murski Soboti tudi sklican razgovor z osrednjimi nosilci množičnih akcij, katerega pa se žal predstavniki ostalih pomurskih občin niso udeležili:
' Sprejet je bil program aktivnosti do konca meseca maja • letos. Nekaj pomembnejših akcij, ki se bodo zvrstile v tem obdobju. Planinsko društvo Mura organizira 28. marca pohod po pomurski poti, kolesarski klub Pomur
je iz Beltinec in Partizan Murska Sobota pripravljata za 11. april akcijo kolesarjenja, 15. aprila bo občinsko prvenstvo soboške oočine v krosu, 17. aprila organizira ŠD Mura akcijo kolesarjenja, 25. aprila bo pomurska, prvenstvo v krosu. L maja bo zopet akcija kolesarjenja, ki jo pripravlja KK Pomurje iz Beltinec. 9. maja se bodo predstavniki pomurskih občin udeležili Pohoda po po-tef partizanske Ljubljane, istočasno pa bodo tudi štafetni teki. 10. maja je.predviden pohod na Vanečo, 23. maja bo v Murski Soboti prikaz aktivnosti iz športne značke ter nočno streljanje in 30. maja prvi tekaški maraton treh src v Radencih.
Vse množične akcije bomo spremljali in pravočasno obveščali delovne ljudi in občane v našem časopisu, kar naj bi prispevalo k večjemu vključevanju občanov.
Feri Maučec
vestnik, 27. marca 1931
STRAN 13
Ni sporeda
E PRVIH PET TA HIP
1. STUPEFACTION - GRAHAM PARKER 2. DOBER DAN GOSPA — ZASILNI IZHOD 3. WOMAN IN LOVE - BARBRA STREISAND 4. SAILING - CHRISTOPHER CROSS 5. MY OLD PIANO — DIANA ROSSA
OASiioiai
MASLOV:
Nagrado Elektrotehne-Špping je prejela Tatjana Avbelj iz Lendavskih goric 181. Čestitamo, izpolnjene kupone pošljite do petka 3. aprila na naslov Radio Murska Sobota, Titova 29, M. Sobota. Oddaja bo na sporedu 31. marca od 17.30 do 18.00. Dober sprejem vam želimo.
F®večajmo . pridelek koruze
Nemalokrat beremo in slišimo ugotovitve kmetijskih strokovnjakov, ki menijo, da pridelati 120 — 150 stotov 'koruznega zrna na hektar ni nobena modrost Za zgled nam ponujajo visoke pridelke, ki da jih dosegajo v sosednji Avstriji. Neugodne vremenske razmere v največji jugoslovanski žitnici nas opozarjajorida ne bo mogoč; _ računati na večji nakup koruze na tem območju, še mant pa na uvoz iz tujine. Sem med tistimi, ki si že več tet prizadevajo pridelati čim več koruze doma. Vendar mi kljub prizadevanju in upoštevanju strokovnih nasvetov ni uspelo pridelati toliko koruze, koi nekateri pravijo, da »ni nobena modrost doseči«. Na start za 100 stotov koruznega zrna na hektar vabim k sodelovanju kmetijske ustanove in posameznike-agronome! Z roko v roki — znanost in praksa — dokažimo, kaj seda doseči. Če lahko Avstrijci, zakaj ne bi mogli tudi mi!
Zasaditi nameravam 4,50 hektarjev koruze. Zemlja je večji del pognojena z gnojevko in preorana jeseni. Približno 1,50 hektarjev namenjam za govejo silažo, ostalo pa za* siliranje storža za prehrano plemenskih Svinj. Zato se lahko dločamo za nekoliko poznejše sorte Iz razreda 3 ali 4. Za pripravo zemlje in setev kakor tudi za uničevanje plevelov imam naslednje pripomočke. Poleg traktorja IMT 540, rahljalnik zemljišča, trosilec umetnega gnojila, predsetvenik »Metalna — Becker«, štiriredno sejalnico in škropilnico. Zemljišča so na ravninskem predelu, parcele so večje. Zemlja ni biološko analizirana.
Na zalogi imam nekaj NPK gnojila in večje količine gnojevke. O potrebnih ukrepih se bomo skupno dogovarjali. Končno odločitev bom prepustil sodelavcu. Strokovnjaki, ne imejte tega poziva za zlonamerno izzivanje! Le pogumno! Zgledi vlečejo!
Franko Karel
Puconci
PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE min GORNJA RADGONA
Ljutomerska 26
Telefon: 069 74-311
Telex: 36 235 YU AR
obvešča:
— da sprejema naročila za osebna vozila
MOSKVIČ, ZAPOROŽEC
in terenska vozila
UAZ.
Prevzem takpj po vplačilu.
— da je odprla poslovalnico za izposojanje osebnih vozil
— RENT-A-CAR.
STRAN U1
* VESTNIK, 27. MARCA W81
1530— Zabavna glasba, vrne: reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno so boto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključite, osrednjega slovenskega sporeda
8.15 Poročila. 8.20 Minigodd s glasbeni deželi. 8.30 Lolek in Bo-lek, poljska risana serija. 8.4C Tehtnica za natančno tehtanje. 9.10 Mali svet, otroška kontaktna oddaja TV Zagreb. 9.40 Kranjska gora: paralelni slalom za moške in ženske. 13.00 Lanoux-Lorenzi: Emile Zola, francoska nadaljevanka. 14.00 Poročila. 14.05 Hokej SP „B” skupine — Norveš-karjugoslavija, posnetek iz Orti-seia. 15.25 Nogomet Borac:Parti-zan, prenos. 17.20 Stekleni čeveljček (del. naši.), ameriški mladinski film. 18.55 Naš kraj. 19.10 Zlata ptica. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Srečanja. 21.40 Propagandna oddaja. 21.45 Vlomilci (del. nasl:), francosko-ita-lijanski film. 23.45 TV kažipot.
' Oddajniki II. TV mreže:
17.35 Glasba narodov. 18.05 Iz sporeda TV -Novi Sad: Plodna zemlja. 18.35 Na vrat na nos, nadaljevanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Življenje na zemlji, dokumentarna serija. 20.55 Poročila. 21.00 Človek in zakon, dokumentarna serija. 21.35 Športna sobota. 21.55 Hrvatska klavirska glasba. 23.00 Kronika MESS-a (do 23.30).
13.00 Svet. prv. v hokeju na ledu — Jugoslavija:Norveška; 15.25 Nogomet — Borac: Partizan; 17.20 Risanka; 17.30 Poročila; 17.45 Gledališka predstava; 18.45 Pesniško gledališče; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Vzemi denar in beži — film; 21.30 Dnevnik; 21.45 Nočni program.
Prvi program
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Angleščina, 9.35 Francoščina, 10.05 Ruščina, 10.35 Odprava v živalski svet, 11.25 Nočni studio, 12.30 Igrajmo skupaj, 13,00 Opoldanska redakcija, 15.05 Skrivnostna dediščina (film), 17.00 Vesela škatlja, 17.30 Obalni pirati, 17.55 Spanček Zaspan-ček, 18.00 Dva x sedem, 18.25 Dober večer v soboto (Heinz Condrads), 18.50 Reklame, 19.00 Avstrija v sliki, 19.23 Reklame, 19.30 Čas v sliki, 19.50 Sport in reklame, 20.15 Anton in Antonija (drama), 21.50 Reklame, 21.55 Šport, 22.25 Avstrijsko prvenstvo v LA plesih, 23.10 Zabavna oddaja (do 5.30)
DRUGI PROGRAM .	,
15.30 do 17.00 Šport (plavanje), 17.00 Ljuba družina, 18.00 Dva x sedem, 18.25 Nogomet, 19.00 Trailer, 19.23 Reklame, 19.30 Satelitski prenos iz ZDA: La Traviata (Metropolitanska opera), 22.30 Religija, 22.35 Izvršeno (film), 0.05 Poročila
8.10 Za otroke. 9.45 Policijski inšpektor, film. 14.30 Valovi Črnega morja. 15.40 Za otroke: Lej, šah, literarni magazin. 18.00 Gospodinjstvo; družinski magazin. .19.30 TV dnevnik. 20.00 Derrick, kriminalka. 21.05 Bartok: Grad kneza sinjebradca, opera. 22.20 TV dnevnik. 22.30 Hrepenenje, francoski film.
10.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 1330 — V nedeljo popoldne, 1430 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)	/
8.05 Poročila 8.10 Otroška matineja 8.55 Ortisei: Hokej -SP ,,B” skupine, Jugoslavija:Polj-ska 11.00 TV kažipot 11.30 Ansambel Borisa Franka (za J RT 1) 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 R. Grlič-S. Karanovič: Na vrat na nos, nadaljevanka 13.55 Poročila (do 14.00) 14.35 Pesmi za Dublin, predstavitev popevk za veliko nagrado 15.20 Levač, dokumentarna oddaja TV Beograd 15.50 Poročila 15.55 Igrani film 17.15 Športna poročila 17.25 Rokomet Kolinska Slovan:CSKA (za JRT 2), prenos 18.45 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete 19.10 Risanka 19.15 Cik cak 19.22 TV nocoj 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 M. Milankov: Svetozar Markovič, nadaljevanka 21.20 Propagandna oddaja 21.25 Dokumentarna oddaja 21.55 V znamenju 22.15 Športni pregled
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
15.00 Nedeljsko popoldne 19.00 Risanke 19.30 TV dnevnik 20.00 Zakaj imam rad jazz 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.25 Najlepša, italijanski film (do 23.20)
9.00 Kmetijska oddaja, 9.50 Poročila; 10.00 Po jutru se dan pozna; 11.30 Ansambel Borisa Franka; 12.00 Kmetijska oddaja; 13.05 Tretji program; 13.35 Plamen in štrala — am. film; 15.00 Športno popoldne; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Svetozar Markovič — dramska serija; 21.25 Delavci na univerzi; 21.55 Dnevnik; 22.15 Športni pregled;
Prvi program
11.00 Predtakt, 11.15 ORF stereo koncert, 12.25 Vzgojna oddaja, 15.20 Vso zlato tega sveta (film), 16.45 Toby in Tobias, 17.15 Ostržek, 17.40 Spanček za-spanček, 17.45 Klub seniorjev, 18.25 ORF danes, 18.30 Srečanje z živalmi, 19.00 Avstrija v sliki, 19.25 Religija, 19.30 Čas v sliki, 19.50 Šport, 20.15 Spremembe (TV film), 22.25 Poročila
Drugi program
14,55 ORF danes, 15.00 Športno popoldne, 18.30 Okay, 19.30 Čas v -sliki, 19.50 Tedenski pregled, 20.15 Ljubimkanje (TV • film), 21.55 Šport, 22.10 Nenavadne zgodbe Roalda Dahla, 22.35 Chicago 1930 (film), 23.20 Poročila
/d ljubljanska banka
Pomurska banka
8.10 Šola za vsakogar; fizika, kemija, 9.15 Spored za otroke. 11.00 Košarka; Madžarska-Ku-ba. 13.20 Pesem doni. 13.50 Idealen soprog, ameriški film. 15.25 V nedeljo popoldne. 17.30 - Priporočamo naše sporede. 17.55 Vprašanje več,. kviz. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Poročila, šport. 20.10 Shakespeare v priredbi BBC, angl, filmska serija. 22.35 Poročila.
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED OD28.DO3 1 .mARCA
15.30— Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narodno-zabavne glasbe, 1630 —- Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 r— Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
ljub|janskaJ?anka
Pomurska banka
8.45 TV v šoli: TV koledar,' Povej mi, povej. Avgust Cesa-rec. Slovenščina 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Zgodba, Risanka, Iz arhiva-Šolske TV, Zadnje minute (do 12.05) 14.55 TV v šoli — ponovitev (do 16.00) 17.10 Poročila 17.15 Minigodci v glasbeni deželi 17.30 Poljudno znanstveni film 18.00 Pred, izbiro poklica: O poklicnem usmerjanju ,18.35 Ob-, zornik 18.45 Mladinska oddaja 19.15 Risanka ,19.20 Cik cak 19,24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30‘TV dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 B. Vučičevič: Splav meduze, film 21.30 Propagandna oddaja 21.35 V znamenju 22.00 Rock festival v Essnu
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
17.10 TV dnevnik v madžaršči-: ni 17.30 TV Dnevnik 17.45 Bajke daljnih ljudstev	18.00, ,En-
ci—Menci”, lutkovna oddaja TV Skopje 18.15 Narava in človek 18.45 Telesport 19.30 TV Dnevnik 20.00 Znanost 20.50 Zagrebška panorama 21.00 Kratek film 21.30 B. Ibanez: Trsje in blato, , španska nadaljevanka 22.30 Kronika Mess-a (do 23.00)
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
17.35 Pregled sporeda; 17.40 Poročila; 17.45 Bajke daljnjih dežel; 18.00 Lutke; 18.25 Kronika občine Bjelovar; 18.45 Mladinska oddaja; 19.15 Lutke; 19.30 Dnevnik; 20.00 Splav meduze — film; 21.35 Izbrani trenutek; 21.40 Mozaik — kulturna oddaja; 22.25 Dnevnik; 22.40 En avtor, en film.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
Prvi program
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Am, dam, des, 9.30 TV kuhinja, 10.00 Šolska TV, 10.30 Princesa
_ Olympia (film),12.00 Fantazija in risanke, 13.00 Opoldanska redakcija, 1-7.00 Am, dam, des, 17.30 Lassie, 17.55 Spanček Za-spanček, 18.00 Živalski svet, 18.25 ORF danes, 18.30 Mi, 18.30 Reklame, 19.00 Avstrija v sliki, 19.23 Reklame, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek in reklame, 21.05 Lisjaki, 21.55 Večerni šport, 23.00 Poročila
Drugi program
17.55 ORF danes, 18.00 Vidiki, 18.30 Usmeritve, 19.00 Parada udeležencev Evrovizije, 1981, 19.30 Čas v sliki, 29.15 Edgar iz Tamaracka, 21.05 Prva svetovna vojna, 21.50 Deset pred deseto, 22.20 Trg čudežev (film), 0.20 Poročila
Ni sporeda
1530 — Zabavna glasba, vmes  reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40— Pota mladih, 18.00 - Sotočje, 18.45 - Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
9.00 TV v šoli: TV'koledar, Vstaja na Hrvaškem, Poštni nabiralnik, Dnevnik 10 10.00 TV v šoli: Prirodopis, Risanka, Književnost in jezik. Zgodba, Risanka, Glasbena vzgoja, Zadnje minute (do 12.05) 16.25 Šolska TV: Generator, Medsebojna odvi-•snost. Igralec v filmu 17.20 Poročila 17.25 Lolek in Bolek, poljska risana serija 17.35 Kolumbijska folklora 18.05 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja TV Zagreb 18.35 Obzornik 18.45 Mostovi—Hidak, oddaja za madžarsko narodostno skupnost 19.00 Knjiga 19.15 Risanka 19.20 Cik cak 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Marija gre v šolo, aktualna oddaja 20.45 Propagandna oddaja 20.50 J. Allen: Dnevi upanja, angleška nadaljevanka 22.35 V. znamenju
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
17.10 TV Dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Otroška oddaja 18.15 Življenje knjige 18.45 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik 20.00 Razvoj popularne glasbe 20.55 Portreti: Dr. Mioljub Kičič 21.40 Zagrebška panorama 22.05 Izviri 22.35-Kronika MESs-a (Festival malih eksperimentalnih odrov) (do 23.05) '
17.40 Poročila; 17.45 Otroška oddaja; 18.15 TV koledar; 18.25 Kronika občine Varaždin; 18.45 Pod zastavo; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Stop; 21.00 Hišni kono: Napaka, domači igrani film; 22.40 Dnevnik.
Prvi program
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Am, dam, des, 9.30 Angleščina, 9.00 Kaj lahko postanem, 10.30 Vso zlato sveta, 11.55 Vsakdan na reki, 12.10 Edgar iz Tamaracka, 12.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Am, dam, des, 17,25 Oddaja z miško, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Dekle iz Avignona, 18.25 ORF danes, 18.30 Mi, 18.54 Reklame, 19.00 Avstrija v sliki, 19.23 Reklame, 19.30 Čas v sliki.20.15 Zimbabve (dok. oddaja), 21.00 Kašsbach (TV film), 22.45 S skrito kamero, 23.30 Poročila
Drugi program
17.55 ORF danes, 18.00 Arheologija biblije, 18.30 Galerija, 19.00 Parada udeležencev Evrovizije 1981, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Prenos iz gledališča, 21.00 Reklame, 21.03 Horoskop, 21.50 Deset pred deseto, 22.20 Klub 2 in poročila.
8.30 in 13.55 Šolska TV. 17.10 Kratek film. 17.20 Spored študia Szeged. 17.55 Ladijski dnevnik, reportaža. 18.30 Operetne arije, poje Robert Ratpnyi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Igra v treh minutah. 20.05 Brezi mena zvezda, sovjetska nadaljevanka. 21.10 Studio ’81, kulturni' .tednik televizije. 22.10 Življenjepis na ' steni. 23.05 TV dnevnik.
URADNE OBJAVE
Leto XV ,	Murska Sobota, dne 27. marca 1981	Št.: 15
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
157.	Odlok o opravljanju blagovnega prometa z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov na območju občine Murska Sobota.
158.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Murska Sobota.
159.	Odlok o cenah za geodetske storitve v občini Murska Sobota.
160.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovne službe skupščine občine in izvršnega sveta skupščine ' občine Murska Sobota.
161.	Odlok o združitvi katastrske občine Novi Beznovci in katastrske občine Stari Beznovci v katastrsko občino Beznovci.
162.	Družbeni dogovor o skupnosti za cene občine Ljutomer.
163.	Sklep o uvedbi samoprispevka za krajevno skupnost Kobilje.
164.	Sklep o uvedbi samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Ljutomer.
165.	Sklep o uvedbi samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Cezanjevci.
166.	Sklep o uvedbi samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Veržej.
167.	Sklep o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka za sofinanciranje investicij po srednjeročnem programu občinske izobraževalne skupnosti Ljutomer.
168.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Logarovci—Berkovci.
169.	Sklep o uvedbi samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Železne dveri.
STRAN 15 VESTNIK, 27. MARCA 1981
157
Na podlagi 46. člena zakona o blagovnem prometu (Ur. list SRS, št. 21/77) in 167. člena statuta občine Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 12/1980) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 17/3-1981, sprejela
ODLOK o opravljanju blagovnega prometa z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov na območju občine Murska Sobota.
1.	člen
S tem odlokom se ugotavlja družbeni interes za opravljanje blagovnega prometa z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov. Blagovni promet se lahko opravlja v imenu organizacije združenega dela in na njen račun oz. v svojem imenu in na svoj račun.
2.	člen
Delovni ljudje lahko sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno živil, časopisov, knjig, papirja, vžigalic ter galanterijskih in drogerijskih proizvodov v imenu organizacije združenega dela in na njen račun .na podlagi pismepe pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno s temi-proizvodi.
3.	člen
Delovni ljudje iz prejšnjega člena lahko pri opravljanju prodaje na drobno uporablmajo svoja delovna sredstva.
4.	člen
Organizacija združenega dela izda občanu, ki bo opravljal blagovni promet v njenem imenu in na njen račun pismeno pooblastilo v katerem morajo biti navedeni proizvodi, ki jih je pooblaščen prodajati.
Pooblastilo iz prejšnjega odstavka tega člena je občan pri opravljanju te dejavnosti dolžan imeti pri sebi ali izobešeno na vidnem mestu.
5.	člen
Delovni ljudje lahko z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov v svojem imenu in na svoj račun opravljajo prodajo na drobno ob pogojih določenih z obrtnim zakonom.
6.	člen
Prodajo na drobno ih prejšnjega člena lahko opravljajo samo občani, ki imajo ustrezno obrtno dovoljenje v katerem so vpisani proizvodi oziroma skupine proizvodov, ki jih bo prodajalna prodajala.
7.	člen
Občan, ki prodaja blago v svojem imenu in na svoj račun lahko nabavlja proizvode za prodajo pri proizvajalnih organizacijah združenega dela ali od trgovine na debelo.
Kmetijske proižvode, sadje in zelenjavo lahko kupuje tudi pri individualnih proizvajalcih.
8.	člen
Družbeni interes za opravljanje blagovnega prometa v imenu organizacije združenega dela in na njen račun, ali v svojem imenu in na svoj račun z osebnim delom in s sredstvi občanov, je.podan v tistih naseljih in vaseh, kjer družbeni sektor nima organizirane trgovine v lastnem ali najemnem lokalu in tam, kjer v svojih raz-vljnih usmeritvah trgovine ne predvideva.
Prodaja časopisov, sadja in zelenjave se lahko opravlja na področju cele občine.
9.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o opravljanju blagovnega prometa v imenu organizacije združenega dela in na njen račun v občini Murska Sobota (Ur. objave, št. 33/78).
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 010-4/89-3
M. Sobota, dne 17/3-1981
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Karel SUKlC
158
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80 in 63/80) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/78) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 17. marca 1981 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Murska Sobota
1.	člen
V opombi k tarifni številki 1 tarife posebnega občinskega pro-
7.
Nadzor, nad zbiranjem sredstev iz samoprispevka, njegovi uporabi in izvajanji! del izvaja svet krajevne skupnosti.
O zbranih in porabljenih sredstvih ter o poteku del svet krajevne skupnosti vsako leto poroča skupščini krajevne skupnosti in zborom občanov.
8.
Ta sklep začne veljati takoj po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1/3-1981.
Številka: 24/81.
Datum: 8. 2. 1981.
Predsednik
Skupščine krajevne skupnosti
 \

STRAN 15 VESTNIK, 27. MARCA 1981
metnega davka (Uradne objave, št. 10/77 in 25/77) se črta 3. odstavek 2. točke.
2.	člen
Dosedanje besedilo tarifne številke 2 se črta, novo pa glasi:
1	. od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 % iz domačih surovin, računano po vrednosti:
—	od naravnega vina, vina tipa ,,Biser”	din
in vinsko sadnih pijač	4,—/od litra
—	od penečega vina	8,— din od litra
—	od medice	15 %
—	od piva	35 %
—	od naravnega žganja in vinjaka	40 %
—	od drugih alkoholnih pijač	53 %
2.	od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 50 % iz domačin surovin, računano po vrednosti	53 %
3.	člen
Dosedanje besedilo tarifne Številke 7 se črta, novo pa glasi: Od vrednosti prodanih srečk za loterije in druge igre na srečo ter na vlogo za javne stave, razen za igre na srečo in vloge za javne stave, ki jih prireja jugoslovanksa loterija ter igre na srečo, ki jih prirejajo društva, se plača davek po stopnji 10 %.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 422-6/81-9
Murska Sobota, dne 17. 3. 1981
Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Karel SUKIČ
6.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o cenah za geodetske storitve v občini Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 19/78).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 38—3/81 — 1
Murska Sobota, 17. 3. 1981
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Karel SUKIČ
STRAN 16 VESTNIK, 27. MARCA 1981
ki zajema naselja Berkovei, Berkovei Prelogi, Gajševci, Grabe. Kokoriči in Logarovei.
I.
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sieer za naselja: Berkovei, Berkovei Prelogi, Gajševci, Grabe, Kokoriči in Ld-garovci toje od 1/3-1981 do 28/2-1986.
S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 7.08.318 dinarjev.
Zbrana sredstva se bodo uporabila za sofinanciranje izgradnje prizidka pri Osnovni Soli Branko Bernot — Alja? Križevci.
169
Sla podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in na podlagi 86. člena 2. odstavka statuta Krajevne skupnosti Železne dveri in izidu referenduma o uvedbi samoprispevka z dne 14/12-1980 je skupščina krajevne skupnosti Železne dveri na seji dne 17. 12. 1980 sprejela
S K 1. E 1’
O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA DEL OBMOČJA KRAJEVNE skupnosti Železne dveri
ki zajema naselja Železne dveri. Guber, Radomerje. Radomer-ščak in del Slamnjaka od hišne številke 32 naprej.
1.
Samoprispevek za vasi Železne dveri, Cuber, Radomerje in Radomcrščak se uvede za obdobje petih let in sicer od 1 3 1681 do 28 2-1986. za vasi Gresovščak in del Slamnjaka, to od hišne številke 32 od 1 4-1983 do 31 3-1988.
S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 1.19L7(X>. dinarjev.
/brana sredstva sc bodo uporabila za sofinanciranje Vgradnje prizidka večnamenske telovadnice pri Osnovni šoli Ivan Cankar v Ljutomeru.
STRAN 16 VESTNIK, 27. MARCA 1981
Prispevek znaša v denarju:.
— I % od netto osebnih dohodkov in nadomestil delovnih ljudi in občanov, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja,
— 1 "o od osnovne zavezancev, ki plačujejo davek v pavšalnem znesku, ki odgovarja višini pavšalnega davka, zmanjšanega za ta davek,
— 1 % od netto pokojnin in ivalidnin
— 2.5 % iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti od ka-tasterskega dohodka negozdnih površin in uporabe lesa in
—8(X).(X) dinarjev v pavšalnem znesku letno občani, ki so začasno na delu v tujini.
3.
Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov. navedenih v prejšnji točki, plačujejo krajevni samoprispevek za vsak vit posebej.
Zavezanci samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Železne dveri
4.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
—občani od invalidnin, socialnih podpor, pokojnin z varst venim dodatkom ter otroškim dodatkom, štipendij, od nagrad učencev v gospodarstvu.
Upokojenci so oproščeni prispevka od pokojnin, ki ne presegajo najnižjega nujnega zneska za tekoče leto.
—- občani od osebnega dohodka iz delovnega razmerja v združenem delu, ki ne presegajo 60 %- poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto in od nadomestil;
— občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katasterski dohodek ne presega 2.0(X) dinarjev na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
5.
Samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in od pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec osebnih dohodkov ali pokojnin. Samoprispevek'iz drugih dohodkov pa obra čtmava in odteguje pristojni občinski upravni organ.
Od občanov na začasnem delu v tujini pa samoprispevek pobere krajevna skupnost, ki o višini samoprispevka obvesti vsakega zavezanca.
6.
Sredstva, zbrana s samoprispevkom se zbirajo na posebnem računu Upravnega organa občine Ljutomer štev. 51930-842-029-8906.
STRAN 17 VESTNIK, 27. MARCA 1981
162	(
Na podlagi 53. člena Zakona o pravicah in dolžnosti organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS št. 20/80) in v zvezi s 4. odst. 65. člena Zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80) sklenejo Izvršni svet skupščine občine Ljutomer, Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje Murska Sobota, Občinska konferenca sveta potrošnikov pri IK SZDL Ljutomer< Občinska konferenca SZDL Ljutomer ter Občinski svet ZSS Ljutomer (v nadaljnjem besedilu: udeleženci).
DRUŽBENI DOGOVOR
O SKUPNOSTI ZA CENE OBČINE LJUTOMER
1.	člen	j
S tem družbenim dogovorom zagotavljajo udeleženci pogoje za ustanovitev skupnosti za cene (v nadaljnem besedilu: skupnost).
2.	člen
Udeleženci soglašajo, da je potrebno skupnost ustanoviti in oblikovati tako, da bo s svojim delom zagotavljala pogoje, da delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v občini in organih občine ter organizirani potrošniki določajo politiko cen in sprejemajo ukrepe za njeno uresničevanje, sooblikujejo cene in opravljajo družbeno kontrolo cen.
3.	člen	'
Izhajajoč iz .delovanja ekonomskih zakonitosti in pogojev socialistične blagovne menjave bo skupnost delovala tako, da bo zagotovila uresničevanje naslednjih skupnih ciljev:
—	usklajevanje razmerij na področju cen z namenom zagotavljanja tržnih odnosov,
—	samoupravno urejanje na področju cen, proizvodov, in storitev, ki so pomembni za vso občino v skladu s sprejeto ekonomsko politiko,
—	zagotavljanje pogojev za oblikovanje družbene kontrole cen, ki jo izvajajo samoupravne organizacije in skupnosti in organizirani potrošniki,
—	vsklajevanje stališč in interesov temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pri predlaganju, določanju in izvajanju politike cen.
4. člen
Udeleženci tega družbenega dogovora soglašajo, da opravlja skupnost svoje -z zakonom določene naloge in opravila:
—	analiza gibanja cen proizvodov in storitev na posameznih področjih,
—	daje strokovno pomoč temeljnim in drugim organizacijam združenega dela pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o cenah proizvodov, in storitev, pomembnih za vso občinb,
—	izvršnemu svetu skupščine občine Ljutomer predlaga izdajo ukrepov neposredne ^ontrole cen, če ugotovi, da so na trgu nastopile razmere, ki ne omogočajo skupnostim in organizacijam v skladu z dogovorjeno politiko cen,
—	opravlja storitev samoupravnim skupnostim in organizacijam v skladu s svojim statutom,
—	sodeluje z drugimi skupnostmi za cene.
5.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo v programu dela skupnosti v skladu z njenimi pravicami, dolžnostmi in obveznostmi določene naloge in opravila, ki jih mora skupnost opraviti za vsakega udeleženca. .	<
Udeleženci soglašajo, da je skupnost potebno organizirati tako, da bo zagotovljeno strokovno, pravočasno in ekonomično ter učinkovito opravljanje nalog in opravil z njenega delovnega področja.
6.	člen
Dela in naloge iz 4. člena, ki so strokovne, analitične in administrativne narave opravlja zu skupnost Komite za družbeno planiranje in gospodarski razvoj občine Ljutomer.
u
7.	člen
Del sredstev za opravljanje del in nalog skupnosti se zagotavlja v proračunu občine Ljutomer.
*	8. člen
Udeleženci soglašajo, da bodo svoje pravice upravljanja uresničevali preko delegatov v svetu skupnosti.
Skupnost ima: samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za cene občine Ljutomer, statut, poslovnik^ delu skupnosti in druge s statutom določene samoupravne splošne akte, ki podrobneje določajo način dela in določanje organov skupnosti.
9.	člen
Organa skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skupnosti.
Pristojnost in naloge sveta in predsednika skupnosti podrobneje določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti in statut skupnosti.
10.	člen
Svet skupnosti ima 15 članov.
Mandatna doba članov traja 4 leta.
Svet skupnosti imenuje svoje člane:
—	izvršni svet SO Ljutomer — 2 člana,
—	medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje Murska Sobota delegira v svet skupnosti 7 članov iz vrst temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter obrtnega združenja Ljutomer,
—	občinska konferenca SZDL Ljutomer — 1 člana
—	občinski svet ZSS Ljutomer — 1 člana
—	skupnost otroškega varstva Ljutomer — 1 člana
—	občinska konferenca sveta potrošnikov Ljutomer — 1 člana,
—	občinska izobraževalna skupnost, skupnost socialnega skrbstva, in občinska zdravstvena skupnost Ljutomer delegirajo 1 člana,
—	samoupravna interesna skupnost za komunalno in cestno dejavnost — 1 člana
—	samoupravna stanovanjska skupnost Ljutomer — 1 člana.
* 11. člen
Program dela skupnosti pripravi Komite za družbeno planiranje in gospodarski razvoj 'občine Ljutomer in ga posreduje podpisnikom družbenega dogovora v javno razpravo.
12.	člen
Nadzor nad delom skupnosti, razen sodelovanje pri upravljanju skupnosti preko delegatov v svetu skupnosti, udeleženci uresničujejo s spremljanjem poročil o delu skupnosti, proučevanjem problemov o delu skupnosti ter na način določen s satutom skupnosti.
13.	člen
Udeležanci soglašajo, da je potrebno ustanoviti skupnost za cene in podvzeti potrebne ukrepe, da bodo sprejeti predpisi in drugi akti, ki omogočajo izvajanje politike cen v občini na temelju skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnosti za cene.
Udeleženci soglašajo, da bo medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje Murska Sobota najpozneje v 15 dneh po sklenitvi tega družbenega dogovora začela z iniciativo za sklenitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti za cene občine Ljutomer.
14.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo v roku 15 dni po sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi delegirali oziroma imenovali svoje člane v svet skupnosti.
15.	člen
Družbeni dogovor je sklenjen ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev ter začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
prejšnji točki, plačujejo krajevni samoprispevek za vsak vir posebej.
Zavezanci samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Veržej
4.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
— občani od invalidnin, socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom ter otroškim dodatkom, štipendij, od nagrad Učencev v gospodarstvu.
Upokojenci so oproščeni prispevka od pokojnin, ki ne presegajo najnižjega nujnega zneska za tekoče leto.
—	občani od osebnega dohodka iz delovnega razmerja v združenem delu, ki ne presegajo 60 % poprečnega osebnega dohodka^ v SR Sloveniji za preteklo leto in od nadomestil:
—	občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katasterski dohodek ne presega 2.000 dinarjev na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
5.
Samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in od pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec osebnih dohodkov ali pokojnin. Samoprispevek iz drugih dohodkov pa obračunava in odteguje pristojni občinski upravni organ.
Od občanov na začasne® delu v tujini pa samoprispevek pobrere krajevna skupnost, ki o višini samoprispevka obvesti vsakega zavezanca.
6.
Sredstva, zbrana s samoprispevkom se zbirajo na posebnem računu Upravnega organa . občine Ljutomer štev. 51930—842—029—8906.
.7.
Nadzor nad zbiranjem sredstev iz samoprispevka, njegovi uporabi in izvajanju del izvaja svet krajevne skupnosti.
O zbranih in porabljenih sredstvih ter o poteku del svet krajevne skupnosti vsako leto poroča skupščini krajevne skupnosti in zborom občanov.
8.
Ta sklep začne veljati takoj po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1/3—1981.
Številka: 23/81
Datum: 1Q. 2. 1981
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Kuhar Janez
Samoprispevek se izvede za dobo 5 let in se bo plačeval;
a)	v vaseh: Lukavci, Ključarovci, Boreči, Križevci, Bučečov-ci, Vučja vas in Zasadi, od 1/3-1981 do 28/2-1986.
b)	v vaseh: Iljaševci, Staranova vas in Dobrava pa od 1/7-1982 do 30/6-1987.
4.
Krajevni samoprispevek 'bodo plačevali zavezanci, ki imajo stalno prebivališče ali premoženje na območju KS Križevci pri Ljutomeru in sicer v naslednji višini:
—	občani, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja in drugih razmerij v višini 1 % od netto dohodka;
—	občani od pokojnin 1 % od netto pokojnine;
—	zavezanci, ki samostojno opravljajo obrtno dejavnost ali druge gospodarske in negospodarske dejavnosti in sicer:	,
a)	zavezanci, ki se jim ugotavlja dejanski dohodek v višini
1	% od priznanega netto osebnega dohodka,
b)	zavezanci, ki plačujejo davek v pavšalnem znesku, v višini 1 % od osnove, ki odgovarja višini pavšalnega davka zmanjšanega za ta davek,
—	občani, ki so zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti v višini 2,5 % od katastrskega dohodka ne- ' gozdnih površin in uporabe lesa;
—	zaposleni v tujini v pavšalnem letnem znesku 800,00 din.
Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov navedenih v prejšnjem odstavku, plačujejo krajevni samoprispevek.za vsak vir posebej.
5	.
, Plačevanja krajevnega samoprispevka so oproščeni:
—	občani od invalidnin, socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, ter otroškim dodatkom, dijaki ip študentje od štipendij ter učenci v gospodarstvu od njihovih nagrad; /
—	upokojenci od pokojnin, ki ne presegajo najnižjega mejnega zneska za tekoče leto;
—	občani od osebnega dohodka iz delovnega razmerja v združenem delu-in od nadomestil, ki ne presegajo 60 % poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto;
—	občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 2.000,00 din na gospodarstvu in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
STRAN 17 VESTNIK, 27. MARCA 1981
163
Na podlagi 18. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št, 23/77), 2 člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3) 73 in 32. člena Statuta KS Kobilje je skupščina KS Kobilje dne 9. 11. 1980 na podlagi sklepa zbora občanov vasi Kobilje sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za krajevno skupnost Kobilje
1.	člen
Na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 13. 12. 1980, ki so se z 96,4 % glasovalnega izida odločili za uvedbo samoprispevka, se uvede samoprispevek v denarju.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih' let in sicer od 1/2—1981 do 1/2—1986. S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo uporabila za gradnjo transformatorja, za postavitev javne telefonske govorilnice in za postavitev delovnih prostorov za predvideni industrijski obrat.
S krajevnim samoprispevkom bomo predvidoma zbrali sredstva v višini 1.275.000,00 din.
3.	člen
Višina prispevka znaša:
—	1,5 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, pokojnin, razen kmečkih pokojnin
—	2 % od katasterskega dohodka kmetov (po novem)
—	1.000,- din v pavšalnem letnem znesku od občanov, ki so na začasnem delu v tujini.
4.	člen
Zavezanci samoprispevka so občani, ki imajostalno bivališče v KS Kobilje.
Plačevanja sanioprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje 10. člena Zakona o samoprispevku.
5.	člen
Samoprispevek od kataterskega dohodka odmeri, upravni organ davčne uprave SO Lendava.
Od osebnih dohodkov obračunava izplačevalec osebnih dohodkov za vsak mesec in odvede na tekoči račun pri SO Lendava za krajevno skuprtost Kobilje.
164
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73 in na podlagi 22. člena statuta krajevne skupnosti Ljutomer.in izidu referenduma o uvedbi samoprispevka* z dne 14. 12. 1980 je skupščina krajevne skupnosti Ljutomer na seji dne 13.2. 1981 sprejela
SKLEP O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA CELOTNO OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI LJUTOMER
ki zajema naselja Babinci, Ljutomer, Noršinci in
* Spodnji Kamenščak.
1.
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sicer: za naselja Ljutomer, Noršinci in Spodnji Kamenščak od 1. 3. 1981 do 28. 2. 1986 in za naselje Babinci od 1. 5. 1983 do 30. 4. 1988.
S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 13.073.000.00 dinarjev. Zbrana sredstva se bodo uporabila za sofinanciranje izgradnje večnamenske telovadnice pfi osnovni šoli Ivan Cankar Ljutomer.
2.
Samoprispvek znaša v denarju:
—	. 1 % od netto osebnih dohodkov in nadomestil delovnih ljudi in občanov, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja;
—	1 od osnove zavezancev, ki plačujejo davek v pavšalnem znesku, ki odgovarja višini pavšalnega davka, zmanjšanega za ta davek;
—	2,5 % iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti od katasterskega dohodka negozdnih površin in uporabe lesa in
—	800.00 dinarjev v pavšalnem znesku letno občani, ki so začasno na delu v tujini.
—	1 % od netto pokojnin in invalidnin
3.
Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov, navedenih v prejšnji točki, plačujejo krajevni samoprispevek za vsak vir posebej ..
Zavezanci samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Ljutomer.
4.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
—	občani od invalidnin, socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom ter otroškim dodatkom, štipendij, od nagrad učencev v gospodarstvu. Upokojenci so oproščeni prispevka od pokojnin, ki ne presegajo najnižjega nujnega zneska za tekoče leto;
—	občani od osebnega dohodka iz delovnega razmerja v združenem delu, ki ne presegajo 60 % povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto in od nadomestil;
—	občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katasterski dohodek ne presega 2.000.00 dinarjev na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
5.
Samoprispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja in od pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec osebnih dohodkov ali pokojnin. Samoprispevek iz drugih dohodekov pa obračunava in odteguje pristojni občinski upravni organ.
Od občanov na začasnem delu v tujini pa samoprispevek pobere krajevna skupnost, ki o višini samoprispevka obvesti vsakega zavezanca.
IK, 27. MARCA 1981
6.
Sredstva zbrana s samoprisvekom se zbirajo na posebnem računu Upravnega organa občine Ljutomer štev, 51930-842-029-8906.
7.
Nadzor nad zbiranjem sredstev iz samoprispveka, njegovi uporabi in izvajanju del izvaja svet krajevne skupnosti.
O zbranih in porabljenih sredstvih ter o poteku del svet krajevne skupnosti vsako leto poroča skupščini krajevne skupnosti in zborom občanov.
8.
Ta sklep začne veljati takoj po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1.3. 1981.
Številka: 12/81
Datum: 13. 3. 1981
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Anton Kapun 1. r.
—	občani od osebnega dohodka iz delovnega razmerja v združenem delu, ki ne presegajo 60 % poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto in od nadomestil;
—	občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katasterski dohodek ne presega 2.000 dinarjev na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
5.
Samoprispevek od osebnega dohodka iz' delovnega razmerja in od pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec osebnih dohodkov ali pokojnin. Samoprispevek iz drugih dohodkov pa obračunava in odteguje pristojni občinski upravni organ.
Od občanov na začasnem delu v tujini pa samoprispevek pobere krajevnaSkupnost, ki o višini samoprispevka obvesti vsakega zavezanca.
6.
Sredstva, zbrana s samoprispevkom se zbirajo na posebnem računu Upravnega organa občine Ljutomer štev. 51930-842-029-8906.
7.
Nadzor nad zbiranjem sredstev iz samoprispevka, njegovi uporabi in izvajanju del izvaja svet krajevne skupnosti.
O zbranih in porabljenih sredstvih ter o poteku del svet krajevne skupnosti vsako leto poroča skupščini krajevne skupnosti in zborom občanov.
8.
Ta sklep začne veljati takoj po objavfv Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1/3-1981.
Številka: 26/81
Datum: 9. 2. 1981
Predsednik	/
skupščine krajevne skupnosti
Franc Šauperl
166
Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in na podlagi 13 člena i.odstavka statuta Krajevne skupnosti Veržej in izidu referenduma o uvedbi samoprispevka z dne 14/12—1980 je skupščina krajevne skupnosti Veržej na seji dne 30. 01 1981 sprejela
SKLEP
O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA DEL OBMOČJA KRAJEVNE SKUPNOSTI VERŽEJ,
ki zajema vasi: Grlava, Krištanci in Šalinci.
1.
Samoprispevek za vasi Grlava, Krištanci in šalinci se uvede za dobo petih let in sicer od 1/3—1981 do 28/2—1986.
S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 400.000— dinarjev.
Zbrana sredstva se bodo uporabila za sofinanciranje izgradnje prizidka pri osnovni šoli Branko Bernot-Aljaž Križevci.
’	t
2.
Prispevek znaša v denarju:
—	1 <7o od netto osebnih dohodkov in nadomestil delovnih ljudi in občanov, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja,
—	1 % od osnove zavezancev, ki plačujejo davek v pavšalnem znesku, ki odgovarja višini pavšalnega davka, zmanjšanega za ta davek,
—	1 % od netto pokojnin in invalidnin
—	2,5 % iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti od katasterskega dohodka negozdnih površin in uporabe lesa in
—	800,00 dinarjev v pavšalnem znesku letno občani, ki so začasno na delu v tujini.
3.
Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov, navedenih v
SOBOTA, 28. marc — Milada NEDELJA, 29. marec — Jernej PONEDELJEK, 30. marec —
Branimir
TOREK, 31. marc — Modest
HIŠO za rušenje v Martjancih, po ze\o ugodnih pogojih prodam. Križevci 134 v Prekmurju. M—972 ZASTAVO 750, letrflk 1971, prodam. Franc Hakl, Bodonci. 151. M—985
ENOOSNI TRAKTOR (diesel) 15 KS prodam alii zamenjam za dobro kosilnico. Vidonci 147, Grad. M—995
ŠTIRIREDNI SEJALNIK ZA KORUZO OLT in trobrazdni plug, prodam. Skakovci 18. M—996
ZASTAVO 750, letnik 1973, neregistriran, prodam. Beznovci 1, p. Bodonci. M—997
SLAMO V BALAH, spačka po delih ter motor, menjalnik in prednjo ,,premo” IMV MORISA, prodam. Murski Črnci 20. M—998 TRAKTOR FERGUSON (angle-žar) PRODAM. Geza Rituper, Bokrači 5, p. Puconci. M—999 ZASTAVO 101 PRODAM. Nemec, Oktoberske revolucije 3, Murska Sobota. Informacije po 15. uri. M—1000
POHIŠTVO SPALNICE, plinsko peč in zamrzovalno skrinjo, prodam. Marjan Granfol, Štefana Kovača 5, Murska Sobota. M—1001
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE in avtoprikolico, prodam. Vili Kerčmar, Stanjevci 50, p. Petrovci. M—1002
KONZOLNO DVIGALO (vrabec) s trifaznim motorjem, betonske mešalce brez motorjev, gradbene omarice s trifaznim števcem in rabljene samokolnice, prodam. Jerebic, Odranci 46. M—1003 POHIŠTVO za dnevno sobo, poceni prodam. Ogled po 15'. uri. Berden, Prešernova 20, Murska Sobota. M—1004
DESET „ROŽEN1C,” dolžina 5,20 m in otroški pony, prodam. Severjeva 15 M—1005 avto aLFA ROMEO i,o, v odličnem stanju, prevoženih 90.000 km, prodam. Ogled v soboto 28. in v nedeljo 29. marca Pri Ficku, Trstenjakova 34, Murska Sobota, telefon 21-271. M—934
MARJANU GORZU iz Budinec, želijo ob odhodu k vojakom srečno pot, dobro počutje med novitrii tovariši in da bi mu dnevi v vojaški suknji hitro minili — mladinke in mladinci iz Budinec.
Dragemu sinu in bratu FERIJU MARTINCU iz Tropovec, želijo ob odhodu k vojakom vse lepo, dobro počutje v novem okolju in srečen povratek med svoje drage domače — oče, mama ter sestri Ilonka in Zdenka.
ZASTAVO 750, letnik 1976, prevoženih 46.000 km,, registriran do avgusta — nujno, ugodno prodam. Ibolja Sabo, Vrtna 8, stanovanje 2, Murska Sobota. M—1015
ŠIVALNI STROJ BAGAT DANICA — naprodaj. Irena Smolko, Stara 1, Murska Sobota. M—1016 KOMBINIRANI (globok in športni) otroški voziček, prodam. Naslov pa upravi lista, telefon 22-778. M—1017
KRAVO, staro 4 leta, 7 mesecev brejo, ugodno prodam. Filovci 29. M—1QJ8
DŽIP (indijska mahindra), letnik 1969, z motorjem fiat 1300, pogon 2 in 4, registriran do septembra in hladilnik H1MO, prodam. Vrtarič, Razlagova 24. M—1019
GOZD, 62 arov (gradbeni les in za kurjavo), v Pečarovcih, prodam. Marija Sever, Mojstrska 10, Murska Sobota. M—1020
ZASTAVO 750, letnik 1975, ugodno prodam. Kuzmič, Puževci 51. M—1021
TROBRAZDNI . PLUG . (12-col-ni), tesan les za ostrešje in nahrbtno motorno škropilnico, prodam. Kančevci 40. M—1022
ENOOSNI TRAKTOR HOLDER s priključki (obračalni plug, brane, kultivator), prodam. Informacije v soboto. Naslov v upravi lista'. M—1023
POLTOVORNI AVTO AVALA, kiper, 2,5 t, registriran, prodam ali
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi ljube hčerkice, sestrice in vnukinje
Silvije Škafar
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje ter vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti, posebna zahvala sosedom, osebju Kliničnega centra Ljubljana, dr. Norčičevi z otroškega oddelka bolnišnice v Rakičanu delovnim kolektivom INDIP, Varstroj in KZ Lendava, pevskemu zboru za odpete žalostinke in župniku za opravljeni pogrebni obred.
menjam za traktor steyr. Cena ugodna. Stjepan Kralj, Mursko Središče 53, telefon 042-86-163. z M—1024
SPAČEK, letnik 75, prodam. Ogled po 19. uri: 14. divizije 3. M—1025
RENAULT—4, registriran do decembra 1981, nujno prodam zaradi odhoda v JLA. Cena 26.000. Cankarjevo naselje 24. M—1026
ŽELEZNA GARAŽNA VRATA PRODAM. Železen, Sebeborci 130. M—1027
OTROŠKO KOLO — ugodno prodam. Vrazova 14, M. Sobota. M—1028
126 P, letnik november 78, 27.000 km, prodam. Rakičan 35. M___1029
TELEVIZOR RR — črnobeli, prodam. Veščica 24/A, P pri Murski Soboti, telefon 21-800. M—1032
GOLF L, letnik avgust 1979, prodam. Naslov v upravi lista. M—1036
MOPED TOMOS SPRINT PRODAM. Bakovci 31. M—1037 OTROŠKO NADSTROPNO POSTELJO PRODAM. Krog 17. M—1038
SIMCO 1000 LS, letnik 1976, prodam. Cankarjevo naselje 42, Murska Sobota. M—1039
LUŠČENO KURUZO, pridelek leto 1979, prodam. Bakovci 6. M—1040
TAM 5000, v voznem stanju, prodam. Anton Žitnik Boreči 33/B, Križevci pri Ljutomeru. Vi—95 OBRAČALNIK S KARDANOM in lažji gumi voz, ugodno prodam. Bohinec, Cven 51, p. Ljutomer. Vi—96
DVOOSNO PRIKOLICO, kosilnico stokeschmid za traktor, dvo-brazni in trobrazdni plug IMT, prodam. Štefan Majcan, Rankovci 32, telefon 76-433. M—1041 MOTORNO ŽAGO PRODAM. Milan Božič, Šalinci 32/A, p. Križevci pri Ljutomeru. Vi—109 VINOGRAD (14 arov) v Lendavskih goricah (BENEC), prodam. Štefan-Žerdin, Velika Polana 73. M—1042
OTROŠKO POSTELJO — ugodno prodam. Gomboši, Kidričeva 27, Murska Sobpta. M—1043 OBRAČALNIK ZA KOSILNICO LA VERDA, primerno tudi za traktor, prodam. Mostje 90. Le—90
STREŠNO OPEKO (betonsko), cca 2800 kom, poceni prodam. Ogled možen v nedeljo, 29. marca dopoldne. Franc Verzel, Pintari-čeva 4, Gornja Radgona. M—1044 POLJSKI FIAT 126 P PRODAM. Šiftar, oljarna, Polana 2, p. Puconci. M—1045
SEDEŽNO GARNITURO za dnevno sobo, rajave barve, skoraj novo, ugodno prodam. Vprašati v ulici St. Rozmana 17, stanovanje 4. M—1046
ZASTAVO 101, registrirano do januarja 1982, prodam. Cena 50.000 din. Alojz Slavič, Bunčani, p. Veržej. Vi—105
RENAULT—4, letnik 1975, v dobrem stanju, prodam. Anton Balažič, Precetinci 4, p. Bučkovci. Vi—99
PUHALNIK EOLLO 33 s karda-nom za spravile sena in silaže, ugodnd prodam. Jože Rantaša, Kupetinci 3, p. Videm ob Ščavnici. Vi—100
KOMBINIRANO (neonsko) peč za kopalnico, prodam. Stanko Skuha/ la, Lukavci 54, p. Križevci pri Ljutomeru. Vi—101
WARTBURG STANDARD PRODAM. Vzamem tudi ček ali zamenjam za gradbeni material. Kurbus, novi blok 2 — Trate, Gornja Radgona, telefon 74-815. M—JK
GRADBENO PARCELO PRODAM, Banovci 7, p; Veržej. Vi—107
SEMENSKI OVES PRODAM.
Naslov v upravi lista. M—1006 RENAULT—4, letnik'1976, prodam. Gorica 37, p. Puconci. M—1007
ZASTAVO 750 prodam. Vzamem tudi ček. Pečarovci 94, p. Mačkovci. M—1008
KVALITETNO SENO IN OTAVO, prodam. Pečarovci 30. M—1009
AMI—8, registriran, v dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi lista. M—1012
MIZO in stenski obešalnik, prodam. Šoštarec, Staneta Rozmana 15. M—1011
PUJSKE PRODAM. Rakičan 85. M—1013
HIŠO z gospodarskim poslopjem v Moravcih št. 18, blizu Moravskih toplic, primerno za gostinski lokal ali obrt, po želji s 90 arov obdelovalne zemlje in 1 ha gozda, prodam. Informacije: gostilna Kuhar, Moravci, ‘ p. Martjanci.
M—1015
DUŠAN REŠEK J[UNCVUT——
Balažov Lujz je bil velik hun-cvut. Po glavi so mu rojile samo vragolije. Vedno je imel v mislih, kako bi koga osmešil, se ponorčeval iz njega ali ga kako drugače prinesel okrog.
Lujz se je rodil v revni družini s polno otrok in kmalu je spoznal, da mu življenje ne bo postlano z rožicami. Oče in mati sta komaj čakala, da bi se postavil na lastne noge, odšel v svet s trebuhom za kruhom in tako olajšaj-življenje mlajšim. Tu pa tam je delal na gospočini, z zaslužkom pa ni bil zadovoljen. Večkrat je šel v Soboto na Borzo dela prosit za sezonsko delo v Franciji ali Nemčiji. Dočakal je dan, ko je na beltinsko postajo zapeljala lokomotiva polna vagonov. Ljudje so navalili na vlak z velikimi pletenimi in lesenimi kovčki, napolnjenimi s prtljago. V zmedi, ki je nastala so se začeli prerivati, suvati in drug drugemu hoditi po nogah. Ženske so bo slovesu smrkale v robce, objemale može in vzkIR kale:
,,Štef, ne pozabi na mene in otroke! Janček, glej, da se ne pokvariš in da ne boš pil! Tinček doma je polno lačnih ust, ki čakajo na tvoj zaslužek! . .”
Vsak je našel prostor v vagonu, ljudje so se pomirili, lokomotiva je zapiskala in vlak se je premaknil. Iz vlaka se je zaslišala pesem: ,,Še zadnjič vam podam rokou, ču me naude, naude več dumou ...”
V Nemčiji je delal Lujz nekaj let na kmetiji najslabša dela. Poleti je vstajal s soncem, nakrmil in podojil več krav, čez dan se potil na polju, zvečer pa pozno v noč v štali opravljal isto delo. V domači kraj se je vrnil pred začetkom druge svetovne vojne z majhno vsotico privarčevanega denarja, žuljavimi
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE MURSKA SOBOTA
razpisuje prosta dela in naloge
dveh upravljalcev in vzdrževalcev naprav toplarne
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
’ — VKV ali KV monter ogrevalnih naprav s 5 let delovnih izkušenj,
— VKV ali KV obratovni električar s 5 let delovnih izkušenj; zaželjene tudi izkušnje pri vzdrževanju oljnih gorilnikov.
Pagon, Medvedova 21, Ljubljana, telefon (061) 28-743.
STAREJŠO HIŠO (do 10 km iz M. Sobote), kupim. Informacije v popoldanskem času. Naslov v upravi lista. M—1035 KOSILNICO — dobro ohranjeno, kupim. Franc Petko, Kunova 12, Spodnji Ivanjci. M—OP
rokami, slabim znanjem nemščine in življenjskimi izkušnjami.
Po vdoru v Jugoslavijo so Nemci zasedli za nekaj dni tudi Prekmurje. To je izkoristil tudi Lujz. Hotel se je maščevati sosedu Jerebicu, ki ga je nekoč zalotil na hruški in ga s palico nasekal po riti in nogah tako hudo, da si je nekaj dni mazal ,,mezlike” z oljem. Lujz je skočil na podstrešje, odprl staro leseno skrinjo, v kateri je bila shranjena živo pisana svilena obleka, katero je pred leti poslala tetica iz Amerike. V prednji hiži si je slekel gvant, nato pa nataknil modrček, v katerega je nabasal cunje, oblekel pisano rožasto obleko z velikim izrezom na vratu in dolgimi rokavi. Na noge si je potegnil črne nogavice in nataknil materine čevlje, na glavo pa poveznil velik čm klobuk s širokim valovitim krajcem, s katerega je visela gosta tančica, ki mu je zakrila obraz. Tudi roke si je zamaskiral s tu pa tam od moljev prejedenimi črnimi rokavicami. Pogledal se je v ogledalo, in se tako našemljen podal k Jerebicu, ki je živel v cimpravi hišici sam z ženo Oršo. Žena je bila laradi bolezni že nekaj let priklenjena na posteljo. Jerebic je bil malo naglušen in kratkoviden. Šepal je tudi na levo nogo, ker mu je na delu pri tesarjih v Nemčiji padel tram na nogo in mu noškodoval koleno.
Lujz je močno potrkal na Jerebicova vrata in počakal. Ko so se odprla, je s spremenjenim ženskim glasom dejal:
,,Guten Tag Herr, jaz pri tebi schlafen.”
Jerebic je nekaj časa buljil v žensko, ki ga je božala po — obrazu, lovila za roke in potiskala v hišo.
„O, ti hudičeva baba, odkod si se le vzela? Ti pri meni nichts
KV ali priučeno natakarico — iščem gostilna pri Kamniku. Plača 10.000 din. Informacije po telefonu (061) 847-013. Vi—106
schlafen. Kaj bo pa rekla moja žena? Ti moraš iti k Rituperju, tam je hotel, tam so sobe za tujce, ti tam schlafen.”
Ker se baba ni dala kar tako odgnati, je Jerebic sklenil, da ji pokaže pot do Rituperja. Ko sta šla proti hotelu, je baba ves čas držala Jerebica pod roko, migala z ritjo in ga tu pa tam z desno roko pošlatala po obrazu in telesu. Jerebic je bil besen in sram ga je bilo, ker so ljudje začeli prihajati na cesto in spraševati:
,,Jerebic, kam pa peljete to gospo? Od kod je?”
,,Nemka je. Tudi jaz ne vem, od kod se je vzela. Najbrž so nemški vojaki vozili s seboj tudi kupleraj, pa je od tam pobegnila. Sedaj pa hoče po vsej sili spati pri meni. Peljem jo v hotel k Rituperju.”
Ljudje so se na vso moč smejali šepajočemu starcu in ženski, ki se je držala Jerebica kot klop. Pri Rituperju je Jerebic dejal ženski: „Vidiš tu je hotel, tu ti schlafen.” Sunil je žensko od sebe in odkoracal domov.
Lujz ni zavil k Rituperju. Hitro je stekel po bližnjici nazaj k Jerebicu, se vsedel na dvorišču na leseno ograjo na studencu in čakal Jerebica. Jerebic je komaj prišepal domov, pa je zopet zagledal babo, ki je sedela na studencu in vpila:
,,Ich pri tebi schlafen.”
Jerebic je besen od jeze začel pobirati po tleh kamenje in ga metati v babo. Baba je zbežala v bližnji gozdiček.
Končno se je Jerebic rešil babe in od veselja spil male kvintona. Veselja je bilo kmalu konec, ko je zvedel od sosedov, da mu je to štorjjo zagodel Lujz. Nekaj časa sta se gledala kot pes in mačka.
„	...	, r„x Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika),
Štefan Dravec (direktor m glavni	xar	Milan Jerše, Janez Kurbus,
Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavč ,	stolnik (dopisništvo), Branko Zunec,
Dušan Lopamik. Feri Maučec	. nektor)’. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota,
Endre Gbnter (tehnični urednik), Neven in 21-383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, L.tova 29/1-Telefon: Novinarji 21-232 21 ^	služba in tajništvo 2]-064 in 21-383,
naročniški oddelek, računovodstvo, go^darsp^^^ tel 754)85 in dopisništvo Ljutomer tel. dopisništvo Gornja Radgona tel. Z4 ^97’ *Jop>s	~m0 _ Ce|oie 3a naročnina 300,00 din, polletna
81-317 — Nenaročenih rokopisov m fotogratij .. ,,,q Sch 47 qm), za delovne organizacije 400,00. 150,00, za inozemstvo celoletna naročnina /w,	— Devizni račun nri Jugobanki Ljubljana
Tekoči račun pri SDK Murska Sob°ta 5* 1980izhajaVestnikkot poltednikobtorkihinpetkih-50100-620-000112-25730-30-4-01’76 — Od . .	Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik
Cena posamezne številke 4 dinarje. Tiska CGI vecerma oproščen plačila temeljnega davka od prometa proi.
Veselil si se življenja, \	mladih dni,
___ a žal prekratki so bili... V SPOMIN
25. marcaje minilo boleče leto tihega žalovanja, odkar nas je v 23. letu starosti, v svetu mladosti, po prometni nesreči, za vedno zapustil naš dragi sin, vnuk, očka in zaročenec
Aleksander Bohar
iz Lucove
Težko je spoznanje, da te ni več med nami in nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Radi bi ti povedali kako ranjeno je naše življenje. Naše misli so pri tebi in spomin na tebe ne bo nikoli ugasnil.
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem mnogo preranem grobu.
vestnik, 27. marca 19S1
STRAN 19
OO ZSMS so središče aktivnosti
Aktivnost mladinskih organizacij v Pomurju se ne kaže samo u manifestativnem delu ampak je še kako pomemben vsebinski del udejstvovanja mlade generacije na različnih področjih družbenopolitičnega življenja. Zveza socialistične mladine mora namreč v praksi resnično postati množična družbenopolitična in vzgojna organizacija, kjer se bodo prepletali raznoliki interesi mladih ljudi, ki jih je treba na ustrezen način tudi usklajevati. Številne problemske konference v posameznih občinskih konferencah zveze socialistične mladine v lendavski, ljutomerski, radgonski in soboški občini pa so jasno pokazale pripravljenost mladih za nadaljnjo aktivnost.
In kakšno je stanje v prej naštetih občinskih organizacijah zveze socialistične mladine v Pomurju? V murskosoboški občini, kjer deluje kar 189 osnovnih organizacij zveze socialistične mladine; od tega 112 v krajevnih skupnostih, so dokaj zadovoljni z njihovim delovanjem, zlasti glede organiziranosti mladih. Osnovne organizacije zveze socialistične mladine so uspele strniti pretežno večino mlade generacije, ki se je uveljavila na številnih akcijah, kot sestavni del frontne organizacije socialistične zveze. Ob uspešnih rezultatih pa zlasti opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti, s katerimi se soočajo v zadnjem času. Tako med drugim ugotavljajo, da razprave o družbenoekonomskem položaju mlade generacije niso stekle v vseh osnovnih organizacijah, največ težav pa se pojavlja v zvezi z ustanavljanjem aktivov mladih kmetovalcev. Doslej so v
murskosoboški občini uspeli organizirati le dva takšna aktiva, zato ni mogla zaživeti konferenca na področju kmetijstva.
Slednje velja tudi za rad-g . nsko mladino, kjer pa niso zadovoljni z izvajanjem štipendijske politike, saj je, kot poudarjajo, iz vrst mladih še precej nezaposlenih. Podatek, da od 58 osnovnih organizacij zveze socialistične mladine v gornjeradgonski občini aktivno deluje le 20 osnovnih organizacij, mora prav gotovo resno opozoriti, da bodo tukaj nujni ukrepi za poživitev dela mladih, predvsem v združenem delu in krajevnih skupnostih. Z določeni kadrovskimi problemi so se morali v preteklem obdobju soočati tudi v ljutomerski občini, kjer so med drugim zamenjali celotno vodstvo občinske konference. Spričo slabšega delovanja osnovnih organizacij zveze scialistične mladine so dali poseben poudarek organizranosti mladih, zato so poželi že vrsto spodbudnih premikov. To zlasti velja za uresničevanje družbenoekonomskih odnosov, še posebej stanovanjske politike in usmerjenega izobraževanja, čemur bodo tudi v prihodnje namenili veliko pozornosti. Dober stik pa so našli tudi s študenti iz ljutomerske občine. Zdajšnjih 70 osnovnih organizacij zveze socialistične mladine v tej občini je na ta način dobilo nova torišča svojega delovanja. Tudi mladi iz lendavske občine, kjer je 81 osnovnih organizacij od tega 37 v krajevnih skupnoštih in 29 v temeljnih organizacijah združenega dela, si močno prizadevajo, da bi še bolj poživili delovanje mladih. Kot po-
IZ NAŠIH KRAJEV
V Mačkovcih čakajo moderno„mariško”
V Mačkovce na Goričkem je prav gotovo že marsikoga zanesla pot. Tam so namreč vsako leto pomembna tekmovanja v moto krosu, ki privabijo več tisoč obiskovalcev od blizu in daleč; pozimi, kadar je dovolj snega, pa se na mačkovskem hribu zbirajo smučarji in sankarji. Nekoč je bila tam tudi večja železniška postaja, na kateri se je ustavljala tista priljubljena »gorička mariška«. Čeprav bodo, kot vse kaže, čez nekaj let znova zgradili progo, tja ne bo več prisopihala, ker je svoje odslužila. Nadomestile jo bodo modernejše lokomotive.
Od leta 1969 je na mačkovski (bivši) železniški postaji zatišje.
Nekdanji postajonačelnik v Mačkovcih Franc Kosec ta dogodek že nestrpno pričakuje.
»Od leta 1969. ko so ukinili progo na Goričko, so se pri nas prometne razmere občutno poslabšale, čeprav so modernizirali ceste in uredili avtobusni prevoz. Toda marsikaj, kar vozimo danes po cestah, bi sodilo na železnico, kj je veliko cenejša in porabi manj energije. To pa je zelo pomembno. In kolrkor sem seznanjen, je že osvojen projekt za izgradnjo nove proge, ki bo potekala iz Murske Sobote do Mačkovec, od tu pa čez Srebrni breg
v Porabje na Madžarskem in dalje do Monoštravodkoder je že speljana proga proti Budimpešti pa dalje na Češkoslovaško, Demokratično republiko Nemčijo in še dalje na Poljsko. Vse omenjene države so namreč močno zainteresirane, da bi po tej najkrajši železniški poti prišle do Luke Koper.«
Kdaj bo prišlo do uresničitve tega projekta, še ni sklenjeno. Predvideno pa je. da bi do leta 1985 pripravili vse potrebno za začetek del. Če ne bi bilo težav, s katerimi se pri nas srečujemo, pa bi p« vsej verjetnosti na Goričkem spet sopihali vlaki že v tem srednjeročnem obdobju. Prvotni načrti sojih predvidevali.
udarjajo, so se nadvse dobro vključili v pripravo planskih dokumentov, kjer je podrobneje opredeljeno mladinsko prostovoljno delo, kar lahko z upravičenostjo trdimo tud z mursko-soboško mladino. Sicer pa so v lendavski občini posvetili posebno skrb aktivnosti krajevnih in koordinacijskih svetov zveze socialistične mladine v delegatskem sistemu.
Teh nekaj pogledov na udejstvovanje mladih Pomur-cev v osnovnih organizacijah zveze socialistične mladine
seveda ne daje popolne podobe o vsej raznolikosti in razvejanosti v mladinskih vrsta’h. Tako nismo našteli številnih skupnih in dobro zastavljenih akcij mladih v Pomurju, čemur bo dan poudarek tudi v prihodnje. Pri vsem tem pa se mladi zavedajo, da bo treba še bolj preseči forumsko delo v okviru predsedstev občinskih konferenc zveze socialistične mladine in se v večji meri kot doslej angažirati pri uveljavljanju organiziranosti mladih v raznih delovnih okoljih. M. Jerše
Ker je gasilski dom že pretesen, so se krajani v Vanča vasi odločili za gradn jo dvorane, sanitarij in mlekarne. Zemeljska dela so opravili čez zimo in navozili že tudi opeko. Dela opravlja Temelj iz Cankove, veliko pa pomagajo tudi vaščani s prostovoljnim delom.	frku
Tekmovanje za Zlato puščico
Strelska družina TKŠ Rakičan je pred kratkim organizirala medrazre-dno tekmovanje za Zlato puščico. Tekmovanje je bilo na novem strelišču za zračno puško v Murski Soboti. Udeležilo se ga je 20 učencev, članov Sl). Prvo mesto je osvojil Anton Horvat, lanskoletni zmagovalec. Dosegel je 500 krogov od 600 možnih.	Drago Jureš
Če je danes na mačkovski železniški postaji zatišje, pa to ne velja za tamkajšnjo žago. Zaposleni delajo v dveh izmenah, pa klub temu ne morejo vsega postoriti pravočasno. Največ lesa režejo za ostrešja, in sicer večinoma kooperantom KZ Panonka in drugim strankam iz soboške, lendavske ter ljutomerske občine. Žagan les za ostrešja tudi pro-dajajo.
Žaga je začela delati kmalu po osvoboditvi in čeprav so jo delno obnavljali, zaposleni niso zadovoljni z razmerami. Nujno bi potrebovali novejši stroj za predelavo tankega in podmel-skega lesa, s katerim bi lahko čas predelave skrajšali za blizu 50 odstotkov. Potrebno bo tudi razširiti prostore same žage. Skupaj z matično temeljno organizacijo združenega dela Primarna predelava lesa — Žage v Lendavi bi lahko zagotovili potrebna sredstva, vendarše ne
LETOS V OSPREDJU CESTE IN MORDA ŠE KAJ
Zanimalo nas je tudi, kaj nameravajo letos v Mačkovcih postoriti. Kaj večjega nimajo v načrtih. V ospredju bo moderinizacija nekaterih cestnih odsekov in če bodo posebej zavihali rokave gasilci. bi morda lahko uredili tudi gasilsko dvorano z odrom.
Marsikaj, kot denimo ureditev trgovine, skrb za neobdelano zemljo in drugi problemi, pa je širšega značaja in pričakujejo, da bodo našli skupne rešitve.
Največja pridobitev, ki si jo v Mačkovcih v kratkem obetajo, paje izgradnja nove šolske stavbe s prostori za otroško varstvo. Ker je to sprejeto z referendumskim programom, ni bojazni, da se jim ta želja ne bi uresničila.
Tekst in foto: JOŽE GRAJ
Precej živahno pa je na žagi, kjer režejo les za ostrešja.
V KZ GORNJA RADGONA ZELO DOBRO GOSPODARIJO
Skupno do velikih ciljev
OKROG 9 TISOČ HEKTARJEV KMETIJSKIH POVRŠIN OBDELUJE 1415 ČLANOV ZADRUGE
Kmetijska zadruga Gornja Radgona, ki slovi daleč naokoli po dobrih poslovnih rezultatih in razvijanju dobro zastavljenih kooperantskih odnosov, a hkrati tesno sodeluje tudi s Kmetijskim kombinatom in v zadnjem času vse uspešnjeje tudi z VG Kapela, združuje 1415 članov. V zadrugi ugotavljajo, da se je v letih po reorganizaciji zadrug leta 1979 zanimanje zanjo precej povečalo, število članov paje porastlo za dobrih 10 odstotkov. Kmetje na območju treh temeljnih zadružnih organizacij oziroma 5 enot so zelo dobro sprejeli samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev.
Kar okrog 9 tisoč hektrarjfev kmetijskih površin, od teh 4996 njivskih in dobrih 4 tisoč hektarjev travniških, obdelujejo kooperanti gornjeradgonske kmetijske zadruge. Njihovo osnovno tržno proizvodnjo predstavljata meso in mleko, ki so jima v preteklem srednjeročnem obdobju dajali tudi največ pozornosti. Samo lani so člani zadruge namolzli okrog 4,5 milijonov litrov mleka, ta proizvodnja pa se je v zadnjih letih povečala za 4,5 krat. Proizvodnjo pitancev so podvojili in lani pridelali 1,75 milijonov kilogramov mesa. Tudi poraba mineralnih gnojil seje v zadnjih letih močno povečala in dosegla višino 360 kg na hektar, seveda pa dosežena poraba še zdaleč ni primerljiva s tisto v kmetijsko razvitejših predelih sveta.
Na svojih njivah sejejo največ koruze (letos načrtujejo skupno okrog 2 tisoč ha), pšenice (načrtovali so 500 ha, vendar so zaradi že znanih težav pri lanskoletni jesenski setvi plan uresničili le 60-od-stotno), sladkorni pesi in krmnim rastlinam, zelo pomembno mesto pa zavzema tudi ječmen.
Posebna zanimivost Kmetijske zadruge Gornja Radgona, ki je sicer član velike družine SOZD ABC Pomurka, je, da nima lastnih kmetijskih površin, kljub temu pa dobro gospodari.
Direktor KZ inng. Janko Slavič nam je o tem takole pripovedoval: »Čeprav naši kmetje ne razpolagajo z najboljšo zemljo, vendarle dosegajo spodbudne uspehe v tovrstni proizvodnji. V zadrugi si predvsem prizadevamo prisluhniti željam slehernega člana in mu tudi pomagati. Veliko naporov in denarja smo že vložili v modernizacijo našega podeželja, s krediti vsako leto priskočimo na pomoč okrog 300 kmetom kooperantom, skušamo pa pomagati tudi mladim kmetom. Zal je teh še vedno premalo, saj je skoraj 80 odstotkov vseh naših članov starejših od 50 let.«
V zadrugi se dobro zavedajo tudi siceršnjega tesnega sodelovanja s svojimi člani, zato so jim svojo pomoč skušali približati tudi s posameznimi temeljnimi zadružnimi organizacijami in enotami. Poskrbeli so kar za 10 odkupnih mest in 9 skladišč, toliko večje paje zato tudi zaupanje kmetov v svojo zadrugo.
V gornjeradgonski kmetijski zadrugi so že doslej veliko storili na področju izvajanja melioracij in komasacij zemljišč, v prihodnje pa so si zastavili še ambicioznejše tovrstne načrte. V prihodnjih petih letih naj bi meliorirali oz. komasirali okrog 1500 hektarjev zemlje, izvedbena dela pa že tečejo na 327 hektarjih v 2 katastrskih občinah. Direktor Slavič o tem pravi takole:
»Resje, da smo tudi na tem področju že dosegli lepe uspehe, toda veliko dela še čaka. Seveda pa v prizadevanjih ne bi uspeli brez pripravljenosti in tesnega sodelovanja kmetov-članov. Tako računamo, da bomo že leta 1982 lahko sejali na urejeih površinah.«
V izdelavi so potrebni dokumenti za naslednjih 400 hektarjev, v prihodnjem srednjeročnem obdobju pa bodo tako pridobili vrsto urejenih kmetijskih površin.
In načrti? Tudi teh jim ne manjka. V glavnem pa bodo razvijali že osvojeno proizvodnjo. Načrtujejo predvsem intenzifikacijo poljedeljske proizvodnje, povečano proizvodnjo mesa za 10 odstotkov, v prihodnjem srednjeročnem obdobju pa želijo povečati tudi proizvodnjo pšenice in leta 1985 že odkupiti okrog 500 ton tega pridelka. J udi proizvodnjo pitancev želijo povečati za kakšnih 10 odstotkov, mleka pa naj bi namolzli za četrtino več kot v preteklih petih letih. Enak porast načrtujejo tudi v prašičerejski proizvodnji.
»Že v zadnjih letih smo uspeli močno dvigniti živinorejsko proizvodnjo, kar ob manjšanju števila tovrstnih proizvajalcev ni bila lahka naloga. Za prihodnje srednjeročno obdobje smo skušali razvojne programe zato čim bolj realno zastaviti, temu primemo pa bomo večali tudi proizvodnjo. Seveda pa imamo še nekatere posebne in zahtevne načrte. Tako na primer želimo v naslednjih 5 letih obnoviti naslednjih 100 hektarjev vinogradov ob vseh teh, ki smo jih doslej že obnovili. Seveda pa bomo še naprej razvijali dobre odnose z VG Kapela in Kmetijskim kombinatom. Kajti samo š skupnimi močmi vseh kmetijcev v občini bomo lahko uresničili velike in zahtevne načrte na področju kmetijstva v prihodnjih 5 letih!«
Janez Kurbus
STREHOVCI
Za poti naj skrbijo lastniki vinogradov
V strehovskih goricah je iz leta v leto več lastnikov vinogradov, ki ne živijo v Strehovcih, temveč v drugih vaseh ali krajevnih skupnostih. Prav to pa povzroča pri popravilu poti v vinogradih težave, saj ti lastniki ne prispevajo k popravilu poti, čeprav jih seveda uporabljajo in tudi poškodujejo. Vaščani sami tega bremena ne morejo in ne želijo nositi, kar je povsem logično, zato so'se njihovi delegati oglasili tudi na zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine Lendava. Najlažje bi bilo, če bi na referendumu sprejeli za ta namen krajevni samoprispevek, toda to bi spet veljal samo za njihovo vas. Predlagajo, naj bi občinska skupščina sprejela nekakšen akt, s katerim bi določila vsem lastnikom vinogradov, da bi plačevali samoprispevek. Ker je na območju lendavske občine več podobnih krajev in tudi problemov, bi kazalo najti enotno rešitev z vse, dogovor pa bi veljalo opraviti prav v zboru krajevnih skupnosti ob občinske skupščine.
Jani D.