ttorta»* izhaja vsaki torek in toboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Urednistvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", uHca Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. N«frankirana piHiua se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Hokopisi dopisov se ne vračajo ^^8 r ^^B ^^& ^^M ^^B WKt ^H ^T ^^^B .Gorira* stane na leto 10 K, z* poJ ieu 6 K. « fetrt leta 2 50. Cprnvnlitvo se nahaji v „Narodni TUkarni" ulica Vetturin» It. 9. se ptačuje od tveterostopn» petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. PoNamecne Itevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriikih trafikah. St. 13. V Gorici,v torek dne 14. februvarja 1911. Let© XIII. Slovenska in ifalijan- ska pravna Fakulfefa. (Piše drž. posl. Fon.) To vprašanje je po pravici vzbu- jalo več nego leto dni pozornost vse jugoslovanske javnosti ter je stalo tudi ves čas v ospredju notranje politike avstrijske. (iovoriti o važnosti te stvari, bi bilo pač odveč, toda vspričo besnega divjanja liberalnega časopisja, bo morda koristno, da zve naše ljudstvo res- nico o tem, kak<3 so v tern vpra- šanju delali poslanci „Vstslovenske ljudske stranke", kajti prepričati naše nasprotnike ne bom niti skušal. Posezimo toraj malo nazaj! Vlada je predložila državnemu zboru zakonski načrt, po katerem naj bi se vstanovila italijanska pravna fakulteta na Dunaju, a nemške stranke so zahtevale, naj se Dunaj določi samo provizorno za sedež fakultete, katera naj se po preteku štirih let premesti v italijansko ozemlje. Proti ustanovitvi ital. fakultete ne morj biti ugovora od slovenske strani, ker tudi mi zahtevamo, da se nam da slovensko fakulteto. Pač pa zanima Slovence s e d e ž fakultete. Ako bi se bil določil Dunaj kakor definitiven sedež, bi tudi proti temu ne bilo nasprostva, v očigled nemškemu spreminje^valnemu predlogu pa se moramo Slovenci bra- niti zoper morebitno nakano, da se po štirih letih premesti ital. fakulteta v Primorje, ker bi to značilo izdatnu oja- čenje italijanskega elementa v jugoslo- vanskem ozemlju Vsled tega so jugoslovanski po- slanci zahtevali, da se v zakonski načrt sprejme določba, po katerej bi bila i z k I j u č e n a premestitev ital. fakul- tete v Primorje. Nadalje pa so mislili, da je sedaj pravi trenutek, da z vso odločncstjo zahtevamo vresničenje jugo- slovanskih vseučiliščnih postulatov in sicer: 1) priznanje popolne reciprocitete izpitov in rigorozov položenih na za- grebški pravni fakulteti. Sedaj morajo namreč dijaki, ki položijo pravne izpite v Zagrebu, de- lati dopolnilen izpit pred posebno ko- misijo na Dunaju; ako pa hočejo, daje v Avstriji veljaven doktorat pridobljen v Zagrebu, morajo zato prositi naučno ministerstvo; 2) obvezna obljuba, da se usta- novi slovenska pravna fakulteta tekom 10 let; 3) mej tem pa, da se vstanove slovenike stolice na pravnih fakultetah v Pragi in v Krakovem. Nekaj časa se je zdelo, da se hoče vlada z nami pogajati, kajti ministerski predsednik je načelnika dr. Šusteršiča in dr. Ploja naravnost pozval, naj mu izročita pis me no naše zahteve. Ali kaj se je zgodilo? Ko sta mu prinesla, kar je želel, izjavil je suhoparno, da se z nami sedaj sploh ne pogaja! Takega krvavega žaljenja pa ne sme brez primernega odgovora prenesti nobena stranka, ki drži kaj na svoj po- litičen vgled. Stvar je prišla v razpravo pred parlamentarno komisijo „Slovanske Jednote". Dr. Šusteršič je odkrito po- vedal, da mi nameravamo započeti z obstrukcijo, in „Slovanska Jednota" je potem sklenila soglasno — bil sem sam prisoten, da podpira Jugoslovane v njihovem boju za vresničenje vse- uci'iscnih zahtev. Ob polnostevilni udeležbi vseh ju- goslovanskih poslancev je na to „jugo- slovanski vseučiliščni klub" sklenil zo- pet s o g I a s n o, da se ima v prora- čunskem odseku obstruirati predlog za vstanovitev ital. pravne fakultete. V tem odseku je imel tedaj naš „Slovenski klub" štiri Clane, ker so nam češki agrarci prepustiii dva mandata. S čudovito vstrajnostjo in nadčloveškim naporom so se borili naši poslanci: (jo- stinčar sam je izpolnil se svojim govo- rom jedno celo sejo odseka. Člana drugega kluba „Zveze Jugo- slovanov", v katerem sedijo slovenski liberalci, sta govorila komaj nekaj nad trl ure. Vsejedno! Vsa slovenska javnost, tudi vse liberalno časopisje, je navdu Šeno pozdravljalo naš energičen nastop. In zmagali smo, državni zbor se je zaključil. Šli smo saksebi poleti lan- skega leta. Mi, ki poznamo nekatere poslance v „Zvezi Jugoslanov", smo vedeli vže davno, da jlm obstrukcija ne diši, ker bi se s tem vladi zamerili. Kaj se je pa poleti vršilo? Poslanci Trešič-Pavišič in Biankini (nekdaj velik opozicijonalen gromovnik) sta javno na svojih shodih v Dalmaciji obsojala našo taktiko, govorila sta zoper obstrukcijo, za katero sta glasoval a. In počasi jima je sledilo slovensko liberalno ča sopisje, ki je trdilo, da si je obstrukcijo izmislil dr. Šusteršič samo za to, ker hoče za vsako ceno postati minister! Iste strune so ubrali češki liberalci, in tako je nastala po nevoljnem liberalizmu — prva je bila seveda „Neue Freie Presse" ostudna osebna gonja namesto, da bi bili vedno in povsod kazali vsirajno svojo vlogo. Presnet človek ta Šusteršič, sem si večkrat mislil: za norca je imel Tre- čiča in ßiankinija — kar sicer ni težko — za norca prekanjene parlamentarce ka- kor dr. Kramara. Pacaka, Fiedlerja, Hru- bana in celo samega — Hribarja, ne izključivši našega državi:ika iz bivše gosposke ulice. (Pride §e.) Dr. PIoj in fržaška „Edinosf*. Dvorni svetnik dr. Ploj je igral že v zadevi potrditve ljubljanskega župana Hribarja jako čudno ulogo. Še bolj pa nas je osupnil njegov lanski govor v avstrijski delegaciji. V tem govoru je napadal in smešil neoslavizem ter po- vzdigoval v deveta nebesa avstrijsko- nemško zvezo. Nemški poslanci vseh struj — od krščanskih socijalcev dol do znanega Vsenemca Malika — so ploskali slovenskemu delegatu Ploju. To je bilo preveč celo tržaški "Edinosti". Vzrojila je ter pozvala jugoslovanske poslance, naj obračunijo s Plojem. Toda o kakem obračunu nismo do zdaj nič slišali. pač pa je med tem g. dvorni svetnik še avansiral in je še vedno na- čelnik kluba jugoslovanskih državnih poslancev. Ta klub je formuliral v pre- teklem tednu svoje zahteve v vseuči- liškem vprašanju ter poslal svojega na- Čelnika Ploja in profesorja Spinčiča konferirat z vlado. 0 rezultatu ten po- gajanj in razgovorov z vlado se je Ču- vala najstrožja tajnost, a ne dolgo. Ministerski predsednik baron Bienerth je povedal odposlancem nemške nacro- nalne zveze, da ni data vlada Jugoslo- vanom nobene koncesije. Vkljub temu sta opustila Ploj in Vukovič v prora- čunskem odseku obstrukcijo proti laški pravni lakulteti in s tem tudi boj za jugoslovanske vseučiliške zahteve. Isto sta storila tudi dr. Korošec in poslanec GostinČar, ki sta zastopala „Slovenski klub" v proračunskem odseku. Ali jima smemo to zameriti?Nikakor ne! Obstruk- C'ja Plojeva in Vukoviča je bila v pro- računskem odseku že lani jako medlo in krotka. Sploh so sledili člani „Zveze jiižnih Slovanov" obstrukcijonistom „Slovenskega kluba" prav neradi in — kakor je priznal „Slovenski Narod" — le pod vplivom slovenske javnosti. Slo- venski obstrukciji so odtegnili svojo pomoč tudi Mladočehi, češki realisti in češki klerikalci. Ali naj bi bila 2 za- stopnika „Slovenskega kluba" nosila vse breme obstrukcije? Med 53 člani proračunskega odseka naj bi bila ob- struirala z uspehom sama dva sloven- ska zastopnika Gostinčar in dr. Korošec! Uspeh obstrukcije je bil v ten razmerah izključen; zato sta opustila tudi zastopnika „Slovenskega kluba", obstruk- cijo proti laški fakulteti, ne da bi bil dobil „Slovenski klub" pozitivne obljube glede slovenskega vseučilišča. Iz tega je razvidno, da sta usta- vila obstrukcijo proti laški fakulteti brezpogojno in brez vladnih koncesij oba jugoslovanska kluba namreč Plojev in „Slovenski klub". Zato zaslužita oba kluba ali enako grajo. ali pa v očigled neugodnim razmeram — enako opra- vtčbo a!i vsaj prizanašbo. Zdaj pa poglejmo slovenske tako- zvane „napredne" liste „Slovenski Na- rod". „Sočo", „Edinost"! Vsa ta „na- predna" trobila molčijo popolnoma o postopanju Plojevega kluba ter napa- dajo zarad brezpogojne opustitve ob- strukcije samo le „Slovenski klub" in slovenske „klerikalce". Najnesramnejše piše v tem pogledu stara hinavka, tržaška „Edinost''. To glasilo trž.aških Kako smo kolesarili po ßrdih. „Zgodowinska" črtica. Piše za pust — č. (Dalje.) Odločili smo se, da pojdemo k bla- goslovu v Gradno, kar smo tudi storili, in pustili kolesa v Šlovrencu. Dobri šlovrenski gospod nas je spremijal ne- kaj časa in potem rekel : „Vedno po glavni cesti, in v pol uri ste v Gradnem. Enkrat pojdete doli, enkrat gori, potem še enkrat doli in še enkrat gori pa ste v Gradnem/' A da bi videli, kakšna je ta „glavna cesta" in ta „enkrat gori in enkrat doli"! Ta „gori in doli" služi za polok in za cesto. Kadar je suho, hodijo ljudje, kadar dežuje pa bi lahko nasta- viii na „cesto" mlinsko kolo, katero bi voda brez vse skrbi gonila. Žalostno a resnično ! Kakor smo imeli do sedaj povsod smolo, nas ni tudi na tem „gori in doli" zapustila. Ko smo šli „doli", je bilo treba prestopiti čez vodo, da bi šli po- tem spet „gori". Trije moji prijatelji so skočili čez vodo. Meni pa je bilo težko vzdigniti za hip v zrak svojo težo. Iz vode je molel na sredi kamen. Na ta kamen sem stopil z eno nogo. Uže sem skoraj stal z drugo nogo na drugi strani, se kamen pod nogo izpodmakne in na- krat sem „cmoknil" z obema nogama v vodo. „Aj", sem zaupil; v tem pa se mi je prijatelj, katerega je malo poprej ne- sramna buša potegnila v mlak , uže rogal: „0 kolega, nič hudega! Le ven spravi se I Ker se uže koplje želodček v vincu, zakaj bi se ne nožice v vodici !" Kornaj je to izrekel, je uže intoniral pri- jatelj mično pesnico in krasnoštiriglasno petje je odmevalo po prijaznih briskih gričkih: Naš „handverk" je dober Ki 'mamo ga mi. Ni treba nam delat Ker „nobel" smo mi: Štirje bratje Vsi smo tatje, Vsa družina Je tatvina: Hopsajsa, Pi mo ga, Pintarja dva! A smola, katera se nas je prijela uže zjutraj, ko smo jo niahali proti Barki nas ni hotela še v tem potoku zapustiti. Poglejte, kaj se nam je v teh „grapah" zgodilo. Prijatelj, ki je vrgel kamep v psa v furlanskem Šlovrencuje nevede zadtl s hlačami v hud trn, po- tegnil. frsk, in kmalu je priškila od za- daj na svetlo še precej dolga vrzota. „Na hudimer, še to manjka", je rekel in si tišČal i. roko v^liko odprtino. „Kaj bomo prodajali po Gradnem vrzote!" je rekel. Smejali smo se tako, da nismo mogli naprej. Seveda nismo imeli ne Sivanke ne cvirna pri rokah. Kaj sto- riti! No, kunštne buče, kakor so bile naše, si znajo koj pomagati. Prijatelj je spet šel k trnu, dva preč odtrgal in s tema dvema trnoma smo vsaj za silo zaprli „botego vrzot". Pa kaj smo ho- teli drugega narediti! In ta! o smo potem, ko smo šli gori, še enkrat doli in spet gori počasi prišli v prijazno Gradno. Lep griček, ob- krožen z vinogradi. Cerkvica s par hi- šami stoji prav na vrhu griča. Obiskali smo prijatelja, ki nam je razkazoval okolico, nakar smo šli k blagoslovu. Cedna cerkvica je.Olavni oltar lep. Ljudi se je nabrala polna cerkvica z Gradnega, Višrtjevika itd. — Vse lepo, le ceste slabe! Poleti mora biti celi raj v teh lepih in prijaznih krajih ! Hiše so raz- trešene po vseh gričkih. cerkvice se be- lijo povsod naokoli, slabe steze pa vi- dijo k posameznim hišam in voli vozijo voz na dveh kolesih. ker drugače ni mogoče. Kedaj se te slabe briske steze popravijo, je še vprašanje nerešeno. Bilo je uže 3. ura popoludne. Treba je bilo zapustiti prijazno Gradno in sena- potiti nazaj doli in gori in potem še enkrat doli in gori. Prijatelj z zafiikano vrzoto je bil čemeren in imel vedno roke na „fliki" ter se bal, da je ne zgubi. (Pride še.) solzarjev hujska v štev. 40: „Ako je res, da so slovenski klerikalni poslanci opu- stili obstrukcijo brez vsakih koncesi] in tako darovali Italijanom univerzo, po- tern je to eden najsramotnejših porazov in eden najhujših udarcev, kar so jlh kedaj dobili in doživeii. To najnovejše izdajstvo odpre morda siednjič oči tudi onim. ki so bili doseda] slept." V naslednji številki piše zopet grozno ogorčena „Edinost" tako-le: „Naši zastopniki so giasovali za italijansko pravno sakulteio, ne da b' bili mi do- bili zato kakih protikompenzacij.... Mo- rail bi pero pomočiti v žoič, ko bi ho- teli primerno označiti sramotno posto- panje zastopnikov S. L. S. v tern vprašanju. Če je že kdaj izdal kak politik svoje volilce, so jih izüali poslanci S. L S. v tem vprašanju. — Napisali smo na čelu tem vrsticami ironično: MVe- seli se Slovenija". V resnici pa bi tega škandala ne bilo za ironizircti, ampak bilo bi se za zjokati nad narodom, ki ima take zastopnike. In mi se moramo le vprašati: Kotiko časa bo še trajalo to? Koliko časa bo narod še pustil, da se bo na njegov račun uganjalo tako politično pustolovstvo, da se bo igralo komedijo z njegovimi najsvetejšimi irrteresi !" Te tirade tržaškega lista so le grda komedija umetnega ogorčenja. Saj so liberalni poslanci opustili obstrukcijo ravno tako kakor poslanci S. L. S. Vedno poštena, dostojna nadstrankarska tržaška tetka pa izliva ves svoj žolč le nad „klerikalce", Plojevega kluba" niti ne omcnja, kakor da bi ne eksistiral. Nain se ta pristranska, nepoštena pisava, to hinavsko ogorčenje tržaške „Edinosti" studi. Zato rečemo le toliko: Dokler bodo na Slovenskem tudi taki pristranski, lažnjivi listi delali javno mnenje, dokler bo korakal velik del ju- goslovanskih poslancev v boj za naše pravice pod poveljstvom takih aktivnih dvornih svetnikov, kakršen je prožni g. dr. Ploj: se vremena ne zjasnijo — ne „Krajncem" ne Hrvatom. Dopisi. Sv. Križ na Vlpavskem. — Iz malo katerega kraja bise dalo toliko pi- sati kot iz našega mesta. Vendar pa je tako malo poročii od nas, da komaj površno ali nič ne izve javnost, kaj se godi vse v našej občini. Mnogo bi se dalo pjsati o volitvah v obč. zastop, o agitaciji itd., a za sedaj le nekaj na kratko. Kakor e vsem znano, je glavni „kapo" liberalcev v našej občini naš učitelj Medvešček. Ta človek je tako strašno hrepenel in hrepeni po župansHm stolcu, da bi dal zanj dušo in telo. Svojo četo, ki jojenekdaj preziral, je vedno zbiral okoii sebe, drsal podlate po vaseh, agitiral na vse mogoče načine, skušal se prikupiti z vsemi mogočimi obljubami; pravil pa jim, da gorje, če klerikalci zmagajo ter skušal to preprečiti. — Nismo še sli- šali, da bi se kateri učiteij tako trudil v potu svojega obraza za županski sto- lec kot se je naš Peter. A kaj mislite, da so njegovi volilci vedeli, da dela za se ? Kaj še! Ko smo jim to očitali, zagnaii so se, da oni niso nikdar za to, da bi jim učitelj županoval. Ko so pa spoznali, zmajali so z glavami in de- jali: „Ta nam županil ne bo!" Dovolj ima in več kot dovolj. Tajništvu se je odpovedal, da je smel biti izvoljen v starešinstvo. Za pokojnino da je bil tudi že zagotovljen v siučaju njegove izvolitve županom. Potem hajd na konja — pardon — hajd na uboge davko- plačevalce: Plačajte tepci, si je domiš- ljeval, dosegel sem, kar sem želel : Jaz župan, jaz tajnik, jaz blagajnik, jaz pen- zijonirani učitelj. Vi, davkoplačevalci, poleg vsega tega plačajte še jedno uči- teljsko moč, ki mora priti mesto mene, „dosluženega" penzijonista. No, „rekurs" mu je zrnešal račune in čakati mora na odrešenje. Možaka bomo še prejeli pa — počasu I Ttsti pa, ki se sedaj sramujejo, dn so mu Hi na limanice, ttjeni znajo omarsikaj povedati. On pravi, Cesar mu pa mi no verujetno, da dela za blagor občine. Ljudstvo spametuj se In spreglej ter boj so onih, ki se ti usiljujejo! Il Trfcftjbe. — P o ž a r. — V ro- bote zvečer okolo 7. ure izbruhnil je v stari nisi g. veleposestnika Iv. Koglota v Dol. Vrtojbi velikansk ogenj. Najprvo je pričela goreti kopa stelje tik gospo- darske hiše. Nato se je takoj vnel ske- denj in senik ter hiev z vso shrambo vnet. Na man je švignil visoki plamen proti nebu. Domačin: so takoj pritekli na lice mesta in rešili, kar je bilo mo- goče Živina je rešena, drugo je vse uničil ogenj. Hišo in stanovanje so vendar-le z velikirn trudom rešili. Ostalo poslopje, ki je služilo raznim potreb- ščinam, je pogorelo do tal. Žerjavica je do sinoči tlela. Ognjegasci, ki so pri- tekli iz Gorice, so ogenj kmalu udušili, tako, da ob 2. uri popolnoči ni bilo več nobene nevarnosti, da bi se ogenj raz- širil na sosedne hiše. Škode je napra- vil ogenj gotovo nekaj tisoč kron. Po- slopje je bilo zavarovano. K sreči, da ni bilo ta večer nikakega vetra, sicer bi bilo v nevarnosti lahko 8—10 sosednih his. — Kako je nastal ogenj, se do se- daj Še ne ve. Značilno pa je pri vsem tem to. da so prejšnji večer, to je v petek, ravno ob tej uri, ko so v stari hiši večerjali, odnesli neznani zlikovci iz palace, kjer stanujeta dva sinova AOglota, mladi nevesti vso zlatenino in vžgali v peči poročno obleko, tako, da je že v petek v palači nastal ogenj, ki so ga pa koj omejili. Ker je pa v soboto pričelo v stari hiši goreti baš ob tem času, ko so pričeli večerjati, se da iz tega sklepati, da je bila tu vmes naj- brže kaka zlobna roka. Vrtojba. — Podpisani odbor naj- uljudneje vabi vse kršč. mislečedelavce, delavke in vsedruge tovariše krŠČ. misli, k ustanovitvi podružnice „Jugoslovanske strokovne zveze", ki bo v nedeljo dne 19. t. m. ob 11. uri predpbludne v pro- storih gostilne Ivan-a Batistič-a (Gor. Vrtojba). V riadi, da bode ta sestanek polnoštevilno obiskan bilježi z geslom — roko v roki, do cilja! pripravljalni odbor „J. S. Z.". Iz Donaberga. V nedeljo, dne 19. t. m., priredi naše „Slov. kat. izobra- ževalno društvo" s tel. odsekom „Orel" lepo veselico v posojilničnem salonu. Na vsporedu je: Nagovor, predavrnje, petje, deklamacije, igra in telovadba na drogu. Začetek ob 3 in pol popoludne. Vstopnina s sedežem 1 K, stojišča 40 vin., člani 20 vin. K obilni udeležbi vabi odbor. Polilični pregled. Ožlvljenje „Slovanske Jednote". „Pijeva korespondenca" objavlja s1 » izjavo po-i»nca dr. Korošca o / ' ni ozivlj.uju „Slovanske Jednote": nam slabo godilo, ko smo bili nc.vuj časa osamljeni in tega dejstva ne bomo pozabili. Zdi se nam pa za nas bolj ugodno, da smo se zopet tesneje organizirali s svojimi severnimi brati, ker za najbližji čas ne vidimo ničesar, kar bi nas oviralo, da bi ne mogli ko- rakati skupno s Čehi. Dokler zasledu- jemo enake smotre, je po našem mne- nju boljše, da korakamo skupaj, kakor pa ločeno. Iz delokroga „Slovanske Jed- note" so izločena vsa verska in gospo- darska vprašanja. Vodstvo je zdaj enot- nejše, ko ni več štirih predsednikov,, ki se menjajo, marveč funkcijonira 1 sarn načelnik, ki ga, kadar je zadržan, na- meščajo po vrsti podpredsedniki. „Slo- vanska Jednota" bo obstajala toliko časa, dokler se bo lo K.ubi res lojalno v narodnih in unii stremljenjih podpirali." Proraöunskl odsek. V soboto je začel proračunski od- sek generalno debato o državnem pro* račutiu. Prvi je govoril poslanec Gostln- čar. Izjavil je, da je vladnl sistcm ostal stari in se ni prav nič Izpremenil. Slo- venci zahtevajo, da se z njiml dela pra- vično. Qovornik je ostro kritr/irai po- stopanje koroškega deželnega predsed- nika in ttradov na Koroskem ter državne železniSke uprave. Opisal je silna nasl- Ija vladnih organov na Koroškem ob priliki ljudskega štetja in zahteval tudi, da se davki ne izstiskavajo na tako brutalen način, kakor se to zadnje case godi. Bivšemu finančnemu ministru Bi- linskernu je izrekel govornik priznanje, da je izboljšal položaj tobačnega delav- stva. —¦ Generaina debata v budgetnem od- seku se je zaključila. Prihodnja seja se pismeno naznani. Proračunski odsek se bode naj- brže snidel v drugi polovici marca, da izvede Špecijalno debato o proračunu, ki bo trajala dva tedna. Delegaclje. Skupni vojni minister baron Sch^naichje reke! pri svojih izva- janjih o vojnih potrebah. da se vojne zahteve, ki so bile prvotno določene na 475,000.000 K, vsled izjav obeh finanč- nih ministrov o slabih financah znižajo na 200,000.000 K. Sklicanje kranjskega dež zbora. VČerajŠnja „Wiener Z." je objavila cesarski dek et, s katerim je deželni zber kranjski sklican za 18. februarija t. 1. na kratko, bržkone enodnevno za- sedanje. DeŽelni zbor je sklican, da bo mogel sklepati o načrtu zakona o de- želnem nielioracijskem fondu ter o na- jetju deželnega posojila v znesku 10.mil K v melioracijske svrhe. Hrvaški sabor. V soboto je bil sabor zaključen, ker je bil nesklepčen. Kakor se v poli- tičnih krogih govori, bode v kratkem sabor zaključen ali razpuščen. Vzrok bi bilo stališče, ki je zavzema koalicija nasproti banu. Oblskl vladarjev v Rimu Iz dunajskih diplomatičnih krogov se poroča, da se še ne zna, kateri vla- darji razven srbskega kralja obiščejo letos ob jubilejnem letu Rim. Sodijo, da ga obišče še bolgarski car Ferdinand in predsednlk francoske republike Fal- lieres. Tudi ni še znano, če obišče že letos Rim angleški kralj Jurij. Potovanje srbskega kralja Petra. Sinoči je zapustil rimski kolodvor dvorni vlak, ki sestoji iz deset vozov in se peljal skrbskemu kralju Petru do avstrijske meje nasproti. V vlaku se pelje posebno poslanstvo, ki sestoji iz generaladjutanta laškega kralja, adju- tanta za kralja Petra, dvornega obred- nega mojstra in poveljnika veronskega kora. Kralj Peter dospe v Rirn v sredo popoldne.______ Domače in razne vesti. ümrl Je dne 13. t. m. preč. gosp. Joslp Jarc, vikar v pokoju. Obolel je pred štirimi meseci za zlatenico, nakar se je šel zdravit v bolnico čč. usmilje- nih bratov v Gorici. Radi visoke sta- rosti ni bilo več pomoči. Rojen je bil blagopokojnik v Vrtojbi dne 16. febru- arja 1823. Prihodnjo sredo 15. t. m. bi bil dokončal svoje 88. leto in nastopil drugi dan svoje 89. leto. Božja previd- nost pa je hotela drugače. V sredo bo njegov pogreb in sicer ob 2. uri pop. iz bolnice. Blagopokojnik je služboval v dolgi dobi svojega življenja v raznih duhovnijah naše škofije. Svetila mu večna luč! Čt gg. sobratom in drugim znancem ga priporočamo v molilev. Baron Rlnaldlnl umrl. V nedeljo je umrl v Trstu nekdanji tržaškl na- mestnik Teodor baron Rinaldini. Po- kojnik se je rodil v Padovi kot sin uradniške družine. L 1881 je bil ime- novan namestniStvenim svetovalcem, I. 1885 dvornim svetnikom in 1888 na- mestništvenim podpredsednikom, na kar Je kmalu postal namestnik. Kot na- mestnik je baron Rinaldini uporabil ves svoj vpliv v prilog primorskih Ita- lljanov. To priznava sam včerajšnji „Piccolo", ki pravi, da je bil prav za- raditega vpokojen. Primorski Slovani so imeli pod Rinaldinijem prebridke case. Da je slov. mestna sola nastanje- na v nekdanji vojašnici v Podturnu, to je v prvi vrsti Rmaldinijeva zasluga. Truplo pokojnikovo prepeljejo jutri v Gorico. Pogreb vičenskega škofa mons. Feruglio, ki je nenadoma umrl mi- nuli teden v Štarancanu v Furlaniji se je vršil v pondeljek ob valiki udeležbi ljudstva in ob navzočnosti našega pre- vzvišenega knezonadškofa, ki je opravil sv. mašo zadušnico in videmskega nad- škofa mons. Rossija. Več zastopnikov civilnih in cerkvenih oblastev iz Pa- dove, Benetk in Vinčence je bilo pri pogrebu. kakor tudi več cerkvenih do- stojanstvenikov iz Trsta in iz Gorice. Rakev je bila položena v štarancarsko cerkev in sicer na levo stran ob uhodu. Imenovanja v poštni službi. — Poštni ofieijali so postali poštni asistenti Karol Ussai, Anton Jamšček in Kastus Hrovatin, vsi v Gorici. Deželni odbor naznanja, da se deželna urnobolnica Franc Josip I. vsled neprevidenih ovir ne more otvoriti, kakor narneravano, prihodnjo sredo. Otvoritev se zatorej preloži za 1 dan to je na p r i h o d n j i četrtek 16. t. m. o b 10. p red p. z i s t i m v z p o- r e d o m. ^Sveti oče zapodü Uiibljanskega škofa". — Tak je naslov „notici" v so- botni „Soči", ker je sei premil. knezo- škof ljubljanski v Rim k sv. oče izpo- slovat dovoljenje, da bodo smeli duhov- niki še nadalje opravljali posle pri de- narnih zavodih, kar je tudi dosegel. „Soča" pa, ki je bila seveda zraven, ko je sv. oče sprejel v avdijenci Ijubljan- skega premil. knezoškofa, ve povedati, da ga je sv. oče zapodil. Kdor tega ne veruje ni liberalec. S takimi neslanimi oevirki pita „Soča" neumne svoje pri- staše. Koštrunov želodec mora imeti tisti, ki take oslarije požira. Poslanec goriškega mesta je mož, katerega ne zavidamo. Boriti in pehati se mora za stvari, o katerih kot pa- meten mož ve, da so neizvršljive ali vsaj, da se brez Slovencev ali celo proti njim ne morejo izvršiti — ker tako mu veleva ukaz goriških radikalcev. Včasih deli žensko učiteljišče, potem prestavlja moško v Šempeter, pobija panslavizem na goriški sodniji itd. Potem spet in- tervenira pri ministru v osebni zadevi kakega profesorja, in ko se vrne v Go- rico, ga tirajo na kak shod, kjer se je treba postaviti v radikalno pozo. In za vse to ne žanje nič priznanja. Laški li- beralni list „Alto Adige" v Tridentu plše, da je poslanec goriškega mesta un Sloveno ragionevole (razumen Slovenec). Pač ironija usode! Ne mislimo pa, da hoče tridentinski list cikati na inore- bitno slov. pokolenje gosp. poslanca, v Tridentu znabiti vedo, da leži Gorica na slovenskih tleh in po zdravem ra- zuinu sodijo, da mora biti poslanec tega mesta Slovenec. Eolonsko vpraäanje. — Pododsek državnozborskftga gospodarskega odseka se je v svoji petkovi seji bavil s ko- lonskim vprašanjem na Goriškem. Do- seglo se je med ljudskimi zastopniki popolno soglasje v naziranju o tem vprašanju. Prišlo pa ni še v nobeni seji do nobenih sklepov. Dvornemu svetniku Schultern, ki je kolonsko vpra- šanje na licu mesta proučeval in ki je sestavil posebno poročilo, izreklo se je popolno zaupanje. Pomilovanja vredna Intellgenoa. Res pomilovanja vredni so oni „inteli- gentje", uradniki, učitelji, predsedniki nazadovalnih naprednih društev in taki, ki zajemajo svoje politično znanje iz „Sočew. Kurijozno je, kako si „Sočini" uredniki predstavljajo politiko. Treba je le čitati, kako najivno seveda ttidi zlobno lažnjivo, piše ta list v zadnji številki ) slov. vseučiliškem vpra- šanju in o slov. gimnaziji v uorici. Človek se nehote spomni na malega Morica. Tako dela liberalno časopisje za politično zrelost našega naroda. „Glavna posojllnioa'. Proti desetim vodilnim članoni „Glavne posojilnice" v Ljubljani se je uvedla sodnijska pre- iskava, katero vodi deželno sodni svet- nik Perše. V preiskavi zaradi „ülavne poso- jilnice" so naslcdnji: dr. M. Hudnik, Pu- trich, Turk, Čad, Maček, Meglič, Predo- viČ in posojilnična uradnika Rogelj in Kniiic. Preiskava se vrši zavoljo pre greška po § 197. in 199. k. z. Deželna norišnlca še vedno ne da miru „Soči". Zdi se, da postaja zrela za to nesrečno liišo. Enkrat piše, da je njena zasluga, da bo slovenščina zavze- niala tako mesto v novi deželni norišnici kakor laščina, drugikrat pa pise, da je v novi norišnici vse laško. Ali niso taki ljudje zreli, kisejih prvespravi vpaviljone te nesrečne hiše? Pričakujemo, da poreče „Soča" te dni, da je tudi njena zasluga, da se je norišnica sezidala. Kateri pa- meten človek naj se s takimi ljudmi pre- pira. Norci naj se z norci prepirajo! Kdo Je se naprednjak? — V „8lo- vencu" čitamo: Glasilo mladinov je kratko malo proglasilo za klerikalce vse udeležnike pri „Glavni" posojilnici. Zla- sti dr. Hudnika prišteva najodličnejšim klerilkalcem ker je bil v Alojzevišču. Radovedni smo, kako se bo ta logika dopadla dr. Tavčarju, ki je tudi bivši Alojzeviščnik. Varujte se dr. Tavčar, pri prvi priložnosti vas bodo poslali za dr. Hudnikom. Za narodnl muzej so daroval i zopet sledeči gg.: G. Medved. trgovec v Gorici, krasno, staro omarc z različnimi predali in skrivnimi vraticami. Delo je res dragoceno in kaže slog italijansko beneške umetnosti. Ker raprezentira omara tudi precejšno denarno svoto, se odbor g. Medvedu za ta dar še posebe zahvaljuje. Dalje smo dobili od gosp. Medveda še dva stara bankovca (1 fl. in 5 ft). — G. nadučitelj Križman nam je poslal zbirko petrefaktov (polži, listi, ribe itd.) Gospodična Lavoslava Koršič pa zbirko 19 starih novcev. — Tako se je nabralo že dosti predmetov, a želeti bi bilo še več. Na deželi in posebno v goriški okolici bi moralo biti zanimanje za stvar še večje kot je, da nam bo potem lahko misliti na otvoritev „Nar. *muzeja". Odbor. LJudsko štetje. — Županslvo Li- bušnje šteje 1535 prebivalcev, ki se raz- dele tako-le: Kamno 403, Smast 265, Vrsno 291, Ladra 215, Krn 193, Libušnje 103 in Selce 65. — Županstvo Bilje šteje 1354 prebivalcev, ki se tako-le razdele: Bilje 937 in Orehovlje 417. — Županstvo Miren šteje 1739 prebivalcev, ki se tako le razdelc: Miren 1500 in Rupa 239. Za železnlcc DunaJ-Purfela -PtuJ- Brežioe-Rudolfovo s podaljšajijem pre- ko Like v Dalmacijo na eni strani in do Štanjela via Postujna ter do Herpelj via Ilir. Bistrica na drugi strani so po- Slanci „Slovenskega kluba« izdelali ob- širno utemeljen predlog, ki ga vlože te dni. Vojakl v Kojskem. — Kakor smo izvedeli, se nastanijo štiri stotnije pla- nincev v Kojskem in sicer v Oradu. Po- Lodba je uže podpisana. Kakor se vidi, bo naša meja v kratkem času zasedena z vojaštvom. V tržiškl ladjedelnloi se je v enem dnevu minuli teden ponesrečilo pri raz- nih delih 26 oseb. Požar je uničil v soboto zvečer v Fari senik poln sena. Škode je več tisoč kron. Vojakl lzgredniki. V nedeljo okolu 11. ure ponoči, ko je ravno hotela za- preti krčmarica Fanin v ulici Munici- pijo svojo krčmo, prišli so tja štirje •dragonci, ki so s silo zahtevali vina. Ko se je krčmarica taki zahtevi upir tla, začeli so trije izmed njili razsajati po- tegnivši iz nožnic sablje. Pri ti priliki ranili so nad očesom nekega mirnega gosta. K sreči so bili kmalu pri rokah redarji in pa ena vojaška patrulja, ki je izgrednike odvedla v vojašnico, Tatvloa. — Na tukajšnjem izvoz- nem trgu so neznani ziikovci v noči od 11. na 12. t. m. vlomili v tam postav- Ijeni strelni šotor in odnesli imejitelju Kristjanu Mel I er t 1 površnik, I zim- sko suknjo z denarjem v znesku 76 K, 1 par črevljev, očala, in žepno uro z ve- rižico. 0 zlikovcih ni nikakega sledu. Nesreča. - Dne 9. t. m. zvečer se je za Kaloin pri Bovcu ubil Andrej Kla- vora. Z dela v gozdu je šel domov. Zdrsnilo se mu je in tako nesrečno pa- del med drva, da je ostal na lieu mesta mrtev. Brzovlak London Trst. — V ne- kem listu čitamo, da bode najdalje za četkom prihodnjega meseca začel obče- vati direktni brzovlak med Londonom in Trstom. Ta vlak ne bo taknil Du- naja. Zaradi tega je dunajska občina storila vse mogoče korake, da bi se ta vlak redno taknil Dunaja. 4 Zverinjak ua Brlonsklh otoklh. Kakor poročajo nekateri lis*\ namerava posestnik velikega zverinjaka, ki je bil v Gorici, Hagenbeck, ustanoviti na Brionskih otokih velikansk zverinjak. Razglas zastran nakupovanja de- želnlh žreboev zasebne prlreje. C. kr. ministerstvo za poljedclstvo vabi vse konjerejce in posestnike konj. da na- znanijo svoje žrebce, ki jih imajo na prodaj, najkasneje do zvršetka meseca aprila t. I pismeno in ne- posredno c. kr. ministerstvu za polje- delstvo. Natančneje pogoje poizvedö lahko prodajalci pri pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih. c. kr. namestništvenem svetniku v Trstu. pri pristojnem me- stnem magistratu in pri c. kr. name- stništvu. ..Podporno društvo za slov. vlso- košoloe na Ounajo" jc prejelo do 5. svečana sledeče darove : Po 20 K: dvorni svct. Mih. uabrijelčič in lekarnar G. Pic- coli; po 10 K: miz. mojster Iv Dogan, dež. posl. dr. Fr. Jankovič, trg. lidmund KavčiČ, stavbni mojster Iv. Ogrin, Jos. Pauer, dr. Mat. Schmiermaul, prof. Ferd. Seidl, ces. svetn. Karol Šavnik in dež. Sol. nadz. Mih. Zavadlal; po 8 K: Ma- rija MladiČ; po 5 K: trg. Karo! Barborič, zaloga Siv. strojev Iv. Jax & ^in, notar dr. Alb. Poznik, Prva slov. zaloga čaja, trg. Vikt. Rohrmann, drž. posl. dr. üt. RybäF, vlad. svet. dr. Jak. Sket, trg. 'Fr. Souvan sin, trg. Ant. Šarc, nač. kur. inž. Ign. Šega, dr. Mih. Truden in stotnik Jos. Velkaverh; 450 K: župnik Jos. San- cin; 4 K: trg. O. Bernatovič; po 3 K: trg. O. Jezeršek, mod. konfekc. Fr. Kos in izdel. vozov Fr. Wisjan in po 2 K: vadn. učitelj Iv. Krulec, nadučitelj Ant. Petriček in zaloga čevljev Jul. Štor. Skupaj 221 K 50 vin. Darove sprejema blagajnik lvan Luzar, nadrevid. j. ž. p. Dunaj II. Reisnerstrasse 27. Zlmska eskadra. V nedeljo ob 10. in pol uri dopoludne je iz Dalmacije priplula v tržaško luko zimska eskadra c. in kr. voj.e mornarice pod povelj- ništvom kontreadmirala pl. Kunsti. Eskadra obstoji iz bojnih iadij; Nadvoj- voda Fran Ferdinand", „Nadvojvoda Ferdinand Maks", iz križarjev: „Cesar Karol VI." in „Admiral Spaun" ter iz visokomorskih torpedovk „Reka", „Kai- man", „Kormoran" in „Schwalbe". Eskadra ostane v tržaški Juki štiri dni. Brezsröna babloa. — V Pulju so aretirali babico Haberle, ker je na željo nekaterih nepoštenih mater spravljala s tega sveta novorojenčke. Napodlagi pre- iskave so aretirali 9 oseb. Lastnloa 3000 K — beraöloa. — Pred dnevi so neko Marijo Filipič, staro 75 let, ki je živela od miloščine, našli mrtvo v njeni revni sobici v Trstu. Ko je oblast pregledala stanovanje, se je v veliko začudenje našlo dve vložni knjižici v skupni vrednosti nad 2000 K. Sodišče je vzelo denar v svoje varstvo. Za Seiko nnlverzo ? Brno — V Brnu in dvajsetih drugih čeških inestih so se vrSili v nedeljo shodi v prilog češki univerzi v Brnu. Brata Je umorll 23 1. M Petre na rWaskem, ker je na ta način hotel priti v posest bratove dedščine, ki je znašala več tisoč kron. Najdena zlata Jama na deikem. Ustanovila se je družba, ki bo kopala zlato. ki so ga zasledili pri Kolineku, Baron Rothschild nurl. — Šef rod- bine Rotschild, baron Albert Rothschild, je v soboto ponoči od mrtvouda zaJet umrl. Šef rodbine postane baron Louis Rothschild. Rotschildovo premoženje znaša 700 milijonov. Zapuščinska pristojbina bq znašala okrog 20 milijonov kron. Aretlrana anarhista. — V Bocnu oziroma Rivi so na povelje okrajnega glavarstva v Meranu aretirali anarhista Carel in Doležal. Hotela sta se podati v halijo ter tam umoriti italijanskega kralja in srbskega kralja F^etra. ki se bo te dni nahajal na obiskih pri itai. kralju v Rimu. Umor prl plesü. — V Zdrenji v Istri so te dni plesali. Med plesom pa je nek fant iz Brezovice večkrat zabodel neko deklico iz Pregare. Ta deklica je namreč bila nekdanja ljubica njenega sedanjega morilca. Umorii jo je, ker ga je zapustila. Drobfinice. LJudsko štetje na Praskem. Po ljudskem stetju z dne 1. decembra 1910 ima Prusko 40,157.573 prebivalcev proti 37.293.535 prebivalci v I. 1900. Spovednik cesarja Maksimiliana umrl Iz Buenos Airesa poročajo. da je med inaSo pri oitarju za kapjo umrl stari župnik Valero, ki je izpovedal meksikanskega cesarja Maksimilijana in mu stal ob strani, preden so ga dne 19. junija 1867 ustrelili v Queretaru. Srbski ustaäkl vodja Jorlj Ristič je po daljJi boleznt te dni umrl v be- ligrajski bolnišnici. Petkova seja skup- ščine je bila v znamenje žalosti pretr- gana. Pokojni Jurij Ristič je bil eden najbolj znanih srbskih vojvod v Make- doniji. Vdeležil se je mnogih bojev proti Turkom in Bolgarom. Hud mraz v Rimo. — V Rimu je letos nenavadcn mraz. V petek zjutraj so našti na stopnicah cerkve St.a Maria dei Atiracoli zmrznjeno žensko. Tak mraz je za Rim nekaj izvenrednega. Čudno pa je tudi. da pušča italijanska vlada zmrzovati reveže na ulici. Ukradena roka klpa sv. TeresUe. V karmelitanskem samostanu v Oliva- res u na Spanskem je bila odbita in odnesena desna roka od kipa sv. Tere- zije. Na roki so bile dragulje v skupni vrednosti 200.000 K. Policija še ni za- sledila zlo^tncev. Pretepel ieno do sartl. V nekem mestu O?rske je posestnik Peska izvršil zverski zločin. Vzel je palico in ž njo pretepai svojo Ženo, do kl er se ni zgru- dila mrtva na tla. Ko }e bila mrtva, vlekel jo je iz hiäe na polje ter jo obesil na drevo. Zločinca so zaprli. Kaga v Kandžarljt — V mand- žurskih središčih Mukrienu in Harbinu kuga ponehuje. Število bolnikov se sicer ni zmanjšalo, ali bolezen že nekoliko dni ne napreduje. V vasi Mulandu blizu Harbina je začelo 3O00 Kitajcev pleniti in ropati. Poslal' so jirn vojaštvo na- sproti. Poroča se, da je kuga izbruhnila tudi v Koreji. Razširja se pa kuga v Tiesintsinu in Cfu. Snožni vtharji na Gr.^kem — Nihče ne pomni na Grškem take zime, kakrsna je letošnja. V Atenah in oko- lici je tako zapadel sneg in je tak mraz, kakršnega Grki še ne pornjiijo. Strašna poiHJatev - Iz Varšave brzojavljajo: Soproga nekega policijskega stražmojstra. ki se je te dni podal na službeno potovanje. je dobila po posti zabojček. Ko je zabojček odprla, našla je v zabojčku — odrezano glavo svo- jega moža. Žena je ob tej st rasn i po- šiljatvi omedlela. Kollko Je ildov na sveta ? — Na celern svetu je 11.817.783 židov. Od ten odpade: na Evropo 8,942.266, na Ame- riko 1.889.409. na Azijo 522.635, na Afriko 341.867, na oceanske otuke 17.016 Evropejski židje so razdeljeni po posameznih državah sledeče: v Ru- siji 5.110.548. v Avstriji* 1.224889. na Ogrskem s Hrvaško 851.378 v Nemčiji 007.862, v evrop. Turčiji 282.277. v Ru- muniji 266.652, na Angležkem 238.275, na Holandskem 105.988, naFrancoskem 100.000 (samo v F^arizu 70.000). Švica 12.165. Mesto New-York šteje največ židov: 1.062.000: Budimpešta steje 186.017. Dunaj pa 146.026 židov. Maiarizacija hrvaškib otrok. — V Žakanju na Dravi so Mažari z novim letom otvorili internat z ljudsko solo. Vsak otrok je moral prinesti s sabo po- trebno obleko in posteljnino ter plačati 12 kron; s tern je zadoščeno vsem zah- tevam in otroci bodo v internatu vse leto z vsem preskrbljeni. Sprejetih je bilo takoj 140 otrok — večinoma želez- niških poduradnikov in delavcev — in od teh jih je 136 čiste hrvaške krvi, le 4 so mažarske narodnosti. Vsi trije uči- telji so trdi Mažari. Nadarjene otroke dado potem dalje na mažarske srednje in visoke sole in napravijo iz njib naj- hujše janičarje. Ta način mažarizacije Mažari dosleduo uporabljajo po vsej Ogrski. a tudi zunaj mej, kjerkoli naj- dejo količkaj ugodna tla v Hrvaško- Slavonski in Bosni-Hercegovini. Rojaki! Spominjajte se ob vsakl priliki „Šolskega DomaM Zahvala. Povodom nenadomestne izgube naše Ijubljene soproge oziroma matere, gospe v v FRANCISKE (SRIL, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti v večnost. Iskreno se zahvaljujemo čč. duhovščtni župne cerkve na Travniku, društvu „Skalnica", ki je ?. zastavo v obilnem številu spremilo pokojnico k večnemu počitku, društvu Srca Jezusovega, drugemti odličnemu ženstvu, nadalje mnogo- številnim gospodom, prijateijem in znancem, tako, da je bilo spremstvo naravnost ogromno. Bog vsem stotero poplačaj. GOR1CA, dne 14. februvarja 1911. Žalujoči ostali. Loterljske števllkc. II. februvarja Trst.......27 58 34 18 1 Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v eoRici ulica della Croce štev. 6. Redka prilika! Neka tovarna, ki je trpela vsled povodnji, mi je poverila razprodajo re- Senega blaga — več tisoč kosov kras- nih, gorkih flanelastih odej najnovejših uzorcev in lepih barv. Vodni madeži se komaj poznajo. Odeje so primerne za vsako gospodinjstvo. Dolžina 190 cm, širina 135 cm. Razpošiijam po povzetju in sicer: 3 lepe flanelaste odeje niodnlh barv in uzorcev za K 9, 4 odeje (konjske) za K 10. - Kdor bere to ponudbo. naj takoj naroči — in ne bo se kesal. OTOH BEREK9, c. !if. finanč. nadstr. v p. NAGHOD (Češko). Odvetnik Dr. W Pfllori naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno v GORICI Via Municipiošt. 13 I. nadstropje. Iv. Znidarčič & dr. stav. tvrdka v GORICI VIA MATTIOLL lzdeiuje vsakovrtne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent, v vseh avstrijskih mestih St. 27221. Lastnina Westfal.-stropl za vsa stavbarska dela bre/ zadržanja pri zi- danju, nizke konstrukcije, z ravnim stro- pom zavarovanim proti ognju, ki izoli- rajo vsako šumenje in ropotanje, pri hranitev železnih nosilcev, železnih vezi in vijakov. cenejl kakor vsi drugl ma- slval stropl. Pojasnlla, statl raöunl In prora- önnl brezplaöno. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok, ki je najtrpež- nejše zidovje, ki vzdržuje suha statio- vanja, z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsi drug! sistemi. Dr. Ruggero Kiirner zdravnik, kirurg ter bivši asi- stent na porodniški in ostetriški kliniki v Gradec-u. Specialist za ženske bolezni. Ordinira od 10.—11. ure predp. in od 3.—4. ure pop. Fran - Joslpovo tekališče 6 (tik lekarne Kürnerj. V najem se išee Gostilriä z nekollko zemljlščem. Ponudbe z natančnlmi pogojl pod „Gostllna" na upravo I — llsta. - | Prosiva aahtevati listke! Največja trgovlna z železjem GORICA v hiši Monta. PriporoČa stavbeni Cement, stavbne nositelje flraverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidaa postrežba! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, daje kupil pri naju za 100 krön blaga. Prosiva zahtevati listke! ' Poforl Eno krono nagrade! PozorI Eno krono oagrade! ¦ Prva Prlmorska Tvornlca za lesne Izdelke ===== z vodno silo ====== Ivrdke flL KRIZHIČ = ob kolodvoru Podmelec = Sprejema v Izvršbo: vse v stavbeno iVnzarsko stroko spadajoče izdelke I za hiše, vile, sole, bolnišnice, cerkv ä, javna poslopja I itd., kakor: okna, vrata, podove, portale; popolne I opreme IJudskih Sol, šolske klopi po »Rettig-ovem i patentu i. t. d. ¦V Proračunl In načrtl brezplačno! "^H Purketn» tvornica opremljena z najnovejšimi stroji nudi parketne deščice iz hrastovega in bukovega lesa, postrežba takojsnja za vsaktero množino! = ^»htevajte vzorce in cene! =z= Strugarski oddelek nudi vse v strugarsko stroko spa- dajoče izdelke. 3AMSTV0! Vsa dela so solidno in strohounjašho izvedena! 3ÜMSTV0! Obisk strokovnjeka interesentom brezplačen. ¦__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ jviaznanilo. I „Centralna posojllnica registrovaua zadruga z ¦ omejeuo zavezo" v Gorici naznanja, da bode obre- I stovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4l|1°|0 (stiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 5\\ (pet in en četrt od sto; h b) „ menico oziroma poroštvo po 6°!0 (šest od sto.) I Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo ,ne- I spremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron I 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. L ODBOR. St°Jte' Kdo ne pozna tvrdke St0Jte! Kerševani & Cuk na Stolnem trguL (Piazza Cuomo) v GORIGIšfev. 9? Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj .Original Victoria siyalne stroje, ki so naj- boljši, najcenejši, najtrpežnejši, najlažji, ki de- lajo še po 10-letni uporabi brezšumno, hitro in točno. Original Yicturift šivalni wtroji so se I vsem šiviljam, krojačem in drugim močno pri- I k ljubili. Vsakdo naj si ogleda pred nakupom Šival- L-------:--- - nega stroja ---------=r=rr I M „Original Victoria" šivalne stroje. 1 r Tvrdka da na razpolago ußiteljico, ki poučuje brezplačno. Z Original Victoria šivalnimi Hi stroji se izvr^uje vsakovrstno unietno vezenje (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: slamorrznice, sti- skalnice, drozgalnize (stroje za* mastenje grtfzdja), pluge, brane itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj naj- 9 boljša dvokoleso bela, rdeča itd. z znarnko E«BŠEVANI & CUE, ki Jin sama izdeluje. Nadalje, puške, samokrese, drugo belgijsko orožje, stre- M|m Ijivo. — Potem nujboljše gram oi one. ' Daje na obroke. — CENIKI ~~* se r az pösl ] ajo j 7 e^^ zastonj. ss==\ „Kmccka Banka" v Gorici, zr z= na Kornu St. 12 = eskomptuje menjice pod jako ugodnimi pogoji. Sprejema vloge na knjižice in na tekoei ra- cun, ter jih obrestuje cisto po — A3 0 - ------------ ----- *f 4 0 --------------------- Načelstvo obstoji iz gg.. Dr. j Franko, predsodnik, Ivan Saunig, veleposestnik in župan v Biljah, podpred- Bednik, Fran Obljubek, velep itnik in župan v Kojskem-Krasno. Ignacij Križman, nadučitolj v üoruheigu, Alojzij Bandelj, veleposestalk v Podgori. tculjorsnO zfldruga«Mirnu naznanja si občinstvu, da je odprla proda- jalno 8vojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v Eabatišče štev. 1 ter se priporosia za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsako- vrstnega obuvala ter sprejema naročila po m~ zmernih cenah. ~m I lSKa «l^arouna iistvarua mu^uv. m^. ^ m n ^ « » ^.f -------——