Leto m, štev. 12 („Jutro* xvl, st- 70a) Ljubljana, ponedeljek 2$. marca 1935
Cena 2 Din
wpravuistvu. Ljubljana, ilnafljeva ulica Qu — Telefon St. 3122, 3123, 8124, 3125, 3126.
fnseratnl oddelek: Ljubljana, fielen» burgova uL — Tel. 3492 ln 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. IL — Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baumgartner) a.
Ponedeljska Izdaja
Uredništvo:
LJubljana: Knafljeva ulica 6. Teleta» «L 3122, 3123, 8124. 3125 tn 8128
Ponedeljska trdaja »Jutra« ishaj» vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej In velja po pott prejemana Din 4.-, po raznaSal-db dostavljena Din 5.- mesečno
Maribor: Gosposka ulica IL Telefoa St. 2440.
Celje: Strossmayerjeva tfl. 1. TeL «&
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifo.
Ministri na volilnem taboru v Novem Sadn
Včeraj je bilo v Novem Sadu prvo mani £ estaci jsko zborovanje, na katerem se je iz vseh krajev Vojvodine zbralo nad 20.000 ljudi — Govorili so trije ministri
Nori Sad, 24. marca. AA. Danes je bil v Novem Sadu na velikem stadionu Karagjor-gjevega igrišča prvi banovinski shod, ki so mu prisostvovali tudi člani vlade gg. Avdo Hasanbegovič, dr. Drago Marušič, Stevan Ciric in dr. Marko Kožulj.
2e od ranega jutra so ogromne množice naroda prihajale iz vseh krajev dunavske banovine na prostorni stadion. S seboj so nosile zastave in napise: »Živel kralj Peter II! Živela Jugoslavija! Živel predsednik ministrskega sveta, nosilec državne liste Bogoljub Jevtič k Množice so se v največjem redu razmeščale na stadionu do 10.30 dopoldne. Na prostorni triburi so zavzeli mesto najuglednejši predstavniki vseh nacionalnih društev in organizacij z občinskimi svetniki iz Novega Sada na čelu. Ob 10.30 je na stadionu zbrana množica naroda štela že nad 25.000 ljudi. Zilasti je zbujalo pozornost veliko število kmetov iz okoli«» Novega Sada.
Prihod ministrov
Člani kr. vlade Avdo Hasanbegovič, dr. Drago Marušič, Stnvam čirič in dr. Marko Kožulj so prispeli v spremstvu večjega števila senatorjev in bivših narodnih poslancev v Novi Sad okoli 10. dopoldne z brzim vlakom iz Beograda. Na peronu železniške postaje so jim novcsadska društva in kor-poracije priredila slovesen sprejem. Na poti od postaje do banske palače je mno-
žica prirejala došlim ministrom prisrčne ovacije. V bamski upravi so ministri do 10.30 sprejemali deputacije in posamezne uglednejše osebnosti.
Člani vlade, minister za prosveto Stevan čirič, minister za socialno politiko in narodno zdravje dr, Drago Marušič ter minister za zgradbe dr. Marko Kožulj so govorili na današnjem zborovanju volilcev du-navöke banovine o programu kr. vlade ter o ciljih državne in narodne politike. S svojim navdušenim odobravanjem 60 množice naroda iz dunavske banovine tudi ob tej priliki vidno manifestirale svojo pripravljenost, da vztrajajo neomajno ob strani kr. vlade g. Bogoljuba Jevtica za obrambo državnega in narodnega edinstva.
Otvoritev zborovanja
Zborovanje se je pričelo v največjem redu ob 10.45. Otvoril ga je odvetnik in bivši narodni poslanec dr Branko Nikolié, ki je j med drugim izjavil:
Iz dosedanje aktivnosti kr. vlade in govorov posameznih ministrov ste se mogli prepričati, da prinaša vlada g. Bogoljuba Jevtica narodu velik in veličasten demokratski program, s katerim se državna politika usmerja po novih potih. Oseba ministrskega predsednika nam je jamstvo, da se bo ta program narodnega napredka in zagotovitve narodove bodočnosti tudi uresničil.
Govor ministra čirlca
Z viharnim odobravanjem je bila odobrena pozdravna brzojavka predsedniku vlade g. JevticiL Nato je, živahno pozdravljen, kot prvi govornik nastopil minister prosvete g. Stevan Ciric, ki je med drugim izvajal:
Ob vsakem velikem trenutku, pred vsakim velikim dejanjem veljajo naše misli velikemu pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru. (Vsa množica se odkrije in vzklika : Slava Velikemu kralju!). Preden ee lotimo kakega dela, se moramo vedno spomniti onega, ki je padel za veliko delo v korist domovine in čegar poslednje be' seti e so bile: Čuvajte Jugoslavijo! (Burini in navdušeni vzkliki: čuvali jo bomo!) To ne more nikdar več izginiti iz naših src. Imeli ga bomo vedno pred svojimi očmi in v vednem spominu. (Burni vzkliki: Slava Velikemu kralju!) Njegov nesmrtni duh naj nas krepi tudi v tem trenutku.
V veliki bolesti naroda nam je milostni Bog vendarle dal veliko upanje, ki je njegov naslednik Nj. Vel. kralj Peter II. (Navdušeni vzkliki: Živel kralj Peter!). Tam na Ded in ju, kjer preživlja naš mladi kralj svoja otroška leia, da bo lahko nekoč dostojno skrbel za svoj narod, tam^ je naša misel, v zavesti, da je naša dolžnost poskrbeti, da to kraljevsko dete ne bo niti najmanj občutilo težkoč, ki jih čutimo mi, in da bo mogel, ko bo odrasel, s polnim mladeniškim poletom neumorno in čvrsto p^/ est i svojo domovino, svoj narod in Jugoslavijo, po poti, po kateri sta jo vodila njegov veliki oče in njegov veliki ded, Uedinitelj in Osvoboditelj. (Burni vzkliki: Slava jima!)
Potrebno je sodelovanje vseh konstruktivnih sil
Vlada g. Jevtica hoče in želi zibrati vse konstruktivne sile v našem narodu. Vsi so nam dobrodošli. Vsaka pomoč nam je potrebna, da nadomesti, v kolikor se sploh more nadomestiti težka izguba, ki je zadela naš narod.
Dokler so razmere normalne, se more dopustiti, da upravlja državo eamo ena stranka, toda v trenutku velike narodne katastrofe, velike nesreče, — to so nam že pokazali politično najbolj zreli narodi na svetu _ se moramo združiti v eno samo sito in ne sme nihče ostati ob strani. (Burno odobravanje).
Predsednik vlade g. Jevtič (vzkliki: Živel!) je to uvidel in je zato naslanjajoč se tudi na one, ki so dostojno vodili državo, ißkal pomoči in zaupanje onih konstruktivnih sil, ki so stale doslej izven diktiranega pota, globoko prepričan, da so tudi med njimi pošteni ljudje. Te poštene ljudi dovesti do tega, da bi postavili svoj od Boga dani talent in svojo poštenost v službo domovine, je bila velika misel šefa naše kr. vlade, ko je apeliral na njihovo podporo.
Razvoj vseh naših političnih strank od častitljivih starih pa do novih mladih (kaže, da so se vse pomlajevale, ki so domovini koristile. Tako je tudi z vlado g. Boška Jevtica, ki ne zahteva nič drugega, kakor da zamenja stare moči, ki morda niso več dovolj močne, da bi mogle pokazati dovolj odpora napram nalogam, ki se vsiljujejo. Te stare moči hoče zamenjati z mladimi in novimi močmi. Sedaj nastaja vprašanje, ali boste šli v družbo, ki je že pokazala, da zna delati, ali pa boste kazali samo na pogreške, — tudi pogreške morajo biti in so se morda tudi nam pripetile. Smatram, da je dolžnost vsakega rodoljuba, da ne čaka zlobno in škodoželjno na pogreške, da bi jih kritiziral, marveč da z nami iskreno sodeluje, da te pogreške popravimo. Govorim to iz lastne izkušnje. Tudi jaz nisem bil zadovoljen z vsem, kar se je delalo. Prijatelji z mojega sreza vedo, da sem znal tudi sam kritizirati, s čimer nisem soglašal. Toda, zaradi tega nisem postal malodušen, marveč sem zastavil vse sile. zagotavljanje in prepričevanje iz dneva v dan, dokler ni-eem prišel na to mesto, da popravim, o
čemer mislim, da ni dobro. Taka je pot, po kateri se mora iti. Namestu cenene kritike, ki jo je povsod dovolj, se lotite dela, da vidimo, koliko znate in veljate. (Viharno vzJtolikanje: Tako je!)
Prokletstvo cepljenja sil
Zdi se, da je cepljenje sil prekletstvo, ki na žalost leži na tej državi. (Tako je! Dol z njimi!) Ali še veste, kdo je bil, ki je vrgel v narod besede: Delite in vladajte!? (Vi harni vzkliki: Dol Avstrija!) Čigavo geslo je to bilo? (Viharni vzkliki: Dol avstro-madžarija!) Vojvodina je jasno pokazala, da je politično zrela in da ni na njej prav nič več stare obremenitve. Ona je danes svobodna in noče več tistega cepljenja sil, ki je služilo drugim, ne pa njej. (Tako je!) Zato se kot en človek združite, da v tem težkem času preizkušenj vsi storimo tisto, kar je naša dolžnost.
To velja v polni meri tudi za gospodarska vprašanja. Sami veste, kakšen je po^ ložaj na vsem svetu. Ni človeka, ki bi mogel z govori ali besedami ozdraviti to krizo. Toda tudi tistega ni, ki se ji ne bi hotel uipreti, kakor da bi mogla kriza sama izginiti. Zato v trenutku, kakršen je današnji, ko je treba združiti vse naše sile, da pobijemo to pošast, ki uničuje naše življenje — ali v tem trenutku smemo biti razcepljeni? V tem trenutku se moramo združiti, kakor vas poziva kraljevska vlada Bogoljuba Jevtiča. (Burni vzkliki : Živio!). Poziva vas, da pristanete na temelje njene politike, to je, da se združijo vse politične in gospodarske sile pri delu za okrepitev našega gospodarstva. (Viharno odobravanje.)
V času ko 9e je razbohotila kriza, je treba razlikovati med tistim, kar je posledica krize, in onim, kar je prirodna posledica razvoja. Mogel bi vam, dragi bratje, govoriti, kako sem se v tej stvari prejšnje čase tudi sam boril, kako sem nekatere že pred več leti iznesel pred skupščino, pa niso o njih hoteli niti resno razpravljati, niti jih dati na dnevni red. Zakaj? Ker ee ni nihče dranil loditi ee urejevanja teh vprašanj, ker se jim je rešitev teh vprašana" zdela preveč dnzna. Toda čas je pokazal, da ta rešitev ni bila drzna, in jaz bi se hotel z veseljem pred vami vsemi zahvaliti predsedniku vlade, ki skuša že od takrat, odkar vodi državne posle, razčistiti vsa ta vprašanje, čeprav so še tako težka. (Viharno ploskanje in odobravanje.)
Minimalne žitne cene
Naše gospodarske razmere so krenile na bolje. Razen onih velikih vprašanj, ki smo jih spravili z dnevnega reda, smo prišli na vprašanja, med katerimi bo eno zlasti Vojvodino zanimalo. To je predlog, da se določi cena žitnim pridelkom tako, kakor to vrli narod zasluži. (Dolgotrajno in viharno odobravanje.)
Na shodih je bilo že nešteto takih obljub. Toda sedaj imamo vilado, ki je v treh mesecih rešila vprašanja, na katera smo čakali tri leta, da smo jih rešili. Ako torej član taike vlade narodu nekaj obljubi, to pomeni, da že ima konkreten predlog, na kakšen način bo tisto, kar je obljubil, izpolnil. (Ploskanje.) Sicer pa boste vsi imeli priliko videti, kako mi delamo. Mnogo je že prišlo v novi proračun in videli boste, da naše obljube, čeprasv so ministrske, niso lažnive obljube.
Najprej je treba rešiti kmeta
Nisem prišel na to veliko zborovanje prosit za vaše glasove. Prišel sem, vas prosit vašega zaupanja. (Ploskanje.) Če mi vaši glasovi prineso mandat, bom s tem mandatom storil tisto, kar mi vest nalaga, drugače pa mandata sploh ne maram. (Ploskanje.) Tako sem govoril tudi v svojem prejšnjem srezu. Stojim na stališču, da je treba vsem družabnim stanovom, ne samo
kmetskemu, temveč tudi našim vrlim obrtnikom in industrijcem in svobodnim poklicem enako ustreči. Najprej pa je treba rešiti kmeta, da se reši država. (Viharno odobravanje).
Vsi mi gradimo svoje hiše na zemljo. Tudi gospodarska zgradba mora biti na zemlji. Kmet hrani in vzdržuje sebe, tebe in druge, selo in mesto. Ko je kmetu dobro, je vsem dobro. (Viharno pritrjevanje.) Ctenova vsake naše politike mora biti poljedelec, mora biti selo. To govorim tudi tukaj v mestu.
Vojvodinci se po pravici ponašajo s svojo prosvetljenostjo in kulturo. Za pravo demokracijo je predpogoj kulturna zrelosl. Od kulturno zrelih nihče ne sme pričakovati, da bodo nasedli demagogiji, ki se tako jasno razlikuje od demokracije. Samo ono je prava demokracija, ki se naslanja na prosvetljeno seljaštvo in pravo poznavanje političnih prilik, vse drugo je demagogija. Če kdo pravi, da nas lahko samo selo reši, to ni demagogija. To je zame resnica. Kot član vlade smatram seljaka za najsigurnejši temelj vlade.
Ne verujte onim, ki vam obljubljajo vse mogoče, a ničesar od tega ne morejo izpolniti. Mi vam neustvarljivih stvari ne napovedujemo in ne obljubljamo. Globoko verujem v politično zrelost naroda in verujem, da bo poklonil zaupanje onim, ki mu govore resnično in odkrito, ki povedo, kaj lahko napravijo, in česar ne morejo.
Narod in njegovi voditelji
Predbaciva se Vojvodincem, da nimajo voditelja, in da je danes Vojvodina dala samo enega, pokojnega Miletica. Baš pokojni Miletic je prvi 9prožil idejo uedinje-nja Srbov in Hrvatov s Slovenci. (Dolgotrajno viharno ploskanje in odobravanje.) Vsak narod ima takšne voditelje, kakršne zasluži. Voliloi, ki bodo glasovali pri djurdjevdan-skih volitvah, morajo paziti, ali hočejo glasovati za onega, ki ni znal živeti za domovino, marveč je emigriral, a to ne iz države Franca Jožefa, temveč iz svoje domovine, ki se ni boril proti državi, v kateri je vladal tujec, pač pa 6e bori sedaj proti svoji lastni uedinjeni domovini, v kateri vlada Nj. Vel. kraltj Peter II. (Vihamo vzklikanje: Živel kralj!) Če je tu med vami neko, četudi le neznatno število takih, potem se nikar ne čudite, da ni voditelja. Kakršni boste vi, taikSmi bodo vaši voditelji. Bodite pa prepričani, da Vojvodina ni tako siromašna, da bi v 60 letih ne bila sposobna
dati vsaj enega velikega narodnega voditelja.
Dolžnost obmejne pokrajine
Mi v teh krajih imamo še posebne dolžnosti. Bili smo osvobojeni in osvobojenje zahteva tudi neke vrste hvaležnost. Postavili smo spomenik velikemu kralju Osvoboditelju, in postavili bomo spomenik tudi kralju Uedinitelju (Viharni vzkliki: Slava mu!), ali najlepši spomenik bo na Oplencu, ako bo spomin nanj neprestano v naših ßrcih. Ta živi spomenik moramo postaviti zato, ker moramo stati kot en mož za tistimi, ki hočejo čuvati in braniti državno in narodno edinstvo. (Odobravanje in vakli-kanje: Tako je!).
Mi živimo tu na meji in moramo še posebej pokazati svoje rodoljubje javno in pred vsem svetom. Če se še med nami najdejo poedinci, ki jih še ni prevzel zanos, ali taki, ki v 6voji blaznosti ne vidijo stvarnosti tako, kakor jo vidimo mi, potem naj izginejo, ker nimajo tu ničesar iskati. (Tako je!). Mi živimo v pokrajini, kjer so tudi narodne manjšine. Ako hočemo, da te narodne manjšine spoštujejo našo domovino, moramo pač od njih zahtevati, da tudi nas spoštujejo. To spoštovanje napram sebi pa bomo dosegli le tako, če bomo složni in politično zreli, ne pa, če bomo dajali primer medsebojnega razdora, in prepira.
Pred 17 leti so tu v Novem Sadu v imenu celokupne Vojvodine storili sklep, da se vsa Vojvodina zedini s Srbijo. S tem sklepom se je z elementarno 6ilo uveljavilo tisto, kar so naši najboljši možje, očetje, dedi in pradedi želeli dolgih dvesto let. Ostanimo vredni velikega časa!
Dragi bratje! Mislim, da ne sme biti nikogar, ki ne bi bil vreden tistih, ki so nas osvobodili. Nikogar ne sme biti, ki bi bil malodušen, tako majhnega duha, da bi pozabil po 17 letih na najsvetlejša dejstva in najsvetlejše podvige v zgodovini Vojvodine. Prosim vas zato, da 5. maja, na dan djurdjevdanskih volitev, prav tako elementarno in z enakim zanosom še enkrat občutite božanstvo inspiracije, ki smo j	'odobravänjeV. jo imeli pred 17 leti, ko smo sklenili, da se pridružimo naši veliki domovini. Potrdimo ta sklep elementarno! V Vojvodini naj ne bo nikogar, ki bi morda Ie trenutek omahoval, da ne bi šel po poti, ki jo kaže kraljevska vlada Bogoljuba Jevtida. (Dolgo odobravanje in viharno ploskanje.)
bo razpisana tudi licitacija sa zgraditev ceste od Novega Sada do Subotice in do madžarske meje. Ta velika cesta bo dala začasno tudi kruha in zaslužka siromašnim slojem, kajti vsota 350 milijonov ni ena para. Ta vlada, ki Ji je na čelu gosp. Jevtič (Rilci: živio Jevtič!), je šele tri mesece na upravi in v teh treh mesecih ni mogla napraviti čudežev. Toda na tej poti, na kateri smo začeli delati za ves narod, se ne bomo ustavili.
še eno zlo je, ki ga hočemo odstramti. To je vprašanje naših vodnih zadrug ln njihovih zadružnikov, ki so prišli v nepri-like. Vprašanje je veliko, a tudi naš program je velik, kakor je tudi velika naša zemlja. To je prvorazredno državno vprašanje in posebna skrb vlade bo, da se to vprašanje uredi na znosen način.
še eno je vprašanje, pri katerem Be ne smemo vdajati iluzijam, marveč ga moramo začeti reševati kot zreli ljudje: vprašanje razdolžitve našega kmečkega naroda. Nikar ne zahtevajte od vlade, da ga reši takoj. Nezrelo in slabo rešiti to vprašanje bi pomenilo veliko škodo, mnogo večjo nego bi bile koristi. Dovesti v sklad dviganje cene denarja in dviganje cen agrarnih pridelkov, to }e stvarna modrost onih, ki hočejo dvigniti to zemljo. Kraljevska vlada vodi o tem vprašanju še prav poseben račun in si prizadeva, da ga pravilno in naglo reši. (Viharno pritrjevanje in odobravanje.)
Ostra obsodba
razdiralne politike
Oni, ki nočejo konstruktivnega dela, marveč po kavarnah pri črni kavi pcšijo dobre cigarete, pravijo za 5. maj: Nikar ne hodite na volitve, saj to nima nobenega 6misla, saj sploh nima pomena. (Gromoviti klici: Na vešala z njimi!) Vam, bratje, ni do črne kave, ne do dragih cigaret. Toda vi se trudite v poto svojega obraza za vsakodnevni košček kruha. Zato ne boste šJi za takimi politiki. Vaša skrb je uperjena na zemljo in zaradi tega tudi mi delimo z vami vaše skrbi. Verujte treznim ljudem, ki poznajo vas in poznajo vaše skrbi in težave. Baš zato je veljal naš prvi obisk Novemu Sadu, ker je to kraj produkcije zemlje in kruha, ker ste tudi vi v težavah. Zato sem tudi jaz kot minister za gradnje dal prvo pomoč vam in vašim krajem, da se pomaga najprvo vam in dal sem največje vsote, kar jih je bilo mogoče (vi-
Govor ministra Kožulja
Za ministrom prosvete g. Ciričem je govoril minister za gradnje dr. Marko Kožulj, tudi viharno pozdravljen. Izvajal je: Dragi bratje! Morda nas boste vprašali, zakaj smo člani vlade izbrali ravno Novi Sad kot prvi kraj za prireditev tega veličastnega zborovanja. Zakaj nismo šli v Zagreb? V Ljubljano? Zakaj ga nismo priredili v Beogradu, v Skoplju ali v Splitu? Kdor gleda te šubare raznih barv, te dalmatinske čepice, mora pač vsakdo presoditi in čutiti, zakaj smo prišli ravno sem. Kdor pozna razvoj demokracije v današnji ljudski državi, bo vedel, da smo morali najprej priti semkaj v Vojvodino. Medtem ko je liberalizem francoske demokracije bankrotiral, ko je marksistični socializem prav tako bankrotiral, so črne žulj aste roke ohranile, držale in bodo ohranile državo. Vse se je izpremenilo, vse je propadlo, le kmet, mali kmet čuva svojo grudo, ker je k njej privezan. Vi ostanete tu, vi ždvite tu in čuvate to zemljo in jo ljubite. Lepo je rekel veliki sin našega naroda, pokojni Nikola Pašič (Slava mu!), da so opanke in gunjači bili čuvar in bodo ostali čuvar te države. To je Tesnica. Oni bodo tudi ostali evangelij za vse narode in za vse države. Zato moramo priti do sklepa, da je najzdravejše nasloniti se na kmeta, zakaj kmet je čuvar državnih temeljev. (Viharno vzklikanje.)
Morda bi kdo rekel: država res potrebuje kmeta, toda kmet države ne potrebuje. Pa ni tako. Ravno kmetu je država najbolj potrebna. Cesto, ki se bo gradila, bo prehodila trudna kmetova noga. Njegovi vozovi bodo šli po tej cesti. In šole, ki jih imamo na tisoče po naših vaseh, služijo kmetom. Prav tako je s prometnimi sredstvi. Tudi ta služijo kmetu za prevoz njegovih pridelkov. Zato je jasno, da tudi kmet nujno potrebuje svojo državo. Zato pa je tudi vaša najsvetlejša dolžnost, da se odzovete pozivu države tam, kjer vas država poziva. 5. maja vas pozivamo, da pridete in glasujete za tisto vlado, ki bo vodila kmetsko politiko, politiko modernega demokratskega agrarizma. Zato smo mi ravno semkaj prišli, ker je tu sedež agrarne produkcije.
Problemi Vojvodine
Vi nas vprašujete, kaj je storila kraljevska vlada, da vaše težave omili. Včeraj ali predvčerajšnjim je dala vlada za dunavsko banovino 350 milijonov dinarjev za javna dela, da podpre dviganje delavskih mezd, da dvigne cene žitu, da dvigne trgovca, da pomaga prometu, da podpre malega obrtnika. Ta denar je vlada dala ne zato, kakor nekateri govore, da bi imela volilno krilatico. Moj prijatelj minister čirič je rekel: čeravno so poprej mnogokrat govorili pred volitvam!
ln obljubljali zlate gradove, niso potem nič dali. Ml pa nismo takšni! To, kar rečemo, bomo tudi izvršSli. Da je res tako, ste videli že po tem, da je že razpisana licitacija za zgraditev velike ceste od Beograda do Novega Sada, v par dneh pa
Vi ste tu na meji. Zaradi tega je treba, da se tega prav posebno zavedate. Ta zemlja mora biti nam vsem posebno mila in očuvati jo hočemo za vsa pokolenja. Ne bodo pa je očuvali oni, ki politizirajo po kavarnah (Viharni klici: Tako je!). Zato, dragi bratje, ste vi najsilnejšl zgled ln najjačjl dokaz, da ste složni in enotni. Tudi 6. maja glasujte vsi složno! Na vas je, Vojvodinci, da složno stopite na volišče, naša dolžnost je pa, da iapotai-mo svoje obljube.
Pozdravljam vas na konca še kot sin onih krajev, ki dobivajo tu od vas kruh, krajev, ki vedo prav posebno, kaj za nas vse pomeni Vojvodina. Bratje, pozdravljeni!
Govor ministra Marušiča
Zborovale! so sprejeli govor ministra Kožulja z viharnim odobravanjem, nakar je povzel besedo minister dr. Marušič in izvajal:
Bratje! Dovolite mi pred vsem, da dam izraza svojemu zadovoljstvu, da se danes nahajam v glavnem mestu Vojvodine, v srbskih Atenah, v Novem Sadu. Prihajam z najzapadnejše meje naše velike Jugoslavije. (Dolgotrajno vzklikanje.) že kot dijak sem vedel za Vojvodino in Novi Sad, ko smo peli: »Ni brige te, sivi tiču, mi smo s tobom, Svetozare Miletiču«. (Viharno odobravanje.) Komaj je prošla svetovna vojna, pa smo peli: »Mi smo s tobom, Petre Karadjordjeviču«. In tako smo šli v vojno, da bi naša domovina postala velika, zedinjena in svobodna.
Pogostokrat vidimo politiko, kakor da nikoli nismo živeli drugačnega življenja, kakor da smo smeli vzgajati svoje otroke tako, kakor smo jih hoteli vzgajati. Zamakniti se moramo v žalostno preteklost, pa bomo lahko preuredili svojo politiko tako, da bo posvečena veliki bodočnosti. To pa je povzročilo mnoge in velike nevolje, ki zdaj pritiskajo na nas po osvoboditvi. Namestu da bi se bili zbrali v veliko in složno bratsko kolo in se skupno spravili na delo, smo zapravljali svoj čas z brezplodnimi prepiri.
Da smo nadaljevali po tej poti, bi svojo državo uničili in sovražnik bi zopet prišel do veljave. Toda zdaj je napočil čas, ko je treba delati složno in z bratsko ljubeznijo. že 6. januarja je blagopokojni kralj Ze-dinitelj (Dolgotrajno in viharno vzklikanje: Slava mu!) dejal: »Dosti je prepira! Na složno delo!« S temi besedami je položil temelje zdrave in močne politike. Proti tej politiki narodnega in državnega edinstva ni več mogoče delati. Mnogo časa smo izgubili s prepiri in z medsebojnimi borbami. Zdaj pa je napočil dan, da gremo čez vse prepire na delo in da z učinkovitim delom izpopolnimo svoje gospodarsko življenje ter naposled rešimo vsa tista vprašanja, ki čakajo že leta rešitve.
Potreba medsebojnega zaupanja
Takšno vprašanje je tudi vprašanje do-| brovoljcev. To vprašanje se zdaj ureja in ! bo našlo svojo rešitev. Svetovna gospodar-! ska stiska je tolikšna, da potrebuje odpora
tudi od nas samih. Nihče nam tu ne bo pomagal. Vsi mi Jugosloveni se moramo združiti in moramo proučiti, kako naj jo rešimo. Napočil je čas, da vsak izmed nas dela in to čim boljše dela. (Ploskanje in odobravanje.)
To je tudi vzrok, zakaj je prišla vlada g. Bogoljuba Jevtiča, zakaj je bil njen prihod zgodovinska potreba, "Vreba je zdaj, da dvignemo svojo državo gospodarsko in da dvignemo svoj narod, da pobijemo gospodarsko stisko, da bi mogli biti siti v tej državi, kjer je dovolj hrane, kjer je vsega v izobilju. To je razlog, ki je privedel vlado Bogoljuba Jevtiča. Od vas je odvisno, da jo tudi vi podprete. Da bomo mogli urediti vse tisto, kar narod želi in zahteva, je potrebno složno delo in splošno sodelovanje.
Od prvega trenutka ste videli, kako dela vlada g. Jevtiča. Iz tega lahko sklepate, da vlada stremi po tem, da to delo tudi nadaljuje. če bo imela vaše zaupanje, če se bo lahko zanesla, da ste vi z njo, bo delo tudi izvršila. Na vas je, da pridejo v novo skupščino ljudje po vaši izbiri, da bo ta skpuščina vaša. (Sliši se klic: Imamo dosti kandidatov, prerešetajte jih tam, vas prosimo.)
Zanesljivo vam lahko obljubim: Prav tako požrtvovalno in iz globine srca, kakor smo doslej delali, bomo to delo svoje tudi nadaljevali. Obljubimo vam, da bomo iskreno in požrtvovalno ljubili svojo domovino in delali za njo tudi zdaj na odgovornih mestih.
Mogoče so tudi med vami ljudje, ki res ne vedo, kaj je narodna država, ki kakor da žive v nekem drugem svetu. Treba je samo opozoriti jih na inozemstvo, da bodo videli, kako tam delajo, kako tam povsod zbirajo narodne moči, da so narodi složni in sporazumni. Tisti, ld vedo in čutijo, kaj pomeni biti pod tujim jarmom, mi, U se tega spominjamo, se zavedamo, da je dolžnost vsakega državljana, da mora zavestno delati zoper vsak separatizem, zoper vsakogar, kdor bi hotel trgati to našo državo in prinašati vanjo kakršenkoli razdor In neslogo. (Viharno ploskanje in odobravanje.)
Naša država, hvaia Bogu, ni močna in silna samo po tem, da ima milijon bajonetov. Njena največja sila je v tem, da 15 milijonov &rc složno in požrtvovalno utripa za Jugoslavijo. (Dolgotrajno odobravanje.)
Zborovanje je zaključil bivši poslanec Mi-
lan Sekutfó s zahvalo članom vlade za obrazložitev vladnega programa.
Govore vseh ministrov so zbrane množice sprejele a največjo pozornostjo in jih spremljale z navdušenim odobravanjem. Zborovanje 98 je končalo ob 13. uri.
»Narod, M pozablja brate v sužno-stl, tepta svojo čast! »Bran-l-bor« se briga zanje. — Pristopajte!«
Predsednik Jevtic na grobu Velikega kralja
Sumadinski kmetje so priredili svojemu odličnemu rojaku prisrčen sprejem in velike ovacije
Beograd, 24. marca. AA. Ob 11. dopoldne je prispel na Oplenac predsednik vlade g. Jevtič. Za njegov prihod je zvedelo večje število prebivalcev iz Topole in sorodnih »rezov, ki so ga pričakovali na Oplencu. Malo pred predsednikom so prišli na Oplenac tudi minister pravde dr. Dragotin Kojic, bivši narodni poslanec Ili-ja Mihajlovič, senator Andra Kujundžič, odvetnik Milovan Nikolič, poslanski kandidat za kragujevski »rez in mesto Kragu-jevac, ter več meščanov iz Kragujevca.
Čim je predsednik vlade g. Jevtič stopil iz avtomobila, ga je množica pozdravila z živahnim vzfclikanjem. G. predsednik se je pomešal med ljudi ter se s posameznimi skupinami dalj časa razgovarjal. Nato je odšel v cerkev ter se podal v kripto h grobu Velikega kralja. Globoko ginjen je pristopil in prižgal na njem svečo. Enako je storil tudi minister dr. Kojič. Zatem je bila ob grobu spominska svečanost, ki jo je izvršil svečenik iz Markovca. Na jek-tenija so odgovarjali učitelji iz oplenskega ■reza. Po končanem obredu je predsednik vlade skupno z zbranim narodom počastil spomin pokojnega kralja Uedinitelja s klici »Slava mu!«
Iz cerkve sta odšla predsednik Jevtič ter minister Kojič k obedu v Zadužbinski dom cerkve sv. Djordja. Med obedom je
j nazdravil Nj., Vel. kralju Petru II., kraljevskemu domu in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu kmet Tugomir Rajkovič iz Plaškovca. Predsednika Jevtiča in ministra Kojiča je pozdravil svečenik Dražič Avramovič, ki je v svojem govoru poudarjali prizadevanje vlade za povzdigo našega gospodarskega življenja ter za preporod vasi in kmeta. Naglasil je, da je vsa Šu-madija na strani g. Jevtiča. Med tem se je zbrala pred domom velika skupina kmetov, ki so začeli živahno vzklikati g. Jev-tióu. Slišali so se zlasti vzkliki: Živel največji zaščitnik kmetov!
Predsednik Jevtič je »topil na hotelsko teraso, kar je izzvalo veliko navdušenje množice. V imenu šumadinskih kmetov sta pozdravila g. Jevtiča seljaka Milisav Borie in Mihajlo Stojič. Med Stojičevim govorom so zbrani kmetje ponovno burno in živahno vzklikali ministrskemu predsedniku. Ginjen nad iskrenimi pozdravi se je predsednik vlade g. Jevtič prisrčno zahvalil prisotnemu narodu. Ponovno so med zbranimi zaorili vzkliki: Živel predsednik vlade! Živel naš Šumadinec! Ministrski predsednik je zopet ostal dalj časa med kmeti, potem je pa v družbi ministra pravde dr. Kojiča odpotoval preko Arandje-lovca v Beograd.
Nova poljska ustava
Poljski parlament je v soboto ponoči odobril novo ustavo, ki razširja oblast predsednika republike
ca skupaj. Predsednik republike sme do sestanka novega Narodnega predstavništva izdajati uredbe z zakonsko veljavo. Tretjino članov senata imenuje predsednik republike. Sejm 6e voli za pet let. Nova ustava daje vsem poljskim državljanom ne glede na narodnost in vero enake pravice.
»Gazeta Polska« objavlja članek ministrskega predsednika Kozlowskega o novi ustavi, o kateri pravi, da je zgodovinskega pomena. Dosedanja ustava iz 1. 1921. je bila plod političnega doktrinaretva, ki je slepo posnelo tuje ustave. Sedanja preureditev države je v prvi vrsti delo maršala Pilsuctekega, ki je dvignil Poljsko iz mrtvila in jo povedal k novemu življenju. Nova uetava je plod dokroleinega dela. Žato nova ustava ni revolucijo dejanje, marveč bo državo okrepila, edinstvo naroda pa poglobila, tako da bo mogla Poljska premagala vse notranje in zunanje težkoče.
Varšava, 24. marca. AA. Nekoliko minuit
ß> polnoči so objavili izid glasovanja v par mentu o novi poljski ustavi. Za izipre-membe in dopolnitve, kakor jih je predlagal senat, je glasovalo 260 poslancev, proti pa 135. S tem je nova poljska ustava kon-Snoveljavno sprejeta, ker jo je senat odobril že 1. januarja. Poslanci vladnega bloka 9o pozdravili izid glasovanja z viharnim vzklikanjem in s pesmijo poljskih legij iz svetovne vojne.
Najvažnejša določba nove poljske ustave povečuje dosedanjo oblast predsednika republiki, ki bo odslej vrhovni politični razsodnik v dTŽavi. Po novi ustavi sme predsednik republike odrediti nekatere ukrepe tudi bflez eopodpisa ministrov. Predsednik ropublilke je vrhovni poveljnik vse oborožene si.le. Ministrski predsednik je odgovoren predsedniku republike in ne Narodnemu predstavništvu. Odstop vlade lahko zahtevata le senat in poslanska zborni-
Popolna solidarnost velesil
Simonovi razgovori s Hitlerjem v Berlinu bodo omejeni le na vsebino londonskih predlogov
Pariz, 24. marca. d. Italijanski državni podtajnik Suvich je odpotoval snoči ob 20.20 nazaj v Rim, angleški pravosodni minister Eden pa je dopoldne odpotoval v Amsterdam, kjer se je sestal z zunanjim ministrom Simonom in njegovim spremstvom, ter nadaljeval skupno z njim z letalom pot v Berlin.
Pri včerajšnjih razgovorih Lavala, Su-vicha in Edena je prodrlo francosko-itali-jansko naziranje. Ugotovljena je bila tudi enotna fronta zapadnih sil glede na vprašanje pakta o nevmešavanju. Konferenca zunanjih ministrov Francije, Anglije in Italije v Stresi dne 11. aprila naj bi rodila po obisku Edena v Moskvi, Varšavi in Pragi končne sklepe o možnosti bodočega sodelovanja z Nemčijo, kar se more smatrati kot pozitiven rezultat pariških razgovorov. Lavai in Suvich moreta pokazati na uspehe prizadevanj, da bi se Simonovi razgovori v Berlinu omejili zgolj na vsebino londonske deklaracije.
Pri včerajšnjih pariških razgovorih so razpravljali tudi o vesteh iz Moskve, po katerih vidi Rusija v oborožitvi Nemčije resno nevarnost ter hoče podvzeti korake, da bi prepričala francosko vlado o potrebi ojačenja skupne varnosti v tehničnem pogledu.
O tem vprašanju je včeraj podrobno razpravljal tudi vrhovni francoski obrambni svet pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Bavil se je tudi z načrtom zakona o organizaciji prebivalstva v primeru vojne, kakor tudi o vojaških ukrepih Italije.
Francoski komentarji
Pariz, 24. marca. AA. Listi izražajo zadovoljstvo nad komunikejem o včerajšnjih razgovorih Lavala, Suvicha in Eldena v Parizu, ki naglaša, da obstoja popolna solidarnost med Anglijo, Francijo in Italijo. Nekaj listov ni zadovoljnih s poznim sestankom v Stresi in upajo, da Lavai dotlej ne bo miroval in da pojde predvsem v MosBvo. Vsi listi pozdravljajo pripravljalne ukrepe, ki jih je izdal Mussolini in pričakujejo, da se bo položaj razčistil.
»Figaro« pravi, da je včerajšnji sestanek potekel v duhu tradicijonalnega soglasja in prijateljstva. »Petit Parisien« ugotavlja, da so razgovori potekli prisrčno ln v soglasju, ki je preseglo vsa pričakovanja. Mussolini je imel istočasno govor, ki se odlikuje po izredni odločnosti. Povedal je Jasno vsem, ki bi hoteli spletkarlt!, da je Italija pripravljena. Bil je to dober nauk tistemu, ki misli, da ima samo on odločnost v zakupu.
»ICcho de pariš« piše, da so konferenco j stresi odložili do povratka Edena lz
Moskve. Medtem bosta imela angleška vlada sejo, angleški parlament pa debato o mednarodnem položaju. Angleški zunanji minister Simon bo prišel torej v Streso s končnimi navodili. Zaradi tega se svet Društva narodov ne bo utegnil sestati pred 15. aprilom. Ves ta čas Francija ne bo mogla ostati prekrižanih rok in namerava zato Lavai obiskati Moskvo že prihodnji teden.
Zadovoljstvo tudi v Rimu
Rim, 24. marca. AA. Tu so z velikim zadovoljstvom sprejeli vest, da se bo včerajšnja pariška konferenca nadaljevala v Stresi. Listi opozarjajo na izredni pomen tega novega sestanka, ki bo po razgovorih angleških ministrov v Berlinu.
Prihod Simona in Edena v Berlin
Berlin, 24. marca. g. Angleška ministra Simon in Eden sta popoldne prispela z letalom v Berlin. Ker govori kancelar Hitler samo nemšiko, minister Simon pa le slabo razume nemški Jezik, dočim lord Eden niti ne govori niti ne razume nemškega jezika, bo pri VBeh razgovorih potreben tolmač. Jasno je, da v Berlinu ne bo prišlo do odločitve, ker Simon ne bo hotel prevzeti nobenih obveznosti. Pri vsem odporu proti mednarodnim konferencam spoznavajo tudi na nemški strani, da se dogodki razvijajo v smeri proti novi veliki konferenci.
Belgijska vladna kriza
Bruselj, 24. marca. č. Kriza vlade še vedno ni rešena. Kralj Leopold je v petek ponudil mandat za sestavo nove vlade guvernerju belgijske Narodne banke in bivšemu finančnemu ministru Francquiju, ki pa ga je odklonil, češ, da ne more opustiti sedanje funkcije guvernerja Narodne banke. Nato je kralj pozval k sebi bivšega ministrskega predsednika Theunisa in zahteval od njega, naj se v določenem roku dogovori z voditelji treh glavnih belgijskih političnih strank za sestavo začasne vlade Nacionalne unije. Ker Theunis ni uspel v pogajanjih s političnimi voditelji, je bil mandat za sestavo vlade poverjen snoči podguvernerju belgijske Narodne banke Van Zeelandu, ki je pomočnik guvernerja banke za mednarodne obračune v Baslu, vseučiliški profesor, in je zastopal Belgijo že na mnogih mednarodnih konferencah.
Naročite — čitafte „ŽIVLJENJE IN SVET"
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24
Danes ob 3«, 5., 7«74 to 9^/4 velika premiera
največje reportaže vseh dob, originalni ruski film
Čelfuskinci
FIlm, kakršnega Be nI videla Ljubljana.
Junaštva in podvigi ruskih znanstvenikov in pilotov, ki so L 1933. držali ves
svet v napetosti. SEVERNO LEDENO MORJE, kot je v resnici! Kot dopolnilo programa barvana SILLY ln sijajna Sala »SIRENE«
Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. — Rezervirajte si vstopnice!
Pozna žrtev vojne
Granata, ki so jo med vojno pustili avstrijski vojaki pod Plemberkom, je raztrgala llletnemu Šolarju des-
nico
Stopiče, 24. marca.
Pred nekaj dnevi je našel llletni posestnikov sin Martin Gazvoda iz Gornje Težke vode blizu vaške ceste pod vasjo Plemberkom pri Stopičah zastarelo avstrijsko topovsko granato kalibra 37 mm. Deček, ki ni poznal granate, je mislil, da je kak zavržen star možnar. Granato Je s trudom vzdignil ter zanesel nekaj metrov v stran v obcestni gozdiček.
V soboto popoldne so imeli otroci iz osnovne šole v Stopičah spoved v župni cerkvi. Poleg drugih so bili pri spovedi tudi posestnikovi sinovi llletni Janez Udovč, lOletni Martin Gazvoda, 81etni Stanko Ber-kopec in lOletni Josip Klemenčič, vsi iz Gornje Težko vode, Po spovedi je lOletni Martin Gazvoda svojim trem tovarišem razodel, kaj je bil našel pod Plemberkom, ko se je vračal iz šole domov. Vsi dečki so se takoj dogovorili, da odnesejo dozdevni možnar domov. Granato, ki je bila še vedno v gozdu, kamor jo je Gazvoda položil, so nerazsodni dečki vzeli s seboj. Na poti proti domu so se začeli z granato igrati in jo metati ob tla. Kakih deset metrov daleč od doma v bližini prvih hiš domače vasi je vzel granato v roke najstarejši šolar, llletni Janez Udovč, in začel z njo tolči ob
i kamen. Udovč je napravil samo nekaj udarcev, ki jim je sledila strašna eksplozija. Vmes se je začul pretresljiv krik deč-| ka Udovča, ki mu je granata odtrgala des-' nico in jo vrgla v bližnja drevesa, kjer je obvisela. Vaščane je silna detonacija razburila. še bolj pa bolestno vpitje poškodovanega dečka. Njegovi sošolci so kakor brez uma pritekli po nesreči v vas ter obvestili o dogodku starše in ostale vaščane, ki so takoj pohiteli na kraj nesreče. Strašno ranjenega nesrečnika so za silo obvezali, nato v Plemberških goricah pustili svoječas-bratov v Kandiji.
O žalostni nesreči so bili obveščeni tudi orožniki v Vinji vasi, ki so pobrali kose eksplodirane granate in vzeli z drevja kose dečkove desnice. Po mnenju ljudi so granato v Plemberških Goricah pustili svoječas-no avstrijski vojaki, ki so imeli med vojno v teh krajih svoje vaje. Granata je bila najbrž zakopana v plemberškem vinogradu, kjer so jo kopači odkopali, da se je nato sama zvalila po bregu v bližino vaške ceste, kjer jo je zdaj našel Gazvoda. Sočustvovanje z družino, katere sinčka je zadela tako tragična usoda, je med prebivalstvom splošno.
Maribor preko nedelje
Maribor, 24. marca.
Kmetovalci za svoje koristi
Danes dopoldne je bilo v Union« veliko zborovanje našega okoliškega kmetstva. Zborovanje so sklicale kmetijske, sadjarske in vinarske podružnice iz obeh mariborskih sreaov. Vodil Je zbor predsednik tukajšnje podružnice Kmetijske družbe dr. Kovačič, ki je izjavil, da je zborovanje izključno strokovno kmetijsko. Sledilo je pet temeljitih strokovnih poročil o posameznih panogah našega kmetijskega gospodarstva. O vinarstvu je poročal g. Verlič od Sv. Petra pri Mariboru, o kmetijstvu g. Roškar od Sv. Jakoba v Slovenskih goricah, o sadjarstvu in trgovini s sadjem g. Kovačič od Sv. Petra pri Mariboru, o vrtnarstvu g. Petemel i* Kam-nice, o gospodarstvu in lesni trgovini g. Urbas s Kobanskega. Posameznim poročilom je sledila obširna debata. Na zborovanju, ki se ga je udeležilo okoli 1500 kmetovalcev iz mariborskega področja, se je sprejela tudi resolucija s konkretnimi ugotovitvami glede stanja kmetijstva in z zadevnimi zahtevami. Med drugim se v resoluciji zahtevata najstrožja kontrola vin in večja pažnja izvozu naše živine.
Zbor Jadrana
je bil danes dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. Vodil ga Je predsednik g. dr. Fornazarič, ki Je podal obširen pregled o Jadranovem lanskem delovanju. Tajniško poročilo Je podal g. Lobša, blagajniško g. Drago Krištof in o inventarju je govoril gospodar g. Anton Piščanc. Društvo je Imelo 17 nastopov in koncertov, odnosno sodelovanj. Pri volitvah se je izvolil v glavnem dosedanji odbor z za-slušnim predsednikom g. dr. Fornazari-Čem na čelu. Za častnega člana se je izvolil dosedanji dolgoletni zborovodja ln predsednik pevskega odseka g. Joško Lah. Pr! občnem zboru so bili navzočni gosp. Mordej kot zastopnik Ipavčeve župe, g. živko v imenu »Drave«, g. dr. Irgolič ln g. Reja za »Mejo« in g. Kralj za »Nanos«.
Sadni trgovci
so zborovali pri »Orlu«. Zbor je otvoril predsednik g. Kranjc. Obširno poroöüo o delovanju Udruženja sadnih trgovcev v
Mariboru je podal delavni tajnik g. Am-brožič. V poročilu je bilo govora o neète-tih intervencijah udruženja v korist sadnih trgovcev in eksporterjev. Pri železniškem ministrstvu se je na primer dosegla promptnejša dobava vagonov v izvozni sezoni. Zaradi reorganizacije »Prizada« se je ureditev veeh potrebnih formalnosti glede izvoza sadja v Nemčijo zakasnila, tako da znaša zaradi tega povprečna škoda okoli enega milijona dinarjev. Legitimacij je bilo izdanih za nakupovalce v 1935. letu 263, izvozno uverenje je dobilo 67, medtem ko jih je udruženje prejelo 376, tako da je ostalo 309 neizrabljenih. Članov šteje udruženje 98.
Prijatelji francoskega jezika
so se zbrali v petek zvečer v dvorani kina Apola k predavanju profesorja g. Jea-na Lacroixa lz Ljubljane o sodobnem Parizu. Večer, ki ga je priredil skupno * Ljudsko univerzo tukajšnji Francoski krožek, je otvoril v francoščini v imenu krožka profesor g. Gasparin, ki je ob koncu svojih Izvajanj izrekel go6tu toplo dobrodošlico. Predavatelj je na podlagi številnih lepih posnetkov prikazal veličino sodobnega Pariza z vsem velemestnim čarom in pomembnimi stavbami. Poslušalci so njegova izvajanja nagradili s prisrčnim odobravanjem.
Smrt treh starih
Mariborčank
Na Pobrežju je umrla v visoki starosti 90 let zasebnica Marija Lešnikova, v Slovenski ulici 40 781etna zasebnica Marija Rotova, v Mlinski ulici št. 26 pa 761etna zasebnica Uršula Perjanejeva. Blag jtm spomin!
Vlomilci na delu
Vlomilci so vdrli v trgovino trgovke Ljudmile Klavorove na Teznem ter odnesli raznega blaga, kakor nogavic, puloverjev, srajc ln drugega v vrednosti 2300 Din. Vlomilci so prišli v notranjost trgovine s ponarejenimi ključi in so po izvršenem vlomu trgovino spet zaklenili. Za svedrovci poizvedujejo orožniki.
Ljubljanska nedelja
Ljubljana, 24. marca.
Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj
V soboto je imelo to društvo občni zbor v salonu Birkove gostilne na Borštnikovem trgu. Zbor Je vodil njegov predsednik ravnatelj g. R e i s n e r ln podal krajše poročilo o delovanju ln namenu društva.
Zatem je podpredsednik g. dr. Spille r-Mu y s čestital g. Re isner ju k njegovi 601etnici, ki Jo Je obhajal te dni. čestitkam so se pridružili vsi navzočni z vročo željo, da bi še dolgo vrsto let na-čeloval društvu čvrst ln čil kakor doslej. Prečitano je bilo nato pismo ministra g. dr. K ramer ja, ki želi društvu najtx>lj-ših uspehov, predsedniku g. Relsnerju pa najiskrenejše čestita k njegovemu Jubileju.
PodTobno poročilo o delovanju društva v preteklem letu Je podal tajnik g. M1-h e 1 č i č. Sledilo Je poročilo marljivega blagajnika g. Alojza Urbančiča, nato pa se Je vnela krajša debata. Po zadostnih pojasnilih predsednika, blagajnika in pre-
glednika računov g. Gorazda je bilo blagajniško poročilo soglasno sprejeto.
Sledilo je poročilo knjižničarja g. Alojzija Potočnika. Tudi pri tem poročilu se Je vnela krajša debata, ki se Je zaključila s soglasnim priznanjem knjižničarju za njegovo delo ln skrb.
Društvo ima blizu 13.000 slovenskih, srbohrvatskih, čeških, nemških ln francoskih knjig in bo po možnosti knjižnico še izpopolnilo.
Pri volitvah je bil s majhnimi izpre-membami izvoljen dosedanji odbor s predsednikom ravnateljem g. Relenerjem na čelu. Novi odbor sestavljajo: predsednik ravnatelj tehniške srednje Sole Reisner Josip; prvi podpredsednik odvetnik dr. Spiller-Muys Fran; drugi podpredsednik viSJi tehniški svetnik in«. Beve Lado; odborniki: uradnik banske «prave Puc Igor, poštni uradnik v pokoju Urbančič Karel, učitelj Potočnik Alojzij, slikarski mojster Košak Ivan, sodnik dr. Umnlk Ivo, dohodarstveni uslužbenec Mlhelčič Franc ln kamnosek Türk Miha; namestnl- j ka: strokovni učitelj Mušič MIha ln šol- ' skl upravitelj v pokoju Perko Lovro: pregledovalca računov: šolski upravitelj v t
» pokoja Gorazd Frane ln privatni uradnik
Bežek Etbin; namestnik magistrata! uradnik Malgaj Ivan.
Dvorni svetnik Božidar Bežek na zadnji poti
Danes popoldne je nastopil dvorni svetnik g. Božidar Bežek svojo zadnjo pot. Pred hišo žalosti v Trdinovi ulici 2 se je zbrala velika množica ljudi, zlasti njego vih stanovskih tovarišev, znancev In prijateljev. Ko so očetje frančiškani opravili pogrebne obrede, se je začel pomikAti žalni sprevod. Za križem so nosil! krasna venca Društva »Pravnika«, katerega podpredsednik je bil pokojnik, in pa ljubljanske borze. Za krsto so stopali užaloftčeni sorodniki, nato pa ostalo sorodstvo.
Skoro korporativno eo se pogreba udeležili njegovi stanovski tovariši s predsednikom višjega deželnega sodišča g. dr. Vrančičem in podpredsednikom g. dr. Gradnikom, višjim državnim tožilcem g-dr. Grassellijem ln drugimi na čelu. Odvetniško zbornico je zastopal njen predsednik g. dr. 2irovn!k, Društvo »Pravnik« pa predsednik univ. profesor g. dr. Dolenc e tajnikom g. dr. Sajovicem. V žalnem sprevodu so dalje stopali predsednik Zbornice za TOI g. Jelačin, predstavniki ljubljanske borze, Notarske zbornice, de-putacija Ljubljanskega Sokola v Civita z znakom pod vodstvom staroste br. Kaj-zelja in številni drugi. Lep pogreb je pričal o simpatijah, ki jih Je pokojnik užival v naši javnosti.
Pri odprtem grobu se je od rajnkega poslovil v imenu Društva »Pravnika« vseučilišči profesor g. dr. Metod Dolenc.
Težaven položaj
naših prevoznikov
»Pri levu« je danes dopoldne zborovalo Združenje prevoznikov v Ljubljani. Zbor je bil dobro obiskan. Udeležili so se ga tudi delegati iz Maribora. Otvoril ga je predsednik organizacije g. Taškar in se ( spomnil blagopokojnega kralja Uedinite-: lja, katerega spomin so navzočni počastili s klici »Slava« in nato nazdravili mlademu kralju Petru H. Spominjal se je tudi lani umrlih članov.
Po uvodnih formalnostih Je poroča* ; predsednik odseka motornih vozil g. Gu-; š t i n in orisal težaven položaj prevoani-| kov zaradi pretiranih davščin. Organ tea-! cija je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da olajša nevzdržno stanje, žal pa ni v svojih prizadevanjih vedno uspela. Združenje Je poslalo 19 deputacij na odločilna mesta, interveniralo pri Zbornic: za TOI, pri županu in drugod zaradi teš-marstva, ki ee vedno bolj širi, pri davčni upravi glede pavšaJiranja pridobnine, pri banu in podbanu, da ostanejo obrtna pooblastila, pridobljena pred 10. majem leta 1934., neokrnjena, dalje zaradi preveša gramoza iz Lanišča in oddaj voženj mestnim voznikom pri gradnji Bieiweisove ceste in proti previsokemu obdavčenju motornih vozil. Združenje Je v utemeljevanje svojih zahtev poslalo več zadevnih spomenic na odločilna mesta. 21. marca je bila posebna deputacija tudi v Beogradu, kjer je Intervenirala v finančnem ministrstvu skupno z mariborskimi tovariši in tam predložila svoje težnje in zahteve. Deputaciji so bile obljubljene olajšave.
Tajnik g. S e m e n ! č je povedal, da )e od lani pristopilo k organizaciji 20 novih članov, tako da jih štejejo zdaj »druženje v LJubljani in vse podružnice skupaj 161. Od teh sta 102 člana s konjsko vprego, 58 pa ima avtomobile.
Sledila so poročila ostalih funkcionarjev, naposled so se pa obravnavala razna aktualna vprašanja in je bilo v tem pogledu podanih več konkretnih predlogov. Popoldne se Je pa nadaljevala debata o raznih internih zadevah.
Octovo kislino je pila
V bolnišnico so morali prepeljati brezposelno 20Ietno natakarico Marijo D. i« šiške, ki je v šelenburgovl ulici pila octovo kislino. V bolnišnici so ji izprali želodec ln je za enkrat izven nevarnosti. Vzrok poskušenega samomora ni znan. Najbrž jo je beda pognala v obupno dejanje.
„Zadeva Časti vseh Jagoslo-venov so rojaki v sužnosti! ščitimo svojo narodno Čast ter pristopajmo h „Bran-1-boru!"
Otvoritev umetniške razstave mariborske »Brazde« v Celju
Celje, Zi. marca.
Danes dopoldne se je zbralo v mali dvorani Celjskega doma večje število občinstva, da prisostvuje otvoritvi razstave mariborskega kluba likovnih ometnikov »Brazde«. Celjski župan dr. Goričan Je otvoril razstavo z nagovorom, v katerem je podčrtal pohvalno nalogo »Brazde«, da popularizira slovensko likovno umetnost. Pozdravil je občinstvo ln želel razstav-ljajočlm umetnikom mnogo moralnih in materialnih uspehov z lepo celjsko razstavo. županu se Je v imenu »Brazde« zahvalil profesor g. Jlrak lz Maribora, ki je obenem Izrekel zahvalo tudi vsem, ki so aktivno sodelovali pri pripravah za razstavo, in vsem, ki so prišli k otvoritvi. Omenil je, da Je cilj »Brazde«, da približa likovno umetnost vsemu našemu narodu Razstava je zelo pestra, bogata ln zanimiva. Razstavljenih je 90 del: olj, pastelov, akvarelov, lesorezov, lltografij, risb, plastik itd. Razstavljajo slikarji profesor g. Anton Gvajc. profesor g. Karel Jlrak In profesor g. -Ivan Kos lz Maribora, profesor g. Franjo Košir Iz Ptuja, akademski slikar g. Zoran Mušič lz Hoč, profesor g. Albert Sirk od Sv. Lenarta v Slov. Goricah, akademski slikar g. Dorè Klemenčič in prof. g. ščuka iz Celja in akademski slikar g. Vladimir Stoviček iz Leskovca.
Razstava, na katero opozarjamo vse občinstvo, bo odprta do 6. aprila, ln vicer vsak dan od 9. do 19.
Cerkvene razmere na Tolminskem
Zgagarstvo novega kaplana
Tolmin, sredi marca.
V Tolminu >e vladal v cerkvenem pogledu najlepši mir, dokler ni prišel v fari za kaplana tujec Settori. Dekan Jože Vodopivec je opravljal svoje duhovniške posle v splošnje zadovoljstvo vseh fa-ranov. Settori pa se je že takoj spočetka pokazal v pravi luči. Rovaril je na vse strani in je povsod iskal prilike, da bi zanesel zgago med nas. Pri tem ni prav nič izbiral sredstev. Ovadbe, podtikanja, grožnje — vse mu je prišlo prav... Najprej je izpodrinil svojega sobrata na tolminski gimnaziji, profesorja verouka in Italijana po rojstvu in jeziku, samo zato, ker se je ta prav dobro razumel z našim dekanom, s katerim sta bila v mladih letih sošolca v goriškem semenišču. Potem pa se je spravil nad dekana samega. Pred
kratkim je dekan Vodopivec prejel dolgo grozilno piamo, o katerem se tu javno govori, da ga je spisal kaplan Settori. Sumi se, da se je hotel kaplan na ta nizkotni nači maščevati nad dekanom, ker ga ta ni hotel za pomočnika pri lanski božičnici in je mesto njega pozval za asistenta rajši dva naša semeniščnika iz Gorice. Ko je letos dekan napovedal velikonočno spoved, je kaplan Settori namenoma istočasno oznanil večemice, samo da ee je potem napram svojim predstojnikom poba-hal z veliko udeležbo pri njegovih cerkvenih opravilih, ker se je namreč v cerkvi — radi sipovedi — vedno zbralo precej ljudi... S tem je hotel kaplan Settori »dokazati«, da so slovenska cerkvena opravila pri nas že odveč, da ljudstvo samo zanje več ne maral
Železnica Trst-Porec ukinjena
Z odlokom z dne 8. marca t. 1. je prometno ministrstvo v Rimu odredilo, da se s 1. aprilom t. 1. za vedno ukine železniška zveza Trst—Poreč; ozkotirna železnica, ki je do sedaj spajala oba kraja, pa se razdere, tako da bo mogoče primerno razširiti cesio, ki teče sporedno s progo.
Izginila bo na ta način vsaka sled o po-raškem »kofemalnu«, ki je nad 35 let (železnica je bila zgrajena okrog L 1900)... skozi burjo in viharje prevažal potnike in blago iz Trsta v Poreč in narobe... Prometno ministrstvo utemeljuje svojo nenadno in nepričakovano odločitev s težkim deficitom, ki da je že leta in leta razjedal proračun te edine ozkotirne železnice iz Trsta. Iz navedb ministrstva posnemamo, da je letni deficit v zadnjih le-iih dosegel približno tri in pol milijona lir! Železnico je baje zadnje čase zelo občutno zadela močna avtobusna konkurenca, ki ji je odvzela skoro vse potnike, blago pa so v zadnjem času prevažale skoro izključno le ladje, ki so izpopolnile svoje zveze in tako dvignile promet po morju na škodo prometa po suhem. Zato se je ministrstvo odločilo ne samo začasno ukiniti promet na tej nerentabilni in celo močno pasivni progi, ampak tudi popolnoma odstraniti tračnice te ozkotirne železnice, ki je na nekaterih mestih silno ovirala cestni promet, ker je njena proga tekla tik ob glavni prometni žili. Z njeno odstranitvijo bo sedaj mogoče primerno Tazširiti cesto, po kateri bodo odslej vozili elegantni, hitri avtobusi, ki bodo vezali glavna istrska središča s Trstom in bodo tako popolnoma nadomestili tudi poreško železnico. Te nove avtobusne proge bo po večini upravljala železniška uprava sama in bo država privatna podjetja, ki imajo sedaj koncesijo za promet, p« i merno odškodovala.
Tržaško časopisje stavlja to nenadno odločitev prometnega ministrstva v neposredno zvezo z obsežnimi načrti rimske vlade o pospeševanju tujskega prometa v Istri, c čemer je pred kratkim obširno poročal istrski poslanec Maracchi. Seveda je vse to zaenkrat samo v načrtu in je izvedba programa nedvomno še zelo daleč. Tako piše tržaški »Piccolo«, da je celotna izvedba istrskega tujsko-prometnega programa odvisna v prvi vrsti »oci dobre volje in finančnih sredstev pokrajine in občin, ki so danes živo zainteresirane na obisku čim večjega števila tujcev.« Iz obširnega »Piccolovega« poročila se vidi, da preživlja Istra trenutno strašno krizo, da se tega fašistična vlada sicer v polni meri zaveda, da pa za omiljenje težkega položaja zaenkrat nima zadostnih sredstev na razpolago. Zato prepušča reševanje istrske krize istrski pokrajini sami in prizadetim občinam, na katerih dobro voljo tako živo apelira...
Premestitve in imenovanja duhovnikov na Goriškem
Z odlokom goriškega nadškofa Margotti j a so se izvršile pred kratkim te-le pomembne spremembe v duhovniški službi
na Goriškem:
Znani župnik Dorbolò iz Rezije, ki je bil po premestitvi slovenskega župnika Fona edini duhovnik v Ajdovščini, je premeščen v Zgonik na Krasu (torej spet med slovenske farane!). Pravijo, da je bil kazensko premeščen. Znane so njegove večerne zabave, ki si jih je tu pa tam privoščil celo... v gostilnah, kjer je bil sploh stalen gost Na njegovo mesto je zdaj imenovan spet naš človek: župnik Srečko G r e g o r e c.
V Sv. Križu na Vipavskem, ki je bil po konfinaciji Srečka Rejca brez duhovnika, je prišlo do pomebnega imenovanja: italijanski pater o. Vettore da Rovigo, ki vodi znani kapucinski samostan v Srv. Križu, je imenovan za začasnega upravitelja sve-tokriške župnije. Ta popolnoma slovenski kraj je torej še vedno brez slovenskega duhovnika. Zanimivo je, da sta bila do sedaj že dva naša duhovnika iz te fare (Ivan in Srečko Rejec) konfinirana. Prvi je sedaj prost, a ni več v Sv. Križu, drugi pa je še vedno v konfinaciji.
Za duhovnika v Idriji ob Bači pa je imenovan z istim odlokom g. Valentin Pi ree. — Dr. Mirko Brumat v Gorici pa je bil povišan v kanonika.
Tržačanov je vedno mani
Poročali smo že o skrbeh, ki jih povzroča Trstu stalno nazadovanje rojstev. Že ob bilanci za 1. 1934 so tržaški listi odkrito ij^ražali svojo zaskrbljenost ob tem žalostnem pojavu, vendar so vsaj na tihem upali, da se bo položaj v novem letu zboljšal. Demografske statistike za prva dva meseca letošnjega leta pa teh upov niso upravičile. Tako v januarju kakor v februarju je presežek smrti nad rojstvi občuten in vzbuja že sedaj zelo temne poglede v bodoči razvoj. Priobčili smo že podatke za mesec januar, iz katerih je bilo razvidno, da je Trst samo v tem mese-
cu nazadoval za 66 oseb (293 rojstev, 359 smrtnih primerov), dočim je slovenska dežela v istem času izkazovala za 38 ljudi naravnega prirastka (162 rojstvi in samo 124 smrtnih slučajev). — Nič manj ne-razveseljivi niso podatki za mesec februar 1935, ki jih je pravkar objavil tržaški ana-grafski urad. Lz njih posnemamo, da se je v preteklem mesecu r odilo v Trstu 257 otrok, umrlo pa je v istem razdobju 306 meščanov. Razlika v škodo rojstev znaša torej v februarju t. L 49! Mesto Trst torej tudi v februarju ne izkazuje naravnega prirastka prebivalstva potom rojstev, ampak zopet samo — nazadovanje... Pa tudi število rojstev samih je nazadovalo in sicer od 293 v prvem mesecu na 257 v drugem. — Slovenska dežela izkazuje po j uradnih statistikah zopet znaten prirastek. Ze v januarju je znašal lepo številko (38), v februarju pa se je zvišal na 60! Za toliko namreč presegajo rojstva (156) smrtne slučaje (96). Dočim je torej mesto Trst nazadovalo v februarju za 49 oseb, je podeželsko prebivalstvo poskočilo za 60 bitij. In ta prirastek je za nas še toliko bolj razveseljiv, ker je število samih rojstev skoro neizpremenjeno v primeri z januarjem t L (162 rojstvi v januarju, 156 roj-sev v februarju; razlika minus 6 je prav neznatna!) — V obeh prvih dveh mesecih tekočega leta se je torej število naših ljudi v tržaški pokrajini zvišalo skupno za 98 novih ljudi, dočim je v istem času italijansko prebivalstvo mesta Trsta nazadovalo radi presežka smrtnih primerov nad rojstvi za nič manj ko 115 oseb (nazadovanje v januarju 66, v februarju 49). Zdaj vedno bolj razumemo, zakaj izraža tržaško časopisje tak strah radi bodočega demografskega razvoja tržaške pokrajine, ko so pa te številke v tako ozki zvezi z vitalnimi etnografskimi problemi cele Julijske krajine...
p— Novi podestat na Reki. Spremembe na važnejših samoupravnih službenih mestih, ki so bile še proti konou lanskega leta zelo pogoste, so v zadnjem času nekoliko ponehale. Načelo, da posamezni krajevni veljaki ne smejo vršiti hkrati po več funkcij, zlasti pa ne zavzemati plačanih mest, ki ga je lani Mussolini ponovno proglasil kot eno izmed temeljev fašistične birokracije, se je »pričo pomanjkanja kvalificiranega in obenem režimu zvestega osobja izkazalo kot neizvedljivo. Zato so v tem pogledu fašistične oblasti nekoliko popustile, o čemer priča zlasti imenovanje novega p od estata na Reki. Mesto dosedanjega podestata in senatorja Giganta je prevzel Colussi, delegirani upravnik reškega režimskega glasila. Vedetta d'Italia«, in predsednik fašistične organizacije invalidov, predsednik komisije za sanacijo reške hranilnice, delavskega denarnega zavoda in reške zveze za tujski promet.
p— V Mirnu pri Gorici je imenovan za začasnega občinskega komisarja kapetan Andrej Gioioso. Prejšnji »podestà« Rafael Scalettali je iz neznanih vzrokov podal demisijo.
p— Promet v triaSki luki. It statistike o trgovskem prometu Tirata, ki jo je pred dnevi izdal deželni svet za korporacijsko gospodarstvo, posnemamo za mesec februar 1935. (številke v oklepaju kažejo promet v mesecu februarju 1934) te-le zanimive podatke, izražene v stotih: Dovoz: s) po železnici: 612.594 (562.507); b) po morju: 1,010.264 (1,580.262!). Izvoz: a) po žel: 693.051 (650.792); b) po morju: 494.275 (478.154). Skupni promet je torej znašal: a) po železnici: 1,305.645 (1,213.299); b) po morju pa: 1,504.539 (2,058.416). Kakor vidimo, se je torej tržaški promet v mesecu februarju 1935 napram februarju 1934 zmanjšal tako po železnici kakor po morju, dočim pa zaznamujejo železnice relativno neznaten padec (92.346 stotov), je padec pomorskega trgovskega prometa zelo občuten: od 2,058.416 stotov v februarju 1934 je v februarju 1935 padel na 1,504.539, kar predstavlja v enem samem mesecu za 553.877 sfcptov manj prometa v luki! Skupni promet je po teh podatkih padel za 646.223 stotov.
p— V Grahovem je bil pred dnevi otvorjen nov otroški azil znanega propagandnega društva »Osvobojena Italija« (Italia Redenta).
p— V Dobravljah na Vipavskem so začeli te dni graditi novo šolo. Poslopje bodo postavili na travnik nasproti bivši Zadrugi, nad cesto.
p— V Sežani je priredila nadaljevalna šola za vajence v ženskem oddelku poseben »gospodinjski tečaj«, ki se je pred dnevi zaključil. Slavnosti so ob tej priliki prisostvovali visoki predstavniki stranke in državnih oblasti.
p— V Šempasu na Vipavskem se je uči-teljstvo po višji naredbi z vso vnemo vrglo na propagando med domačini. Priredilo je v par tednih že nekaj propagandnih predavanj o sindikatih, korpora-cijah itd.
p— V Kobaridu je goriška pokrajinska obrtna organizacija uvedla v propagandne namene uradno poslovanje vsak prvi in tretji torek v mesecu, »da bi tako čim uspešnejše razvila svojo pomoč v korist obrtnikov in malih indiustrijcev v tej coni.«
p— Težka nesreča »pri Bajti* v Panov-
cu. V začetku t m. se je pripetila v Rožni dolini pri Gorici in sicer »pri Bajti«, težka nesreča, ki je zahtevala življenje komaj 13-letnega Ernesta Debenjaka iz Rožne doline št 74 Vzrok nesreče ni še popolnoma pojasnjen, zdi se pa, da je bil mali Ernest, ki je v okolici pobiral staro železo, žrtev granatnih ostankov iz svetovne vojne. Mali Ernest je v bližini svoje hiše brskal s pikonom za starim železom, ko je bržkone nenadoma zadel ob staro granato, ki je v trenutku eksplodirala. Pok je bil tako močan, da so se zdrobile šipe na bližnjih hišah, dečka pa je tako razmesarilo, da so mogli ugotoviti njegovo identiteto šele po dolgi preiskavi.
p— Nesreča z granato. V soboto zvečer so pripeljali v goriško občinsko bolnico 11-letnega Aleksandra Žnideršiča iz Bilj, ki je dobil hude poškodbe zaradi eksplozije stare, zarjavele granate, ki jo je našel nekje na polju, jo prinesel domov, ter jo skušal razstaviti. Granata mu je odtrgala z desne roke več prstov in drobci železa so se mu po vsem telesu zarili v meso. Njegovo stanje je zelo nevarno.
p— Na Fa j t jem hribu nad Kostanjevico je sredi preteklega tedna nastal velik gozdni požar. Na pomoč so sicer prihiteli gasilci, miličniki in karabinjerji ter oddelek vojaštva, ki pa so 6e zaman borili proti divjemu elementu, ki je v nekaj urah uničil več kot 2 kv. km gozda. Pogorelo je tudi nekaj kmečkih barak, v katerih so imeli ljudje shranjeno svoje poljsko orodje. Sele naslednje jutro 60 požar omejili. Škodo so ocenili na 30.000 lir.
p— Dve hiši sta zgoreli v Sp. Cerovem v Brdih, in sicer Antonu Devincu in Izidorju Bidaju. Škoda zmaša najmanj 10.000 lir.
Danes ob 16. na Stadionu
Beogradski SK - Ilirija
(državni prvak)
ob 14.30 p red tekma
Ilirija I.B : Primorje I.B
2050
Nase gledališče
DRAMA ZaJetek ob 20. url. Ponedeljek, 25.: ob 20. Postržek. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Torek, 26.: Postržek. A
Sreda, 27.: Sluga dveh gospodov. B. ★
Drama. Drevi se uprizori Nicodemijeva igra »Postržek« (Scampolo), prisrčna komedija, ki slika siroto s ceste. Naslovno vlogo bo igrala Ančka Levarjeva, glavno moško vilogo Kralj, ki delo tudi režira. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. — Ab on enti za A bodo imeli v torek predstavo »Postržka«.
OPERA Začetek ob 20. urL Ponedeljek, 25. marca: ob 19. uri: Proslava Materinskega dne. Prireditev Krščanskega ženskega društva. Izven. Torek, 26. marca: Zdaj vam eno zaigram. Red C
Vročina,
utrujenost in bolečine so pH znaki gripe! V tem slučaju j« potrebno, da bolnik leže takoj v posteljo in da se s pomočjo ASPIRIN tablet dobro spotL Na ta način je najbolj mogoče pr®» prečiti to nevarno bolezen.
BAYER Ve. KAJ POMAGAJ
TAB LETE
Dva dneva praktične
kulturne vzgoje
Nacionalnopolitlčnl tečaj Zveze kulturnih društev
i	Ljubljana, 24. marca.
Nacionalnokulturni tečaj, ki ga je priredila ZKD za funkcionarje svojih društev, je včeraj in danes izčrpal pretežni del gradiva, ki je bilo stavljeno na dnevni red te praktične »univerze« v malem. Pozdravnemu nagovoru predsednika ministra g. dr. K r a m e r j a in predavanju g. dr. P e s t o t n i k a, ki je v obširnih izvajanjih orisal miselni razvoj razdobja od Mahniča do žerjava, je včeraj sledil govor namestnika državnega tožilca Goslar -ja • o blagopokojnem Viteškem kralju kot našem narodnem junaku. Predavatelj je v živi podobi naslikal življenjsko pot velikega vladarja, leta njegove vzgoje in leta bojev na frontah balkanske in svetovne vojne, strahote umika srbske vojske čez Albanijo in zmagoviti pohod v domovino 1918. Govor je izzvenel v topli hvaležnosti velikemu pokojniku, najodlič-nejšemu borcu za mir med narodi in tvorcu našega narodnega edinstva.
Bivši minister g. Mohorič Je v nazornih, poljudnih izvajanjih razpravljal o aktualnih gospodarskih vprašanjih. Posebej je obrazložil nekatere najbolj pereče probleme, kakor jih zastavljata javna uprava in gospodarska politika v dobi krize, zlasti vprašanje nizkih cen poljskih pridelkov, vprašanje kmetskih dolgov, sanacije denarnih zavodov in pa javnih del, od katerih si obetamo največje poživitve gospodarske delavnosti in najbolj praktične rešitve brezposelnosti. G. minister je „evoje predavanje zaključil v znamenju optimistične vere v boljšo bodočnost.
Danes se je tečaj nadaljeval s predavanjem direktorja g. dr. Petrißa o higi-jeni kmečke domačije. To predavanje je bilo združeno s kratkim poučno-zabavnim filmom in se je zato vršilo v dvorani kina Matice. Dr. Petrič je izčrpno orisal vsa vprašanja praktične higiene na vasi.
navajal zanimive podatke o razlikah, ki jib izkazuje zdravstvena statistika o mestu in deželi, in dal na koncu nekaj praktičnih navodil za sanacijska dela na vasi, zlasti o gradnji vodnjakov. Nato je sodnik g. dr. B a j i č govoril o sodobnih so-cialno-goepodarskih ustrojih in je v svojem predavanju v pregledni analizi razčlenil predvsem sistem italijanskega fašizma in nemškega nacionalnega socializma. Ravnatelj g. dr. Bohinjec je pod poglavjem. »Socialni problemi našega kmečkega ljudstva« v živahnem prikazu očrtal praktična socialna in politična vprašanja, kakor jih predstavljajo za naše podeželje agrarna reforma, današnji davčni sistem, kulturno delo po društvih in vobče vsa vprašanja neposrednega kmečkega življenja. Sorodnega področja se je dotaknil dr. Lapajne, ki je v svojem predavanju o denarnih zavodih obravnaval predvsem perečo zadevo kmečke zaščite. Današnji ciklus je zaključil urednik »Jutra« g. dr. J u g s predavanjem o Jugoslaviji v mednarodnem življenju in je pri tej priliki razgrnil pred hvaležnimi poslušalci pestro, živo razgibano sliko vidnih in skritih momentov, ki gibljejo usodo evropskih narodov ta držav.
Kakor posvečajo tečajniki pretežni del svojega časa napornemu delu v predavalnici, pa je obenem vsa prireditev organizirana tako, da se najde vmes tudi zadosti časa za razvedrilo in odmor. Zvečer je ZKD priredila mladim prosvetnim delavcem v Zvezdi skupno večerjo, ki so se je udeležili tudi številni funkcionarji zveze in ljubljanskih prosvetnih društev. Večer, ki je potekel v vedrem prijateljskem razpoloženju, Je nudil obilo hvaležne prilike, da Be vnovič poživijo stari plodni stiki, ki vežejo L«Jnbljano kot kulturno središče z narodnim prosvetnim delom v podeželju.
Živčno bolnim In otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova voda« dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Jose-fove grenčice« pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova grenčica« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Vremenski pregled
Vremenski pregled 24. t. m. Evropa: Visok pritisk nad Južno Evropo, ciklon nad Severno Evropo, vedro na jugovzhodu in na Sredozemskem morju, oblačno in delno z dežjem v ostalih delih Evrope. Jugoslavija: Vedro na vzhodu in jugu, v ostalih krajih je pretežno oblačno. Zadnjih 24 ur je nekoliko deževalo na severozapadu in na severu. Minimum Plevlje —2, maksimum Kraljevo -f 21.
Novosadska vremenska napoved za ponedeljek: Delno oblačno, na zapadu bo morda po malem deževalo.
Iz železniške službe
Nameščeni so: za uradniške pripravnike: Tomanič Ana in Slajpah Metoda pri gradbenem oddelku direkcije; Tomičevič Radoslav v Vidmu-Krškem; Kobilica Frančišek v kurilnici v Mariboru; Komac Miloš v kurilnici v Ljubljani gor. kol.; Roš Ivan, Prelec Marjan in Vrhovec Jožef v Ljubljani, gl. kol.; Habjan Avguštin na Zidanem' mostu; Ivanovič Radivoje v Ormožu; Ku-štrin Anton v signalni delavnici v Ljubljani; za zvaničnike I. kategorije: Zupane Albert in Košenina Ivan v signalni delavnici v Ljubljani; Vodišek Janez na Zidanem mostu; za zvaničnike II. kategorije: Kobi Janez pri progovni sekciji na Zidanem mostu; Robek Ivan, Žerovnik Alojzij, Košir Janez, Pečar Franc in Kropivnik Franc v kurilnici v Ljubljani gl. kol.; Sega Franc v Ribnici; Miklič Anton in Kraševec Janez pri progovni sekciji v Novem mestu; Ver-telj Jožef na Jesenicah; Zamuda Vinko v Öakovcu; Kokovioa Karol in Matek Jakob na Zidanem mostu; Bizjak Andrej pri progovni sekciji v Ljubljani glavna proga; Bez-jak Franc, Mencinger Martin, Kodrič Stefan in Lajnšček Štefan; Kamnikar Domi-fan in Lajnek St. v kur. v Mariboru, Kamnikar Domin, v Domžalah; Vidmar Fr. v Ribnici; SiŠka Fr. v Stični; Liber Mat. v Beltincih; Zvonar Jožef v Prevaljah; Klemene Avgust v Bistrici-Bohinjskem jezeru; Hafner Anton v kurilnici v Ljubljani gor. kol.; za služitelje: Ocvirk Oskar, Skefl Kanci-jan in Goreti c Franc v kurilnici v Ljubljani gl. kol.; Trdan Jožef pri gradbenem oddelku direkcije.
Temperaturne izpremembe v dravski banovini
Zanimivo predavanje docenta dr. Heye na podlagi podatkov 44 meteoroloških postaj v naši banovini
Ljubljana, 24. marea. Na ljubljanski univerzi se je v soboto zvečer vršilo osmo predavanje Prirodoelov-nega društva. Večina poslušalcev je bila iz vret veeučiliSkih in srednješolskih profesor jev. Tajnik društva docent dr. ing. Guzelj je otvoril predavanje in dal besedo docentu dr. Reyi.
Predavatelj je v uvodu razložil povprečno dnevno temperaturo, ki jo merijo naše postaje ob 7., 14. in 21. uri. Je to tvarina, ki je malo obdelana v preglednih tabelah. Profesor Seid! je prvi delal tabele povprečnih dnevnih temperatur. Dr. Reya je pregledal podatke vseh 44 meteoroloških postaj v dravski banovini v letih 1928. in 1934. Na podlagi teh podatkov je izračunal toplotne diference, kakor ae kažejo od dneva do dneva, merjene ob 7. zjutraj. Ta jutrna temperatura je bolj pripravna za pregled vdorov mrzlega ali toplega zraka, kakor povprečna dnevna temperatura. V teku leta imamo mnogo takih diferenc, saj imata redko dva dneva enako toploto. Važne so pa le velike diference, ki znašajo 5° in 10° C. V ekstremnem letu 1928. smo imeli 123 diferenc nad 5°, od teh 77 pozimi in 46 poleti. L 1934. je bilo bolj milo vreme, zato je bilo teh diferenc samo 79, od teh 49 pozimi in 30 v poletnem času. Večje izpremembe (nad 10« C) so se ponovile L 1928. 24 krat (16 poeiimi, 8 poleti); lansko leto je bilo le pet takih diferenc, vse v zimskem času.
Sskioptičnim aparatom so bile predočene tabele in termogrami naših sedmerih regi-strirajočih termografov, ki so v Lendavi, Mariboru, Rogaški Slatini, Celju, Kočevju, Ljubljani, na Golniku in Bledu. Imamo tople in mrzle vdode zračnih mas. Zelo zanimive so bile tabele, ki so pokazale na primer odhod toplega vala, za njim je pa pritisnil mrzli val; tako nastajajo velike izpremembe v teku 24 ur. Topli val z ju* gozapada, ki nam prinaša dež, pride najprej v Ljubljano, ker ga nizki kraški hribi ne ovirajo, potem dospe v Kočevje, najpozneje pa na Gorenjsko, kjer mu Julijske Alpe napravijo veliko bariero. Navadno prihajajo topli vetrovi od juga, mrzli pa od severa. Zgodi se pa včasih tudi obratno. Tako je sredi februarja lanskegs leta pihal topel veter e sevsrne strani, kar si razlagamo takole: topli zrak nad Atlantskim oceanom }e vdrl na evropsko celino in tako 9mo dobili nenavaden primer, na katerega vedno naletf meteorolog.
L 1928. je pritisnil v naše kraju zloglasni severni val. Na Kočevskem Je padla tem-
peratura t enem dnevu za 17* C. Ta mrzli ▼al so občutili tudi Ljubljančani in njihove kleti. Hladni vdor od 15. na 16. oktobra lanskega leta nam je prinesel sneg. Mogočni valovi vplivajo na vse kraje precej enako, šibke valove pa izpremnijo lokalni pojavi pogosto tako, da imajo najbližje postaje različno temperaturo. V tem primeru nastanejo na tabelah otoki. Na temperaturo vplivajo tudi drugi ginitelji; važna je nočna radiacija (izžarevanje). Na termo-gramih smo videli prav dobro, da se izo-hrome (6rte, ki kažejo potek dnevne temperature) polagoma nižajo pri nočni radiaci ji, med.tem ko se pri vdorih rapidno iz-preminjajo. Nočna radiacija je največja pri jasnem vremenu, pri oblačnosti neba p« pojema. Zato imamo v poletnem Sašu največ iziprememb z znižanjem temperatur.
Dravska banovina meri v smeri Preknmr-je—Notranjsko približno 200 km. Če pride val s severovzhoda, potem ga zabeleži naj-
Erej postaja v Lendavi, zadnja je navadno
jubljana. če zabeleži ljubljanska postaja mrzel val deset ur pozneje, potem je hitrost tega vala okrog 20 km na uro. Hitrost vala se tudi izpreminja. Tako nam je pokazala pregledna tabela severnovzhoden val, ki je prihajal s hitrostjo 30 km na oro do Maribora. Potem se je hitrost do Celja zmanjšala na 20 km, odtod do Ljubljane se je hitrost spet povečala na 30 lan. Raziskovalec si razloži tako, da se je sunek vala ponovil, odnosno zmanjšal se je odpor nasprotnega vala. Na krivuljah izohrom ae vidi boj enega vala z drugim: nekaj časa prevladuje eden. potem spet drugi. Tudi gorovja vplivajo na vremenske razmere. Lep primer so padavine, katerih pade največ v dravski banovini v okolici Rakeka in v Bohinjskem kotu.
Poslušalci so s toplim aplavzom nagradili izčrpno predavanje, ki je zahtevalo ogromno dela. Marljivo raziskovanje dr. Reye bo zoralo ledino tudi na tem poprišŠu. .
Objave
Jadranašice! V torek dne 26. t. m. ob 14. članski sestanek, ki je strogo obvezen za vse tovariäice!
AH si že član »Vodnikove družbe« ?
Dogodki po širnem svetu
Elegantna dama s psom
Palača na vodi
To ime zasluži z vso pravico novi francoski prekomornik »Normandie«. Ladja je malone dovršena in bo eden največjih velikanov na svetovnih morjih
V Indiji se dekleta možijo z drevesi
To ni prav nič posebnega, kakor bi človek mislil na prvi mah. Seveda ta čudni način poroke ni evropski izum, pač pa se zelo pogosto dogaja v Indiji. Statistika poroča, da se v Indiji vsako leto poroči do 70.000 deklet iz vseh kast z drevesi. V Budhovi deželi vlada namreč starodavna cerkvena postava, ki strogo zahteva, da se mlajše hčere družine ne smejo poročiti prej, dokler se ni omožila najstarejša. Lahko si mislimo, da taka postava ne more biti priljubljena v družinah, ki imajo več za možitev godnih hčera, ako je najstarša predolgo samica
Vendar si znajo Indi kaj lepo pomagati. Prvorojenko zaradi tega kratko malo po-roče s kakim drevesom ali grmom. Na ta način je mlajšim hčeram omogočena možitev, po drugi plati pa se ugodi postavi. Ako pa starejša hči pozneje vendarle najde moškega, ki jo želi poročiti, se pojavijo velike težkoče, ako je bilo njeno drevo sveto. Nekatera drevesa so namreč pri Indih sveta in je razporoka nemogoča; pomenila bi hudo žalitev božanstva, kateremu je drevo posvečeno.
Zaradi tega so starši tako previdni, da
pomažijo starejše hčere s palmami, bananami, gumijevimi drevesi in drugimi, od katerih se dekle spet lahko loči, če pride pravi snubec.
Najmanjši časnik na svetu
je brez dvoma The Clock 00 the Mantle-piece (Ura na kaminu), ki izhaja v Shef-fiieldu na Angleškem. Izhaja na štirih straneh v velikosti 18 cm in s črkami an-tiqua-di am ant enkrat na teden ter prinaša šaljive in zbadljive opazke o sodobnem življenju in svetovnih dogodkih. Prva številka je izšla lani v novembru, 1. januarja letos pa je imel list že 175.000 naročnikov, dasi je precej drag, ker velja številka dva šilinga (27 Din). Zanimivo je to, da ima dvanajst odgovornih urednikov. Prinaša tudi oglase, ki imajo točno določeno velikost 15 X 38 mm in velja za njihovo vsebino določilo: »Dobrodošli so originalni oglasi iz družbe in zgodovine, ki ustrezajo namenu in bistvu lista.« Cena takega oglasa pa je 75 šilingov (nad 1000 Din). Na Angleškem potemtakem izhajata največji in najmanjši časopis.
Žrtev službene vneme
Britje v številkah
Statistika je veda, ki posega v vse panoge človeškega življenja in odkriva neverjetna dejstva začudenemu človeštvu. Tako si je neki Anglež, ki ima seveda dosti časa, stavil nalogo, da posveti a statistiko v skrivnosti britja, in nedavno objavil svoja znamenita dognanja. Človek, ki hoče biti dostojno obrit, se mora bri ti vsaj 180 krat na leto. So tudi ljudje, ki se brijejo 250 krat, nekateri celo vsak dan. Öe vzamemo za podlago 180 brivskih dni na leto, naredi tak človek z britvijo 66.000 potez na leto. Neki angleški zdravnik ima svetovni hitrostni rekord v britju: neoporečno se obrije v 35 sekundah. Človek se povprečno brije 50 let. V tem času porabi za hritje 50 kg mila» Energija sile pa, ki se v tej dobi potroši za britje, ustreza sili motorja, ki pelje navadni tramvajski voz 100 km daleč. Ako zrase brada od britja do britja za 0.25 mm, si človek v teku povprečne brivske dobe 50 let odbrije brado, dolgo 2250 mm, torej dolžino, ki presega celo brado Erazma Predjamskega.
Neprijetno zardevanje
V kako neroden položaj pridemo, če zardimo proti svoji volji! Koliko neprijetnih besedi povzroči taka neprostovoljna rdečica. Ljudje, ki zelo hitro zardijo, se zaman obračajo do zdravnikov, da jim pomagajo in dajo učinkovito sredstvo zoper zardevanje. To rdečico tolmačijo kot zunanji znak notranjega vznemirjenja. Ni pa resnica, da bi bile ženske bolj podvržene zardevanju kakor moški. To je enako porazdeljeno na oba spola.
Tekma v javnem izklice* vanju
Ni dvoma, da je morala biti velika reč, ko se je nedavno v angleškem mestecu Marlboroughu vršila tekma v javnem iz-klicevanju. Udeležilo se je tekme 27 oseb, torej ne posebno mnogo, torej v naravi tekme je bilo, da so izkušali najmogočnejši glasovi brezobzirno uveljaviti zmožnosti svojih grl. šlo je za izvolitev šam-piona angleških ižklicevalcev. Pogoji so bili: Vsak udeleženec mora v obliki izkli-cevanja poveličevati pokrajinski značaj mesta in njegov zgodovinski pomen. Po dolgem kričanju, ki je šlo vsem na živce, je naposled zmagal Thomas, ki bo eno leto nosil ponosni naslov najboljšega izkli-cevalca angleških dežela. Glasu tega gospoda ni mogoče prevpiti in njegov »r« grmi kakor grmenje valov, ki treskajo ob skalovje.
Pomembnost te tekme so še bolj povzdignili s tem, da je vsak tekmovalec moral nastopiti v zgodovinskem ali fantastičnem kostumu, glede katerih so tudi tekmòvali. Posebno razsodišče je prisodilo prvenstvo Antrisu, ki je imel moder telovnik z rdečimi trakovi, moder plašč, široke žametaste dokolenke, svetlo-modre svilene nogavice, nizke čevlje s svetlimi zaponami in na glavi triogelnik a širokim srebrnim trakom. Ni dvoma, da se je vse skupaj dobro ujemalo;
Film Z. K. D.
Danes ob 11. uri dopoldne Magda Schneider v veseli opereti
General francoske ekvatorialne Afrike Renard (na levi) z guvernerjem Belgijskega Konga Ryc km a n s o m. Renard se je, kakor znano, ubil z letalom na inšpekcijskem
potovanju
SREČNO POT
Smeh — petje — zabava — veselje
Skrivnostni samaritani
Ako se človek ponesreči ali se mu zgodi karkoli človeškega, je povsod po civiliziranih deželah urejena reševalna služba z zdravniki in strežaji, ki mu prihitijo na pomoč. V Florenci pa je to drugače. V tem starem mestu se je še iz srednjega veka ohranila šega, ki je čudna in pretresljiva V Florenci imajo namreč neko združenje Confraternita della Misericordia, bratovščino usmiljenja. To ni nobena cerkvena bratovščina ali meniški red. Člani niso duhovniki, temveč florentinski meščani, ki prostovoljno vršijo ta težavni posel. Bratovščina obstoja že 700 let. Ona je bila, ki je 1348. za časa silne kuge pobirala bolne, ki se jim nikdo ni upal približati, ter jim pomagala. Noben član te bratovščine pa ne ve, kdo je njegov drug. Dninar služi tu prostovoljno poleg vseuči-liščnega profesorja, bogat trgovec poleg preprostega rokodelca Nosijo namreč posebno dolgo oblačilo, podobno meniškim kutam in masko na obrazu, tako da ne poznajo drug drugega. Saj vršijo zapoved prave krščanske ljubezni do bližnjega.
V Niči so priredili nenavadno tekmo : tekmo za najelegantne jšo damo s psom. misija je priznala prvenstvo dami, ki jo vidimo na tej sliki s psičkom
1800 letno drevo žrtev viharja
Silen vihar je nedavno podrl tretje največje drevo v naravni rezervaciji v Gose-mitejevi dolini v Zedinjenih državah. Tam rase še več teh mamutov med drevesi, katerih starost sega dalje v pradavnino kakor človeška zgodovina. Mamutsko drevo (Sequoia gigantea) poznajo naravoslovci že kot okamenino iz dobe krede. Prvo živo drevo te vrste pa so našli beli ljudje šele 1859. Ledna doba je uničila mamutska drevesa v Evropi, Aziji in izven-kalifornijski Ameriki.
Mamutsko drevo rase v višino do 2900 metrov in zaradi tega zelo počasi. Potre-
buje do malega dva tisoč let, da zrase sto metrov visoko. Naravoslovec Huntington je preiskal 79 takih dreves in štel letzte obroče. 75 jih je bilo več kakor 2000 let starih in štirje več kakor 3000 let.
Drevo, ki ga je nedavno podrl orkan, Je bilo staro samo 1800 let; spodnji del m je bil izpod j eden in tako se ni moglo upreti sili viharja. Imel je čudno ime: Drevo konjskega hleva. Svoječasno so namreč Indijanci imeli v votlini drevesa svoje konjske hleve, od česar mu je ostalo to ime.
Teden dni po neuspelem puču
Ljudske množice so po zatrtem puču venizelistov nosile po Atenah lutko, predstav»
ljajočo Venizelosa na vešalih
Planica docet
Nedeljska skakalna tekma v Planici, ki naj bi bila po pripravah in treningih sodeč zrušila fenomenalno stometrsko znamko in jo je večinoma zato vse pričakovalo še posebno napeto, ni imela srečne zvezde. Kakor bi bilo
vse začarano,
tako so se že med pripravami kopičile nad njo številne zapreke, glavni udarci pa so sledili baš na da>n prireditve, ko bi bila morala doživeti drugo zmagoslavje, še večje kot lani. Dan je bil tako krasen, skakalnica kot bi jo vzel iz škatljice in gledalcev toliko, kot jih še ni imela nobena smučarska ali športna prireditev pri nas; takrat torej, ko bi se bil moral samo še zavrteti film, ki naj bi bil spet ponesel glas o naši edinstveni skakalnici nad S!at-no in neugnani delavnosti naših smučarskih delavcev po vsem svetu, se je začelo trgati in lomiti. Na vseh koncih in krajih, tehnično in organizatorno!
Tehnična stran je dobivala prve udarce že precej pred napovedanim tekmovanjem. Planica je lani prevrgla vso teorijo o smuških skokih, zasenčila vrsto takozva-nih mamutnih skakalnic po renomiranih zimskih postojankah v Svici, Franciji itd., najbolj pa je spravila v zadrego odločujoče gospode pri mednarodni smučarski zve-
zi (FIS), ki takšnega napredka v smučar-stvu pač niso mogli spraviti v sklad s svojimi nazori o višinskih stremljenjih modernega sporta. Razen tega je skakanje na slabih napravah res tudi nevarno in jim nikakor ni šlo v račun, da bi smu-ški skakalci po svetu z njihovim pristankom počenjali take »vratolomne« poskuse. Zato so bili letos kaj kmalu dostopni za akcijo — saj izšla je tako iz drugih virov, ki so z zavistjo gledali bohotni razvoj te srnuške discipline v naši mladi državi — ki naj bi onemogočila nadaljnje »rekorde« na strmini v Planici z enostavno prepovedjo skakalnice za vse športne prireditve. JZ3S je po prvih vesteh o tem prizadevanju uspešno posredoval in Fisa se je izmotala iz zadrege s prav formalno rešitvijo, da spada planiška skakalnica v II. vrsto takšnih naprav, na katerih se lahko prirejajo vse skakalne tekme razen njenih.
Komaj je savez odstranil to oviro, se je — tudi še pred tekmovanjem — pojavila drugega. Ves sijaj in lanske rekorde na planiški skakalnici so odstranili odlični in 'nedosegljivi norveški skakalci z bratoma Ruudoma na čelu. Kajpa je tudi letos veljalo prvo vabilo njim, ki jim je Planica ostala v najlepšem spominu, tako da so sami že težko Čakali, da pridejo spet. V splošnem navdušenju in mrzlični nagli-
ci, s katero so se vršile zadnje priprave za reprizo lanske Planice, so savez in norveški skakalci pozabili na ureditev formalne strani in opustili vabljenje in prijavljanje preko pristojne športne instance, norveške smučarske zveze. Najbrže so dale povod za posredovanje spet one tajne sile zoper Planico, toda dejstvo je, da je norveška zveza zaenkrat izdala
prepoved starta za svoje tekmovalce. JZSS je spet posredoval — s precejšnjimi žrtvami — in dobil avtentična zagotovila, da bo stvar urejena v vsestransko zadovoljstvo. Na večer pred startom pa je ta norveSca zveza ponovno postavila tekmovalcem energično prepoved starta in jim zagrozila z diskvalifikacijo, JZSS pa postavila pred nespremenljivo dejstvo, da je moral iz konkurenčnega sporeda izločiti največjo atrakcijo dneva — Norvežane — ter obenem resignirati na morebitne oficielno dosežene skoke do 100 m. Lepak, ki je bil tako — ali celo preveč — učinkovit, je začel bledeti 1
Nepotrebno in neljubo zadrego so povzročili prirediteljem še avstrijski tekmovalci, ki bi bili sicer dobro izpopolnili številčno udeležbo, saj so imeli med svojimi razen znanega Hölla še nekaj prav dobrih moči. Med vodjem Ederjem in tekmovalno ekipo je nastal tik
pred startom hud spor, v katerem ni hotel odnehati nihče in konec je bil ta, da so Avstrijci korporativno
— z edino izjemo edinega gosta Hölla — zapustili skakalnico. Kvalitativno ta stavka za tekmo ni pomenila katastrofalne Scode, moralno pa je učinkovala na organizatorje, še bolj pa na občinstvo, nenavadno kvarno. Nerazpoloženje je povečalo še dejstvo, da nihče ni prav vedel, kaj se je zgodilo, in je množica vsak hip čutila bolj, da bo spored tekme zelo različen od onega, ki ji je bil obljubljen. Čeprav so Avstrijci s svojim nesportnim nastopom škodovali najbolj sebi in svojemu športnemu slovesu, je bila tudi škoda, ki so jo v onih nesrečnih okoliščinah prizadeli planiški tekmi, mnogo večja kot se zdi na prvi pogled. Zato bi bil moral savez poskusiti vse, da kakorkoli pomiri razburjene duhove, v nasprotnem primeru pa nepristransko pred vsem občinstvom pojasni in obsodi vzroke nesportne demonstracije v avstrijskih vrstah. Morda bi bili razumeli vsaj nekateri!
Spored, kolikor ga je ostalo, se je razvil dobro, za treninge — čeprav so bili glavni dogodek — to ni niti važno. Zelo sporen in morda sploh ponesrečen je bil pričetek tekmovanja, ki je bil napovedan za 11. uro. Prireditelji so vendar dobro vedeli, da so v dnevih prej dosegali tekmovalci najdaljše skoke o popoldnevih, ko je bila skakalnica že v senci. Ker je bila nedelja še posebno sončna, je bilo kljub salmijaku opoldne že mnogo vlage in so skakalci za konkurenco v tretje že krepko izgubljali metre. Proti sredi f0-
Ì* poldneva pa je spet »teklo«, da je bflo veselje in morda bi bil Andersen — če bi bil poskusil še enkrat — ponovil v«aj svoj letošnji rekordni skok na 99.9 m! Da ne bi bili ozlovoljeni gledalci godmjaö, češ da je bilo vse — samo reklama!
Zdaj pa o organizaciji! Kar takoj je treba izrecno ugotoviti, da je ogromno delo za to prireditev slonelo na nekaj premalo delavcih iz izss, ki so bili seveda več kot preobloženi in se jim zato ne smemo čuditi, če
so opustili marsikaj, kar bi bilo kljub raznim »nesrečam« vsaj vnanje dvignilo nivo prireditve. Za bodoče naj torej savez, ko se bo lotil prireditve takšnega pomena, pritegne k deäu, kar ima okoli sebe; saj je armada smučam jev narastla na tisoče, pa bi morda tudi med njimi našel idealne ljudi, ki bi mn pomagali. Pri tej priliki nam prihaja v misel požrtvovalni gen. tajnik g. Goreč, ki je za organizatorno stran prireditve žrtvoval več kot more biti v moči enega človeka. Ce mu pri tem ni uspelo vse, je pač krivo, ker je imel nalog preveč! In potem se nekaj takšnih, mnogo ostalih pa je #ta-lo ob strani ali gledalo od daleč!
Najtežje vprašanje glede vnanfeM uspeha prireditve je morala rešiti ..	železnica,
ki mu to pot ni bila kos. Res je, da Je 001 «J?1 ^oge od Jesenic do Rateč precej qwyjen fe) skromno opremljen, toda ie-j» bila pravočasno obveKcna o
»JUTRO« ponedeljska Maj» -- -	4 ====================^^	Ponedeljek 25. marca 1935
Drugo kolo državnega prvenstva
Zaslužena zmaga BSK nad Primorjem - Hajduk v Beogradu poražen — Tudi obe Slavijl
nista odnesli iz Zagreba nobene točke
V včerajšnjem drugem kolu ligaškega tekmovanja smo imeli skoraj poln program. Počivala sta samo zagrebški Gra-djairiski in beograjska Jugoslavija. V Ljubljani smo imeli prvo ligaško tekmo, v kateri je moral naš predstavnik Primorje nastopiti proti državnemu prvaku BSK. Nismo pričakovali zmage. Vendar pa smo nekoliko razočarani zaradi igre, ki jo ;e fsutrayflo Primorje. Treba bo pač nape i vse «tile, da bodo >- .io-beli v bodoče bolj usj.ešrc zastopali barve slovenskega nogometa. V Zagrebu so imeli kar dve tekmi. Gostovali sta obe Slaviji, ki pa sta inoraii prepustiti vse točke svojima zagrebškima nasprotnikoma Haiku in Concordili Senzacija včerajšnjega dne je vsi-kiikor poraz «iplitskega Hajduka od strani Baska. Tablica bo do prihodnje nedelje tale:
Hask	2 2 0 0 5:1 4
Bask	2 1 1 0 6:4 3
BSK	1 1 0 0 4:1 2
Concordia 2 1 0 1 3:1 2 Hajduk	2 1 0 1 5:4 2
Slavija O 2 1 0 1 3:5 2 Jugoslavija 1 0 1 0 2:2 1 Slavija S 2 0 0 2 3:7 0 Primorje	2 0 0 2 1:7 0
Gradj anski še ni igral nobene tekme. Piva tekma za točke v lagi na ljubljanskih tleh je med našo športno srenjo vzbudila primerno zanimanje. Tembolj, ker je bil prvi partner črno-belih sam državni prvak, obenem naše najbolj reprezentativno moštvo, ki ob tolikih prilikah uspešno zastopa nas nogomet v mednarodnih borbah. Prilike za veliko igro so bile idealne, priliv občinstva ni izostal. Zopet je bila hiša razprodana, ljudi je bilo, skromno cenjeno, okoli 2000 vse okoli igralne ploskve.
Toda velike igre ni bilo. Pač, bila je, toda povsem enostranska, pokazal jo je gost Razočaranje številnega gledalstva je bilo težko, in le srečnemu naključju, da je tik pred koncem igre padel lep gol za domače moštvo, je pripisati, da se je razpoloženje nekoliko dvignilo. Potreben bo še priličen trud, da se naše moštvo, ki oči-vidno ni niti v primerni formi, niti nima na razpolago primernih moči, dvigne do ekvivalentnega nasprotnika vsaj za moštva, ki bodo nekoliko nižje od vrha tablice.
Ilirija : Olimp 6:3 (4:1) Dober del publike se je zbral na igrišču že za predtekmo. Nastopila je druga ilirijansika garnitura proti Celjanom in ^ v svežem startu prišla v vodstvo 4:0. Celjani so se sicer dali presenetiti, pozneje pa so se menda otresli respekta in zaigrali v enakovredni igri dobro partijo in končali z neodločenim rezultatom drugega polčasa. Sodil je g. Pečar razmeroma dobro.
BSK : Primorje 4:1 (2:0)
Nastop glavnih akterjev je publika toplo pozdravila. Moštvi sta se sodniku g. Matančiču prezentirali tako:
BSK: Glaser — Radovanovič, Nikolič — Areenijevič, Stevovič, Božič — äurdcwija, Vujadinovič, Moša — Marjanovic, Božo-■vič, Glišovič.
Primorje: Starec — Hassl, Bentomcelj I — Z<emljak, Slamič, Boncelj — Janežič, Doležal, Pupo, Bertoncelj II, Zemljič.
BSK je torej nastopil brez Mitroviča in Tlmaniča, a je kljub temu postavil na polje vigrano enajstorico, ki je skozi devetdeset minut demonstrirala koristen in lep nogomet Glavna sila moštva je v njegovem napadalnem kvintetu, v katerem je vsak mož na svojem mestu, zavedajoč se svoje naloge, ki jo s primernim razpoložljivim tehničnim repertoarjem lahko poljubno izvaja. V tem delu moštva ni bilo vrzeli, vsi so bili v stalnem prerivanju, vedno pri igri, tudi če so bili daleč od žoge, vedno dobro postavljeni, da jim je srednja vrsta kar tako delila uporabne žoge in jih gnala vedno naprej. Razume se, da je s tako igro napadalnega kvinteta mnogo olajšan posel ozadju moštva. Ima boljši pregled igre, defenzivno taktiko si lahko prikroji po potrebi, lažje^ se zlije s svojim napadom v nerazdružno celoto. Kar je pa pri tem napadu najbolj impo-niralo, je bila neprestana pripravljenost vseh na «trel, iz vsake pozicije, točno in precizino, sploh logično speljava vsake napadalne akcije do svojega zaključka. Harmonično vez med poedinimi deli je tvo-
rila srednja vrsta. Spočetka je imela opraviti tudi nekaj defenzivnega posla, kar ni bil nikak problem, saj ni imela v nasprotnem napadu pretežkega protivnika. Čim bolj se je igra razvijala, tem več pozornosti je utegnila srednja vrsta posvečati edino konstniktivnemu delu. Zlasti v drugem polčasu se je do dobra razigrala in neprestano pošiljala svojemu napadu žogo za žogo, da se je igra končno spremenila že skoro v trening na en gol. Bili so enako dobri vsi trije, od rutiniramega in mnogokrat v naših reprezentancah preskušenega Arsenijeviča preko ostro igrajočega Stevo-viča do Božiča, ki ga je bilo manj opaziti, ki je pa povsem onemogočil desno krilo primorjanskega napada. Obramba je bila solidna, zanesljiva; ostra v startu, sta branilca, posebno Nikolič, že v kali zadušila vsak poskus nasprotnih napadalcev. Glaser je naposled dobro spopolnjeval obrambno formacijo, sicer ni imel ninogo posla, a opravil ga je sigurno in ubral aplavz pri odprti sceni; edini gol, ki ga je prejel, ga je dobesedno presenetil, ali ubraniti ga ni mogeL
Državni prvak je svojo pozicijo v našem nogometu popolnoma opravičil, napravil je kot moštvo najboljši vtis. Pokazal je visoko tehnično znanje, kakorànega ne bo •zlepa doseglo nobeno naše, domače moštvo. Goji koristno hitro igro kratkih ali dolgih •kombinacij — po potrebi — vedno po tleh, in vedno od moža do moža, točno z noge na nogo. Presenetljivo nagel start poedin-cev in razumno postiranje v veliki meri omogoča tako tesno povezanost. Pri vsem tem igrajo fa», neprisiljeno, kar tako mimogrede. Po pokazani igri je moštvo zmago zaslužilo, o tem ni govora; če bi bil •rezultat večji, bi še bolj ustrezal igri.
Črno-beli niso opravičili v njih stavljenih nad. V primeri z lanskimi igrami je treba ugotoviti absolutno nazadovanje. In še to je potrebno kar v začetku pribiti: s tem napadom ne bo moštvo dobilo niti ene tekme. Kakor je bil nasprotnik idealno povezana celota, so črno-beli razpadli v toliko poedincev, kolikor jih je bilo na polju, ki so se bili dobro in slabo — več slabo kot dobro — vsak na svojo pest in po svoji sreči. Še najboljše je odrezala obramba, ki je imela največ dela in ga tudi kolikor toliko zadovoljivo absolvirala. Starec je mnogo nevarnih žog dobro ubranil, četrti gol pa gre ves na njegov račun; branilca sta igrala hraibro in požrtvovalno, čistila sta, kar se je dalo in sta v glavnem dala zanesljiv branilski par. Le enkrat sta se fatalno nesporazum e la, in iz tega nesporazuma je rezultirad drugi gol. V srednji vrsti je sprva kazalo, da bo šlo dobro. Slamič je spočetka par žog lepò razdelil, kmalu pa je zašel v nasprotno kombinacijsko mašinerijo, iz katere se do kraja ni mogel izmotati. Zemljak je igral bolj branilca kot krilca in ni servirai napadu niti enega čistega pasa. Držal se je Boncelj, ki je dal Surdonji mnoge opravka, tako da se edini v Bskovem napadu ni mogel svobodno razviti. O napadu pa je škoda vsake besede. Nekoliko dobre volje je pokazal Pupo, pri tem pa je tudi ostalo. Sam ni utegnil kaj prida napraviti, a njegova okolica je ostala do konca indolent-na. Naravnost obupno je bilo gledati to petorico »napadalcev«, kaiko so po vrsti izgubljali žoge, kako se niso niti zganili, da bi startali na žogo, ki je slučajno prišla v njihcxvo bližino; če so pa končno le prisili do žoge, je bila vsakemu najnujnejša misel, kako se je po vsaki oeni znebiti. Tako ni čuda, če ni napad napravil tekom dolgih devetdeset minut več kot cele tri poteze, ki bi bile omembe vredne.
Seveda ni treba že po prvih praskah vreči puško v koruzo. Prvi dve tekmi sta črno-belim dali dva premočna nasprotnika in niti najbolj vneti privrženci kluba niso mogli resno pričakovati kakega uspeha iz teh dveh srečanj. Toda saj bi se prenesel tudi močnejši poraz, le da bi bilo moštvo pokazalo nekaj igre, nekaj skupnosti, vigranositi, borbenosti. Slika, ki jo je moštvo nudilo v tej borbi, je malo utešna, to 'je, kar povrzroca skrbi. Ali bo pri tem ostalo?
Nekaj o poteku.
Igro so uvedli gostje, toda prve minute so domači izvedli par svežih napadov, ki so jim od začetka prinesli prvi kot. Starec je moral posredovati v prvo šele v peti minuti, potem je seveda BSK razvil svojo
frekvenci in sporedu prireditve in bi bila morala kakorkoli ukreniti, da ne bi bila med izletniki še povečala zmede, ki jo pri takšnih prilikah tako radi delajo že sami. Tako pa so redni in izredni vlaki prihajali že do Jesenic s krepkimi zamudami, odtod dalje pa je bilo še slabše. Dva močna vlaka obiskovalcev sta prispela do vrha šele potem, ko je bila skakalna tekma že končana, med njimi žal tudi avstrijski. Tako je šel škodljivi glas o prometni zmedi pred Planico tudi ž njimi preko meje, skupno s trdno obljubo, da v ta kot Jugoslavije ne pridejo več nikoli. Nič bolj razveseljiva ni bila slika pri odvozu. Ker je že prvi vlak odšel z enourno zamudo, je šel ves program tudi za ostale po vodi. In tako so se množice vračale razočarane do mozga, mnogi med njimi tako, da so trdno sklenili, da se^ v stičnih prilikah ne bodo več zaupali železnici. Saj bodo vsi pozabili te sklepe, toda ali je bilo res potrebno, da so jih morali storiti?
Mnogo kritike in pritožb je slo tudi na račun rediteljske in blagajniške službe, ki je odpovedala precej na vsej črti. Najbolj se bo to poznalo savezu samemu, za organizacijo pa je klavrno spričevalo, če se polagoma izve, da je bilo med gledalci na tisoče takšnih, ki so bili tako »brihtni«, da so znali-priti na tekmo brez vstopnine. Mnogo znati to pot res ni bilo treba! Nujno potrebna bi bila izdatna rediteljska služba
tudi na postaji; ljudje ao prihrumeli kot besni tjakaj in so seveda vsi hoteli prvi domov. Ker jim to ni uspelo, so znesli svojo jezo nad vagoni in drug drugim s kepanjem ter krikom in vikom. Tudi to je bila zelo žalostna slika o redu in disciplini, ki bi morala biti prvo — vsaj na športnih prireditvah.
Pritožb in godrnjanja je bilo dovolj, vsak je videl in občutil po svoje, nekateri upravičeno, nekateri tudi brez povoda. Toda ne glede na vse to bo letošnja Planica ostala v spominu le kot trda in draga preskušnja za vse, kar bomo še kdaj slič-nega priredili v našem smučarskem raju. Njen postranski uspeh je pač še ta, da bomo za bodoče vedeli, kaj vse je lahko narobe, če se premajhni ljudje lotijo prevelikega dela. Videli smo. da jim pri tem ne mečejo polen pod noge samo vnanji nasprotniki, temveč da je treba tudi doma prebroditi tisoč ovir in misliti na marsikaj, kar se bežno zdi skoraj samo po sebi umljivo. Predvsem pa je treba za prireditev taksnega obsega
pomnožiti prirediteljske sile in jih smotreno razdeliti na obe najvažnejši torišči, športno, tehnično in vnanje-organizatorno, ki ju mora družiti dobra osrednja organizacija. Tedaj se ne bo moglo zgoditi, da bi šla športna stran prireditve svojo pot, vse ostalo pa spet svojo — popolnoma drugačno. Planica nas je naučila..,	—na-
igro in začel pritiskati. Igra je še vedno odprta, živa, zanimiva, ker je napeta. BSK si pribori dva kota, strelja mnogo, ali uspeha ni. V 20. min. te prebije Božovič skozi obrambo do auto, z auta poda nazaj Vujadinoviču, ki u neposredne bližine pretvori
1:0 za BSK. To je bila očitna in težka sodnikova po-greška, vendar je ostal pri svoji odločitvi. Kmalu nato ima Pepček po Janežičevem centru čisto situacijo, vendar njegov strel gre tik mimo. BSK je v protinapadu — v 24. min. — Hassl in Bertoncelj se drenja-ta, tako da je Surdonja prost, njegov strel Starec samo oplazi in Moša v startu bije v mrežo
2.-0 za BSK.
S tem je igra že tudi dosegla svoj višek, poslej se deloma raztrga, domači izvedejo par napadov, dosežejo dva kota, po kak prost strel, toda tudi te Glaser mojstrsko lovi.
V	drugem delu igre je zopet P*, spočetka v napadu, sodnik jim prisodi poslednji kot, potem se igra odpre in počasi preide v stalno in neodoljivo premoč. V lì min. Bertoncelj slabo odbije, Moša poda Božo-viču (nekateri so reklamirali ofside) in ta neubranljivo v tretje pretvori
BSK s 3.-0 v vodstvu. Odslej se igra v glavnem na en gol, vtis, ki ga napravlja domač napadalni kvintet, je zelo Hävern. Toda obramba ömo-belih je toliko bolj požrtvovalna in ne da nasprotniku, da pride čisto na streL V 27. min. zaključi Glišovič običajen napad 8 strelom od daleč, Starec se vrže t vsem povdarkom na — prazno, ioga je medtem že v mreži.
za BSK.
V	nezanimivi in enostranski igri potekajo minute. BSK je ves t nasprotni polovici, v takih prilikah uprizori čmo-beH napad proti koncu par napadov. V 40. min. je Pepček zopet prepočasen in zapravi ugodno priliko, tik pred koncem pa se posreči Zemljiču po lepi kombinaciji nepričakovan udarec: Glaser je za korak pred črto in Zemljičeva ostra parabola obtiči kljub Gdaserjevhn naporom v kotu pod preciko,
končno 4:1.
Takoj zatem konec. Sodil je g. Matančič iz Zagreba v glavnem z do dobro; če je spregledal omenjeni aut, je pač velika pogreška,
Hašk : Slavija (S) 4:1 (2:0)
Zagreb, 24. marca.
Pred 3000 gledalci si je Hašk danes priboril svojo drugo zmago v ligaškem prvenstvu ter se povapel na čelo tabele. Hašk je bil v premoči v obeh polčasih. V peti minuti je bil Petrak ranjen ter se je v 13. minuti povezan vrnil na igrišče. V tem času je po lepi kombinaciji desne strani zabil Medarič vodilni gol. V 28. minuti hands Zagorca. Slivak strelja, toda žoga se od prečke odbije v aut. Haàk vedno napada, Slavija pa Je precej nenevarna. Skoraj do konca ostane 1:0. V zadnjih trenutkih prvega polčasa gneča pred sarajevskim golom. Fink z ostrim strelom preko vseh glav poàflje togo neubranljivo v mrežo. 2:0 za Hašk.
V	4. minuti drugega polčasa prevzame po kornerju Rajlič žogo ter sigurno is bližine strelja v mrežo. 2:1. V 17. minuti postavi Medarič s strelom z daljave 20 m na 3:1. V 30. minuti lepa kombinacija Bo-binski-Medarič-Petrak ln slednji doseže končni rezultat 4:1.
Sodil je g. M. Popovi« iz Beograda objektivno.
Concordia : Slavija (0) 3:0 (1:0)
Takoj nato se je pričela druga tekma, ki pa občinstvu ni ugajala. V 30. minuti doseže Martinovič prvi gol za Concordio.
V	prvem polčasu ni bilo zanimivih momentov in razburljivih scen.
V	drugem polčasu postaja igra živahnejša. Slavija prevzame Iniciativo in Concordia ima mnogo posla, da se brani. Ra-lič strelja drugi gol za Zagrebčane, ki ga sodnik kljub of side prizna. (Concordia postaja boljša in Igra do konca koristno.
V	31. minuta ustavi Martinoviča v dobri situaciji osijeèki branilec Vodeničar z roka Sodnik diktira enajstmetrovko, ki Jo Pleše sigurno pretvori v zadnji goL Vodeničar prične debato s sodnikom ter zapusti Igrišče, tako da Je Slavija do konca igrala samo z desetimi možmi.
Sodil je dobro g. Mikuličič.
Bask : Hajduk 4:2 (0:1)
Beograd, 24. marca.
Današnja prvenstvena tekma je prinesla s porazom Hajduka presenečenje. Hajduk se je začetkoma dovolj dobro branil. Do 24. minute je bila Igra odprta. Rosi« centrira z levega krila in Lemešič s strelom z daljave 16 m doseže vodstvo za Hajduka. Do 34. minute je Hajduk v premoči, vendar pa izvede tudi Bask nekaj nevarnih napadov. Od 36. minute do konca prvega polčasa je igra popolnoma odprta.
V	drugem polčasu da šari« ▼ prvi minuti visok center proti golu Hajduka. Cu-lič ni na mestu in žoga gre v gol. -Iz gneče doseže Tomaševič iz of side pozicije drugi gol za Baska. To precej deprlmira HaJ-dukove igrače. V 17. minuti Sarič nevarno prodre, toda v kazenskem prostoru ga rušijo. Kmalu nato prosti strel proti Basku in Lemešič izenači. Hajduk Je močnejši, toda v 33. minntl sledi napad j Baska, čulič zapusti gol ln Tomaševič da j Babanoviču, ki strelja v prazen gol. 3:2 , za Bask. Hajduk hoče z vsemi silami lz- ! enačiti, kar mu pa ne uspe. Tik pred koncem zabije Tomaševič četrti gol za ; Beograjčane.
Sodil je g. Joksimovič.
čakovec ni prehitel Ilirije
Edina včerajinja podsav
Č8K in mariborsko Svobodo |o ostala neodločena
Maribor, 21 marca, V nadaljevanju podsaveznega prvenstva
se je letos prvič pojavilo v Mariboru moštvo iz medjimurake metropole, ki je lani v jeseni delalo ostalim tekmovalcem pod-savezne lige toliko preglavic. Gledalci, ki jih je bil? n»*,k»j stotin, pa niso prišli na svoj rač m, ker nivo igre ni bil na posebni višini. Tei. ma e bila v resnici brezobzirna borba z t točke Bila je ves 5oa tempera mentna, Živahna in ostra. Tempo ni popa stil do zak';irfrega piska. Mestoma je Sil« relo ostra ?n prepletena z raznimi incidenti, ki pa so sr končali br« posledic.
čakovečki SK : Svoboda
3:3 (2:1)
čakovčani 90 izpustili ugodno priliko, da bi 6e vsaj trenotno potisnili na Čelo tabele. Sedaj imajo enako število točk kot IIHja toda Ljubljančani imajo boljšo gol-diferenco. Tablica izgleda sedaj takole: Ilirija 8-5 2 1 31:10 12 ČSK	8 4 4 0 34:14 12
Železničar 8 4 2 2 21:18 10 Rapid 7 4 0 3 20:10 8 Maribor 8 3 1 4 12:20 7 Svoboda 9 2 2 5 19:46 6 Celje	7 2 14 11:14 5
Hermes 7 10 6 12:21 2 Mariborska Svoboda je torej s neodločeno igro potisnila Celje na predzadnje mesto.
Začetek igre je bil prav posrečen, čeprav je bila igra enostranska, ker «o jo diktirali gostje. Vendar je kazalo, da bo vsaj • te strani zanimiva. Pol ure amo gledali lepe in smiselne poteze Čakovčanov, ki to v forsiranem tempu valili napad sa napadom, precej šablonako sicer In taktično deloma napačno, ker so vsi igrali na Ga-loviča, kar se ni obneslo. Vendar «o bili ti napadi lepi za oko. Razodevali »o nekaj smisla za inteligentno igro. No, v drugem
Sol času so pri Si do besede tudi domačini, lakovčani so se potem le od časa do Casa znašli in prehajali v napad, večji del ostale igre pa so ojačili obrambo, v katero so proti koncu še povlekli igralce prve linije. V prvem polčasu so »i čakovčsnl zagotovili majhen naskok, ki bi ga bili lahko sa 100 odstotkov še povečali, «ko bi izkoristili zrele prilike. V prvih minutah dragega polčasa so čakovčani vodili ie s razliko , dveh golov, potem pa niso imeti voč prilike, da bi vsaj izkupiček le za nekaj pomnožili. Vso večjo pozornost ao morali končno posvetiti delu v obrambi, da nieo
i utrpeli prevelike izgube. Z neodločenim j rezultatom morejo biti zadovoljni
Moštvo Čakovčanov je uglajen« homogena enajatorica. Dokler je moštvo igralo a potnim zaletom, je ugajal na njem predvsem start, ki pa je bil včasih brezobziren. Tudi s glavo so ai lepo pomagali. Razen tega pa so zelo hitri. Predvajali ao visoko igro, ki so jo potem tudi prevzeli domačini. Isvratna je bila ožja obramba. Vratar Keraoul je izvrstna moč. Srednja vrsta je bila dobra v obeh smereh. V napadu je bila leva »tran telo prodorna ki ao napadi po tej strani mnogokrat ustvarjali kritične situacije pred golom Svobode.
Svobodah nieo mogli niti od daleč ponoviti svoje igre proti Mariboru. Začeli ao precej indolentno, pustih ao ae presenetiti po svežem nasprotnikovem startu in nito utegnili uvodoma preprečiti njegovih sa-motanih kombinatom ih potez. S tem ao prišli v podrejen položaj, ki ga niso mogli tudi v poznejši močnejši igri popraviti. Tudi tedaj, ko ao bili v premoči, 6e niso mogli prav «najti. Nobena potesa al biia solidno zgrajena. Nič ni bilo videti kake smiselnosti v igri. Ko se je nasprotnik v drugem polčasu strošil, so imeli dovolj prilike in časa, da bi mu jo zagodli, pa so pustili priložnost, da je Üa mimo. Zelo je po svoji neučinkovitosti razočaral napad.
V	tej formaciji je bila edina svetla točka Tfcčor, Id se je zares ves čas trudil Bil je povsod, v napadu in v obrambi in povsod ▼i»oko aktiven. Srednja vrata je v celoti grešila a tem, da ni držala prave povezanosti napada z obrambo. Tudi dodajala je netočno. Na obrambi je dolgo slonelo veliko delo. Opravila ga je t veliko muko in a velikimi napori, sele kasneje se je posrečilo razdirati nasprotnikove kombinacije.
Goli ao padli v 2. min. i« enajstmetrovke, Id jo je za ČSK pretvoril Vamptin. Izenačenje je aledilo v 9. min. po Selinšku. V 18k. min. pa je Čakovec t lastnim golom Svobode prešel v vodstvo.
V	drugem polčasu je bil v 2. min. nspe-ien V ampi in ter postavil na 3:1 za ČSK.
V	10. min. je Ttčar mižal na 3:2. V 29. min. pa je bil ic enajstmetrovke proti CSK, ki jo je streljal Tičar in ki jo je vratar prvič držaL drugič pa spustil r mrežo, postavljen končni rezultat
Sodil je g. Nemec objektivno na splošno zadovoljstvo.
V	pred tekmi je reaerva Rapida premagala rezervo Svobode a 5:2 (2 K)).
Dopoldne je mladina Maribora porazila mladino Rapida a 4.3 (2:1).
Italija : Avstrija 2*0 (OtO)
Dunaj, M. marca.
Pred 60.000 gledalci se Je danes odigrala važna mednarodna tekma med Avstrijo in Italijo, ki šteje aa srednjeevropeki
pokal.
Avstrijci so samo začetkoma predvajali živahno napadalno igro, kasneje pa ao po kazali samo brezmiselne operacije. Večkrat je prišlo do telesnih spopadov, ker sta obe moštvi Igrali dokaj oetro. Prvi polčas je končal brea gola.
V drugem polčasu ao Italijani pričeli a živahnimi napadi in Ferrari je T 1 min. zabil vodilni gol. Igra Je poetala nato precej dolgočasna, tako da ao gledalci glasno pokazali svojo nevoljo. àploh igra ni bila prvorazredna. V S7. min. Je Piola aa-bil drugi gol za Italijo.
Sodil je Anglei Lew1n«bon.
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Prvenstvo n. razreda. Sloga : Slovan 3:3 (1:3); Mars : Mladika 9:0 (3:0); Reka: Grafika 2:0; Jadran Slavija 4:0; Svoboda : Korotan 3:0 (4:0).
Celje: Hrastnik : Celje 5:4 (3:0). Celje Je igralo s 6 rezervami. Celjani so si zabili lasten goi. Dva gola za Celje ia enajstmetrovk. Sodnik je Izključil dva igralca Hrastnika, nakar je njegovo moštvo nedisciplinirano zapustilo igri&če.
Šoštanj: Drugorazredna prvenstvena tekma. Jugoslavija (Celje) : Soétonj 5:1 (3:0).
Litija: Litija : Hrastnik 5:1 (4:1).
Livorno: Italija B : Avstrija B 0:0.
Praga: Teplitzer FC : židenice 8:0; Sparta : Kiadno 3:0; Slavija : Kolin 4:8; Viktorija Plzen : Bohemians 2:1.
Budimpešta: Ujpest : Hungaria 3:2; So-mogy : Öl. okraj 2:1; Buda! : Boaskay 1:0; Kl8pest : Sorokaar 4:2; Szeged : Attila 1:0.
Ilirija : BSK
Današnja tekma Ilirija : BSK aa Stadionu se prične ob 1«. Predtekma Ilirija res. : Primorje rez. ob 14.30. Ilirija prosi občinstvo, naj ne prihaja v areno, L j. nižji del Stadiona, temveč naj ostane na pobočjih. Odprte bodo tri blagajne; pri običajnem, južnem vhodu blagajna I. za sedeže ln stojišča za člane Ilirije ter blagajna H. za navadna stojišča na tribun-ski strani. Pri severnem vhodu bo blagajna IH. za znižane vstopnice po 6 Din za mladino, verificirane igralce IjNP in vojake, dani Ilirije in verificirani igralci, ki reflektirajo na znižano vstopnino, se morajo pri blagajni izkazati a legitimacijo. Brez vstopnice ni vstop nikomur dovoljen; posamezniki, ki imajo pravico do prostega vstopa, dobe pri blagajni i. posebno prosto vstopnico. Za člane starešinstva Je rezerviran prostor na tribuni, izkaznice naj prevzamejo pri blagajni l.
Propagandni cross country Ilirije
Včeraj dopoldne se je vršil na Stadionu propagandni cross-country tek SK Ulrije. na katerem so nastopili v vseh 4 skupinah tj seniorski in treh juniorskih izključno le člani prireditelja. Ni nam znano, zakaj so od tekmovanja izostali vsi ostali klubi, vendar smo mnasja, da je to le v Scodo razvoju naše lahke atletike, ki al Je zadnja leta že precej opomogla.
Tekmovanje je v splošnem poteklo v redu — zanimanja za to lepo panogo lahke atletike žal ne moremo in ne moremo
dvigniti. Öbisk je hü telo pičel. Močno zreducirani sodniški zbor je opravil svojo nalogo v popolnem redu, moral si je pa pomagati is sedrege kolikor se je pač dalo. Vse kože, da vprašanje lahkoatletskih sodnikov tudi letos še ni spravljeno na, pravi tir. Sodniki se vae premalo zavedajo avojih dolžnosti, zato bo nujno moral zbor lahkoatletskih sodnikov brezpogojno pričeti a temeljitim čiščenjem v svojih vrstah, če nočemo, da bomo zaradi nerazumevanja sodnikov samih izgubili še tisto skromno število občinstva, ki hodi na lah-koatletske prireditve. Vprašanje je tako vaino, da je vredno resne presoje. — O uspehih v posameznih skupinah javljamo po prva tri mesta obenem z navedenimi časi;
Junior fi A razr. (do 14 let) 1500 m: 1. Vovko Danilo 5.20, Z Zoanan Qril 5:27.2; en tekmovalec odstopil.
Junior ji B razr. (14—16 let) 2000 m: 1. Lenart Srečko 7:20.6, Z Koritaik Ivan 7:23,
1	Banko Marjan 7:26.
Junior ji C razr. (16—16 let) 3000 m: 1. Kotnik Jože 10.03.6, Z Tavčar Svetoaar 10:21.4, 3. Megušar Milan 10:53.8.
Senior ji 7500 m: 1. Bručan Jože 24:36.4,
2	Ostermasn Milan 25:29.8, 3. Pirš Ivan 26:06.4.
Rezultat lanskega državnega prvaka Bručana je za začetek sezone prav dober. Bomo videli, kako bo v Celju — kamor mora Ilirija z moštvom, da brani twwov državnega prvaka.	-M. M.
JASO. Vsem članom, ki so pomagali v nedeljo 17. L m. bodisi kot reditelji, bodisi kot blagajniki pri organizaciji skakalnih tekem, ki jih je priredil JZSS, se za njihovo discipliniranost in pomoč najlepše zahvaljujemo. Jugoslovenska akademska smučarska organizacija razpisuje tekme v slalomu in smuku, ki se bodo vršile 30. in 81. t m. na Krvavcu. Skupen odhod vseh tekmovalcev ter ostalih udeležencev bo v petek 29. t m. predvidoma z avtobusom. Podrobnosti bodo javljene na članskem sestanku v sredo 27. t m. ob 18. na tehniki. Za prvoplasirane so pripravljene lepe nagrade. Tekmovalo se bo za prvenstvo jugoslovenskih univerz. V konkurenci morejo startati vsi akademiki, jugoslo-venski državljani, izven konkurence pa vsi oni, ki bodo prijavili svoj nastop do četrtka na naslov: JASO univerza. Vae tovariše, ki se bodo udeležili tekmovanja, prosimo, da nam to javijo, da ne bo nepri-lik zaradi startnih Številk. Tekmovalo ae bo v dveh skupinah. Na posebni lažji Jn krajši progi se bo izvršila tekma v slalomu za tovarišice. Odbor JASO je ponovno razpisal nagradni natečaj za izdelavo društvenega znaka. Prvotni oanutki niso ustrezali. Nagrada Din 200. Propo-zicije na društveni deski v avli univerze.
8K Ilirija (nogometna sekcija). Danes ob 9.30 trening juniorjev. Rediteljstvo in biljeterjl za današnjo tekmo a BSK ae javijo pri glavnem vhodu ob 14.
Sestanek neodvisnih nogometnih sodnikov v Celju bo v torek 26. t. m. ob 20.90 v hotelu »Hubertusu«.
Alpinistična šola TK Skale. Vsi obiskovalci alpinistične šole, ki so se prijavili k praktičnim vajam na Turncu, naj ae zanesljivo udeležijo sestanka 28. t. m. v klu-bovih prostorih, Slomškova ulica 1 ob 19.80 zaradi podrobnejših informacij. O zdravniškem pregledu bodo posamezniki obveščeni pismeno.
Čftcrfte	**<*»>ifo
ŽIVLJENJE IN SVET
sJUTRÖ« poneaeTJsEa Maja
6
Ponedeljek 25. marca 1935
TEDEN DNI FILMA
Prizor iz filma »Mladi baron Neohaas« nam kaže klečanje pred cesarico Marijo Terezijo. Od leve na desno: Viktor de Kowa, Käthe Nagyjeva in Lola Chludova
Benetke so danes med tistimi mesti na sveta, k! jih tujci z vsega sveta najbolj obiskujejo. Ko nam že ni dano, da bi se kdaj z okrašeno gondolo vozili po starih kanalih mimo starinskih palač, nam seveda filmska industrija zelo pogosto rada postreže s prizorišči iz mesta, ki ima sto otočkov in stopetdeset kanalov. V Ljubljani bomo v kratkem videli novi zvočni film »BARKAROLA«, ki nam bo
razkril čare tega skrivnostnega mesta
Tenorist Groh v Blum „Tebi pojem pesem svojo"
V Ljubljani se bo v kratkem predvajala filmska opereta »Tebi pojem pesem svojo« s slovitim tenoristom Herbertom Ernstom Grohjem. Glavno žensko vlogo igra Karin Hardtova. Glasbo je za to opereto skompo-niral Willy Engelberger. Kratka vsebina lepe in zabavne operete je nastopna: Karel (Groh) je imel lep glas, a bil je
siromak. Postal je gledališki delavec, da je lahko plačeval pevski pouk. Na prireditvi nekega društva, kamor ga je povedel prijatelj Oton (Kestin), se je seznanil z Elzo (Hardtova). Oton se je na prireditvi šalil in dal po predsedniku društva razglasiti, da je med udeleženci znamenit operni pevec, ki noče, da bi se med udeleženci razvedelo za njegovo ime.
Karel je moral na oder in je pel. Elza, ki jo je vzljubil, ga je občudovala. Bila je
trdno prepričana, da je to res operni pevec. Drugega dne sta se sestala v hotelu, kjer je bila Elza prodajalka cvetja. Poleg gospe Polkove (Wagnerjeva) je Elza razglasila Karla za komornega pevca Larsena (Dumcke). Karel zaradi prevelike zgovornosti Polkejeve niti ni mogel povedati, da ni Larsen.
Nastale so neprilike, ker je komorni pevec Larsen res živeL Naključje pa je naneslo, da je Karel nastopil namestu Larsena v operi »Aidi«. Velik uspeh. Razume se, da je konec srečen.
Torej lahka, prijetna vsebina. Glasba je melodiozna, a kar je glavno, Groh je pevec odličnih kvalitet. Zato bo to filmsko delo gotovo deležno velike pozornosti tudi v Ljubi jani.
Nagyjeva kot Koku.i v zvočnem filma »Ljubezen, smrt in vrag«
Iz akvaristove torbe
O drstì In rakih
Na poti smo v pomlad, v življenje. Ko hodimo po obronkih gričev, ki se dvigajo iz ravnine Ljubljanskega barja, se polasti naših src občutek notranjega zadovoljstva in hrepenenja po zdravju in življenju. življenje se povsod poraja, na kopnem in v vodah. Z.dna voda silijo mlade rastline, a tudi jate manjših ribic opažamo, ki se 6olnčijo blizu gladine.
Pezdirki si željno ogledujejo dno, če se bodo kaj kmalu prikazale školjke, katerim bodo samice predale svoje ikre. Školjke jih bodo varovale in nemoteno se bodo razvili mladiči, zapustili svoje mačehe in se združili v jate, ki jih bomo kmalu videli tik obsolnčene gladine. Vode so razmeroma že tople in začeli bodo svatbo tudi ostali krapovci.
Drsti rib ne moremo natančno določiti, ker Je odvisna od raznih okolnosti. Glavno vlogo ima seveda toplota. V nižinah na primer se utegnejo drstiti lipani že v februarju, v bistrih potokih gornjega toka pa šele v maju. Dalje vplivajo tudi poplave in druge vremenske prilike na svatbeno razpoloženje rib. Naposled je treba upoštevati dejstvo, da začno drst najprej največje, potem srednje in zatem šele manjše ribe. Svatba krapovcev traja zavoljo tega od aprila pa do poznega avgusta.
Tako naše ribe. Lahko Je pa ribam v tropskih vodah, kjer se ne spušča toplina izpod 14 stopinj. V teh vodah je vedno dovolj hrane v obliki majhnih živalc •in mnogo vrst rib se plodi skoroda skozi vse leto.
Zdaj pa nekaj besed o rakih v akvariju, ki se dokaj zanimivo obnašajo, čim mlajši, tem laže se privadijo, in veselje je, opazovati jih, ko pridejo iz svojih skrivališč po nastrgano meso. Marsikateri akvarist se ustraši, ko vidi nekega dne svojega raka negibnega v kakem kotičku. Mrtev je, si misli, z mrežo ga pobere in odstrani iz akvarija, škoda zanj, krotka ljubka živalica je bil! Kako je pa presenečen, ko pogleda čez nekaj dni v akvarij in glej ga — saj to je moj rak! In zares, mirno koraka po akvariju in išče hrano. Ker o račjih duhovih še ni ničesar znano, se akvaristu uganka kmalu razjasni. Ko postane raku oklep preozek, se napoti na primerno mesto, kjer se preobleči Oklep mu namreč poči in ko ga zapusti, se hitro skrije v svoj brlog, kajti novi oklep je popolnoma mehek ter bi ga ribe napadale in pojedle. Nekaj dni čepi torej v luknji, medtem se mu oklep strdi in on se vsaj v akvariju nikogar več ne boji.
Priporočati je majhne, 3 cm dolge račl-če, ki so nam v pozni pomladi na razpolago. Ti se prav hitro privadijo na akvarij in izkoriščajo skrivališča, ki jim jih akvarist napravi. Večji rak? pa ne gredo
▼ pripravljene hišice, temveč si tebero mesto, kjer Je plast mivke in zemlje najmočnejša, in tu začno izkopavati Jamo. Neutrudijivo deluje rak in poriva zemljo ta mivko na vse strani, dokler mu ni sklonišče gotovo; da se pri tem delu ne ozira na rastline, je umevno. Akvarij z raki Je torej treba posuti z mivko, iz labore pa napravimo prikladna skrivališča. Rastline je vsaditi v lončke. Z raki gojimo tudd ribe, ki so pred njimi varne.
Dne 16. t. m. Je ^il občni zbor Kluba akvaristov v Ljubljani. Dosedanji večletni blagajnik Je izročil material in knjige drugemu članu, člani in akvaristi si bodo zdaj laže nabavljali razne potrebščine in hrano in si izposojevali knjige, ker bo vse v sredini mesta pri odborniku gospo-
darja. Ostale izpremembe v odboru kluba so neznatne. Priporočati je tablico i nazivom kluba pri kakem v sredini mesta stanujočem odborniku. Mnogo ljubiteljev prihaja poslovno iz raznih krajev dravske banovine, pa tudi iz drugih banovin v Ljubljano z željo, da bi si obenem nabavili potrebščine in rastline za začetek. Ker jim je pa čas bivanja v Ljubljani navadno odmerjen, bi bila taka tablica umestna, da bi hitreje našli klub.
V ljubljanskem muzeju bo klub letos razstavil več svojih akvarijev, zaradi česar si bodo učenci raznih šol iz vse Slovenije, ki prihajajo v maju in juniju v Ljubljano, tudi letos lahko ogledali poleg ostalega akvarije z domačimi ribicami in rastlinami.
FILATELIJÄ
Slovenska izdaja I9I9 —1920
Frankovna znamka za 1 krono (rdeča)
Naklada. 6,342.300 kosov, in sicer 3 naklade Jugoslovanske tiskarne; L 19. IV. 1919, H. 21. Vin. 1919 in V. 18. m. 1920, skupno s 4,012.300 kosi in dve nakladi pri Reisser ju na Dunaju; m. 10. XII. 1919 in IV. januarja meseca 1920. Od zadnje navedenih dveh naklad je ttt obsegala 2,330.000 kosov, a glede IV. naklade (no-vinski papir) nimamo podatkov.
Tiskovne in poštne pole so bile sestavljene iz 10X10=100 kosov.
Poizkusni tisk. črna barva na belem kartonskem papirju in slabem sivkastem tiskovnem papirju in veliki format 42 X 65 mm na kartonskem papirju.
Papir. Razločujemo troie vrst papirja: gladki beli papir »A«, zelo tanki papir »B« in novinski papir »H«, prt katerem često opažamo zelo izrazito rebrasto površino.
Barva. Razločujemo štiri izrazite nianse rdeče barve:
a/A karminastordečo
ai/B isto nianso na tankem papirju b/A opekastordečo, c/A cinobrastordečo,
ci/B isto nianso na tankem papirju, d/H opekastordečo na novinskem papirju.
Lepilo je pri papirju A bledorumeno do rumenkasto, enakomerno nanešeno, pa tudi rumenkasto do rjavorumeno, gosto, neenakomerno nanešeno. Pri papirju B je lepilo rumenkasto, gosto, neenakomerno nanešeno. Ker se je prve pole najprej zob-čalo in šele potem gu miralo, so luknjice pri enem delu tega papirja izpolnjene z lepilom. Pri papirju »H« je lepilo temno-rumeno, enakomerno nanešeno.
Zobčanje. I. linijsko zobčanje 11%; H. žagasti probod. Mešana zobčanja: HI. na vseh štirih straneh 11%, navpično še žagasti probod. IV. vodoravno 11%, navpično žagasti probod; V. vodoravno žagasti probod, navpično 11%. Imamo tudi ne-zobčane in le deloma zobčane kose, mišje, slepo in širokozobno zobčanje z iglastimi in širokimi luknjicami.
Tiskovne napake. Znani so dvotiski, od-tiski, predirajoči tisk Ln gobe. Pri isti barvi opazimo prehod iz svetlejše v temnejšo nianso, prehodov iz ene vrste barve v drugo ni (iris).
Izrazite in tipične pogreške plošč. Pri prvi znamki opazimo v ciriličnem besedilo KRALJEVINA mesto črke »K« črko »B«; pri 15. znamki sta v latinskem besedilu KRALJEVINA črki »RA« izpolnjeni z barvo; pri 71. znamki je v latinskem besedilu »KRALJEVINA« drugi >A« izpolnjen z barvo; pri 76. znamki je na desni strani prsi puščica; pri 54. znamki je na desni strani oprsja krog; pri 85. znamki je rdeč madež; pri 86. znamki cigareta v ustih.
Obeski. Pri karminastordeči znamki: desno obesek 3-vinarske vijoličaste s spodnjim robom, levo obesek 30-vinarske kar-minastorožnate s spodnjim robom, oba na gladkem papirju. Pri opekastordeči znamki, papir H levo obesek 30-vinarske rožnate z zgornjim robom. Pri opekastordeči papir A levo obesek 60-vinarske sivo-vijoličaste z levim robom in desno obesek 60-vinarske sivovijoličaste z desnim robom (Obe 30-vinarski sta brez zobcev). Vodni znak. Pri papirju A je znan na-
pri papirju H vodoravni
vpični široki, vodni znak.
Razpolovljene znamke so znane.
Provizoriji. Znani so portovni provizoriji z rokopisnim besedilom »velja kot porto-znamka«.
Zanimive poštne celine. Mešano zobčanje in portovni provizoriji imajo večjo fi-latelistično vrednost, če so na izvirnem pismu ali poštni izkaznici.
Redkosti. Opekastordeča d/H na novinskem papirju, nerabljena. Mešano zobčanje na izvirnem pismu ali poštni listini.
Makulatura. Znane so pole, ki so bile dvakrat v tiskarniškem stroju in je tako nastal širok dvojni tisk.
Potvorbe. Pri nakupu mešanega zobčanja pozor'
★
Slovensko filatelistično društvo obvešča člane, da njegova podružnica Središta za nabavke razpolaga z vsemi filatelistič-nimi potrebščinami, kakor pincetami, albumi, zobomeri, povečalnimi stekli, raznimi zvezki, falci itd. članom so tudi na razpolago, dokler zaloga traja, ljubljanske sokolske znamke (nerabljene), člane izven Ljubljane naprošamo, da nam sporo-če svoje želje posebno v pogledu izbirnih zvezkov. Tajnik SFD.
Popravek, v naslovu v ponedeljskem »Jutru« z dne 18. t. m. je bila pomotno natisnjena vrednota 80 vinarjev mesto pravilno 60 vinarjev
Kupujte domače blago!
Rumena smrt in stenice
živalca, ki ima tako strašno ime »rumena smrt«, je grški pajek, s katerim so delali na nekem zavodu za kmetijstvo in gozdarstvo zanimive poizkuse, v grškem, iz samih barak sestoječem naselju Kaisa-riani so imeli silno mnogo stenic. Iznena-da pa so začele stenice ginevati. Bilo jih je zmerom manj in neki dan niso našli nobene več. Ugibali so na vse plati, kako je moglo priti do tega. Naposled je prišlo krajevnemu zdravniku na misel, da utegnejo biti s to rečjo v zvezi številni pajki, ki so se bili pojavili po barakah. Začel jé raziskovati vso reč, toda brez uspeha. Naposled se je obrnil do omenjenega zavoda kamor je po zračni pošti poslal nekaj teh pajkov. V zavodu so začeli sistematično zasledovati življenje pajkov. Dajali so jim raznovrstne žuželke, velike, majhne, debele suhe, toda pajki se niso zmenili za nobeno Ko pa so jim d aH stenice, so se pajki kar vrgli nanje in jih izsesali do suhega. Rumena smrt človeku ne škodi
Prodàkn
Beseda 1 Din, davek 2 Din, «a S.fro ali dajanje naslova 5 Din- Najmanjši lnesek n Din.
Enovprežno diro
na peresih (oljnate osi) en ročni voziček na dva kolesa (elza). dve rabljene konjske opreme, prodam. Ogleda se vsak cas v Slomškovi ulici 6 na dvorišču. 5641-6
.Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani