Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12.ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slooenceo
Velja
za Avstro-Ogrsko . . K 4'—
» Nemčijo.............» 5'—
» ostalo inozemstvo . » 6-— za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 10 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20h za 1 cm* vsakokrat; minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte, zahvale in izjave po20hza1 cm*. — Za male o elase se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 n za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem jeza odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista „Mlr“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26.
Poštnohranilnifni račun št. 96.232.
Leto XXXVI.
Celovec, 11. maja 1917.
Št. 19.
Mirovno gibanje.
Ruski zunanji minister Miljukov je dne 1. majnika povedal po zastopnikih Rusije zaveznikom izjavo: Da so bila poročila, Rusija hoče skleniti poseben mir, izmišljotine. Narodova volja je, vojskovati se do končne zmage. Vsakdo misli le nato, da bi pregnali sovražnika, ki je preplavil tla ruske domovine. Provizorična vlada bo obveznosti, ki jih je do svojih zavezancev sprejela, brezpogojno držala.
Ta Miljukova izjava je morala pa miroljubne kroge na Ruskem zelò razburiti. Začela se je agitacija proti provizorični vladi. Ta je pa povzročila zàse protidemonstracije. Pred poslopjem ministrskega sveta se je 3. t. m. zbrala velika množica, kateri je govorilo več govornikov, med njimi tudi Miljukov, ki je rekel: Miljukov, ki je z Gučkovim uprizoril revolucijo, Sturmerja razkrinkal, nikdar ne bo svoje domovine izdal. Predsednik dume, Rodzianko je govoril o sovražniku, ki da ogroža svobodno domovino, in opominjal ljudstvo, da se naj do zmagoslavnega konca vojskuje; to da se spodobi velikemu ruskemu narodu. Ob 10. uri zvečer so se zbrali k skupnemu posvetovanju člani provizorične vlade in izvršilni odbor sveta delavcev in vojakov, da se pogovoré o zadnji noti zunanjega ministrstva. Med pavzo je stopil minister Miljukov na balkon in je imel nagovor na množico. Rekel je: Ko sem izvedel, da so davi manifestanti razobešali zastave z napisom: „Proč z Miljukovim!“, se nisem bal za Miljukovega, pač pa za Rusijo. Če bi bila tega mnenja večina državljanov, bi poslaniki naših zaveznikov še danes brzojavili svojim vladam, da je Rusija svoje zaveznike izdala. Provizorična vlada in on kot zunanji minister bo zagovaijal stališče, da bi nihče ne mogel Rusiji očitati, da je bila izdajalka. Rusija nikdar ne bo sklenila posebnega miru.
Po tem posvetovanju je provizorična vlada izjavila, 1. da se je bila o Miljukovi noti dolgo in natančno posvetovala in jo soglasno sprejela. 2. Nota, govoreča o odločilni zmagi, se je nanašala na izjavo z dne 9. aprila: Vlada smatra za svojo pravico in dolžnost, izjaviti že danes,
da cilji svobodne Rusije niso gospostvo nad drugimi narodi, ne zavzetje njihovih narodnih dobrin, ne tujega ozemlja, ampak le utrditev trajnega mira na podlagi svobodnega razvoja narodov. 3. Z besedama «sankcije in garancije1* za trajni mir je provizorična viada razumela zmanjšanje oborožitve, mednarodna sodišča itd.
Zdi pa se, da kljub tej izjavi, ki je uspeh delavskega in vojaškega odbora, nasprotstvo med vlado in imenovanim odborom tli dalje. Poroča se celo, da namerava Miljukov odstopiti in da delavstvo in vojaštvo s svojim ministrom Ke-renskim ni zadovoljno.
Na Francoskem se zna vsled neuspeha francoske ofenzive volja po miru močneje pokazati.
Na Nemškem so mnenja različna. Z napetostjo pričakuje javnost izjavo državnega kan-celarja. „Vorwarts“ piše : Odgovor državnega kancelarja na interpelacije, naj bo kakršenkoli, bo vplival na odnošaje vlade do delavstva, na zavezniško razmerje, na zvezo z Avstro-Ogrsko, na mirovna gibanja v inozemstvu, na konferenco v Štokholmu. More srečno pokazati izhod iz krvave zmešnjave, more pa tudi ravno nasprotno doseči.
V ustanovnem odseku nemškega državnega zbora so centrum, naprednjaki in nacionalni liberalci vložili skupne predloge glede izpremembe državne ustave: Ti predlogi v bistvu določujejo, da je državni kancelar ali njegov namestnik nasproti državnemu zboru odgovoren za cesaijeve naredbe in odredbe, in da za časa vojske velja državni zbor kot nepretrgoma zbran. Poleg drugega določujejo tudi, da državni sodni dvor določi, če je državni kancelar kršil svoje uradne dolžnosti.
Po «Allgemeen Handelsbladett“ je prišlo iz Petrograda poročilo, da sovražniki presojajo bodočnost Avstro-Ogrske le s čisto vojaškega stališča. Zato naj bi ententa delovala na poseben mir z Avstro-Ogrsko ter naj bi zahtevala jamstvo za razne narodnosti.
Poročevalec «Daily Expressa“ pravi, da se to razpoloženje ni preokrenilo iz simpatij do Avstro-Ogrske, marveč samo ker ententa upa, da bi ji bilo tako lažje premagati Nemčijo.
Od štokholmske konference ni veliko upati. Preložena je na — 17. junija.
Politični pregled.
Jugoslovanski minister.
K vprašanju jugoslovanskega ministra so z ozirom na naš zadnji tozadevni članek slovenski listi zavzeli svoje stališče. Bistveno soglašaj (k z, nami in so tako podali dokaz, da je\glede>;^a vprašanja slovenska javnost edina. „Strà$|*SjS. za jugoslovanskega ministra, ako vlada ni parlamentarna. Kdor je naš članek pazljivo bral, bo videl, da to stališče ne nasprotuje našemu. Če vlada pokliče v ministrstvo kakega Jugoslovana, ki ni parlamentarec, Jugoslovani vsled tega kajpak še ne vstopimo v vladno kolo. Vseeno pa nam seve tudi v tem slnčaju ne more in ne sme biti oseba, ki bi v takem slučaju prišla v poštev. Načeloma pa je to slabo nadomestilo za parlamentarnega ministra, ki je pravi in poklicani narodov zastopnik, ker je narodu za svoje postopanje tudi odgovoren in postane nemogoč, kakor hitro izgubi narodovo zaupanje. «Slovenec" pravi, da so hrvatsko-slovenski poslanci bolj daleč kot prej kdaj od tega, da bi postali «vladna stranka" in da je dosedaj jako malo razpoloženja v hrvatsko-slovenskih in čeških parlamentarnih krogih, udeležiti se kake «parlamentarizacije" vlade. Izognil se je torej načelnemu vprašanju, praktično pa soglaša z nami. «Slovenski Narod" je zavzel jasno stališče: «Jugoslovani bi mogli poslati svojega zaupnika v vlado ter njega in ministrstvo podpirati pač le tedaj, ako bi se vlada odločila za velike reTormatorične in reorganizacijske načrte, ki morajo tvoriti danes bistvo vse naše politike. Ne gre več za premembo «sistema" v starem smislu besede, gre za uvedbo novega režima na temelju demokracije in narodne emancipacije. V ostalem dvomi, da bi bilo s tega vidika vprašanje jugoslovanskega ministra že aktualno. Ali je to vprašanje že aktualno ali ne, ne bomo razglabljali. Dejstvo je, da se je resno govorilo o koncentraciji vlade, četudi nismo trdili, da o tem morda razmišlja sedanja vlada. Za nas je glavno, da v tem vprašanju zavlada v vseh jugoslovanskih strankah jasnost, ki je svoj čas niti v naši stranki ni bilo, in da se nasproti vladi odločno izrazi tozadevna zahteva Jugoslovanov. Vlada naj ne
Podlistek.
Prijatelju Nandetu v slovo.
Kot strela z jasnega neba me je zadela vest, da moj dragi prijatelj Nandej Brežan ni več med živimi, da je nehalo biti njegovo gorko, za vse težnje drage domovine mehko čuteče srce. Citam novico in čitam, a verjeti mi skoraj ni mogoče, da bi se zaprlo za vedno oko nekje daleč tam na sovražni nepoznani zemlji, ki bi tako rado zrlo vigredne cvetove ljubljene domovine in uživalo sadove groznih muk v mladi, krepki Avstriji. Z nepoznano silo mi vrejo spomini na dan, ki jih hranim na najlepšem prostoru srca, spornim na one davno že minule, brezskrbne dni, ko si nas Ti dragi Nandej, bodril k vztrajnosti, k tambu-ranju in petju slovenskih pesmi. In v duhu se vidim, kako Ti je žarelo oko, če S15 m,0gf ug0‘
toviti: «Domovina" že gre, zdaj Pa še uto m ono dajmo! Kolikokrat smo sedeli v.nnaši poseb sobi pri Tvoji prijazni materi ali P» Pn ^^ vedrem inj navdušenem mojstru p J , Božilu v Kot« i« tamburali, pel. ™ “T ta
rali, med tem pa drug drugega navdnševah k vztrajnosti bodrih. In zdaj? Lahko vskli nem s pesnikom: «Vse je vihar razzai...
in onega že krije domača ali tuja
nih prijateljev zapel ono svojo.
Rožni dol, Rožni dol, si najlepši naokol . . .
Dolgo, dolgo je že, odkar so minuli oni srečni, brezskrbni dnevi, a vendar, minul bo nekoč tudi vojne grozni vihar, vrnili se bodo zopet Tvoji dragi prijatelji, zaorila bo zopet vesela slovenska pesem iz junaških prs, segajoča do neba, a Tvojega glasu dragi mi Nandej, ne bo več zraven; a zagotavljam Te, da bo vsaka pesem naročala jadrajočim oblakom, naj Ti nesejo tisoč pozdravov iz Rožne doline.
Predaleč je skopala usoda Tvojo prerano gomilo da bi mogla trositi cvetke na njo prijateljeva roka. Torej spavaj mirno v tuji daljni zemlji, kremenit značaj, Troji prijatelji Te ne zabimo do poznih dni.	Franc Fugger.
Čudna prorokba o oojskl in miru.
Nekaj dni po izbruhu svetovne vojne se je v mestni hiši v Wismarju našel spis: «Izvleček testamenta nekega patra iz leta 1701" in obelodanil. Medtem se je že mnogo uresničilo, kar je stalo v tem spisu in zato vbuja ta prorokba veliko zanimanje še vedno, akoravno se seveda ne sme vsemu, kar je tu pisanega, trdno verjeti:
Evropa bo v časn, ko bo papeški prestol prazen, središče velikih dogodkov; hudobija, sovraštvo in obrekovanje bo vzrok, da se bo neki mal narod vzdignil in povzročil s knežjim umorom velika grozodejstva. Sedem držav se bo vzdignilo proti dvoglavemu ptiču m ptiču z eno glavo Ta dva ptiča pa bosta varovala svoje
gnezdo s pereti in se branila s kremplji. Narod bo proti narodu. Geslo vladarja pa bo: «Bog z nami, naprej!" Božja pomoč ga bo ščitila in ga vodila od zmage do zmage.
Vnelo se bo silno borenje na vzhodu in zahodu, ki bo uničilo na tisoče človeških življenj. Vozovi bodo dirjali brez konj. Goreči zmaji bodo šumeli po zraku in bodo, bruhajoč ogenj in žveplo, uničili mesta in vasi. Ljudje pa bodo zrli vse to, kot da so brez moči. Narod bo začul božje svarilo in Bog bo obrnil od njega svoje obličje stran. Tri leta in pet mesecev bo trajala ta vznemirjenost in groza. Še več žrtev kot vojska boste pa zahtevali lakota in kuga. Prišel bo čas, ko ne boš mogel ničesar kupiti, ne prodati. Kruh se bo delil med ljudstvom v majhni množini. Kri bo rdečila morja. N a dnu morja bodo čakali ljudje na plen. Narod, ki ima v geslu sedem zvezd, pa bo posegel v boj, napadel bradatega moža od strani in se umaknil. — Pokrajina Rena se bo tresla in trepetala, toda nikdo je ne bo uničil in ostala bo do konca vseh časov. Dežela zahoda bo kraj opustošenja. Dežela ob morju pa bo s svojim kraljem vred uničena in se pogreznila na najnižjo stopnjo uboštva in revščine. Vsi narodi zemlje bodo občutili gorjé in trpljenje. Zmagovalec pa bo nosil križ na prsih. Vojska se bo začela, ko bo klasje že polno in se težko sklanjalo k zemlji, dosegla bo vrhunec, kadar bodo začele cveteti črešnje v drugič. Mir bo pa sklenil vladar ob času Kristusovega vnebohoda.
misli, da bi mogla s polovičarsko rešitvijo tega vprašanja zadovoljiti Jugoslovane in naj ve, da za našimi poslanci stoji vsa naša javnost!"
Kandidatura za zborničnega predsednika.
V	seji nemškega Nationalverbanda dne 4. t. m. je posl. Do ber ni g naznanil, da odstopa od kandidature za predsednika državnega zbora, ter je prosil, da se glasno odločijo za načelnika dr. Grolla. Pri glasovanju je bilo oddanih 48 glasov, 38 za dr. Grolla, 8 praznih. To je zelo malo, če se pomisli, da šteje, Nationalverband 95 članov. „Tagespost“ očita dr. Grollu, da se ni niti kot načelnik Nationalverbanda izkazal, tem manj sposoben da bi bil za parlament. Pikre besede je zapisala proti severnim Nemcem, da se tudi tu niso ozirali na alpske Nemce, ki so jih bili prezrli tudi pri sestavi ministrstva.
^Zadružna Zveza" in „Slovenec".
V	zadnji sobotni številki je „Slovenec“ z uvodnikom „Zadružništvo in politika" zapustil nepristransko stališče v sporni zadevi ,,Zadružne Zveze" in se očitno postavil na stran frakcije, ki je zapustila s svojo odcepitvijo dr. Krekovo vseslovensko stališče v slovenski gospodarski organizaciji. To ni bilo prav, tem manj, ker je »Slovenec" postavil dejstva na glavo. Za sedaj smo hoteli to samo konštatirati!
Kako je z vojsko.
Četrta bitka pri Arras in druga bitka ob Aisni in v Šampanji ste končani. Bitki niste bili nič manj silni kakor prejšnje, francoski naval ob Aisni je bil celò najljutejši izmed dosedanjih. Tudi nemški protinapadi so bili silni. Angleži pri Arras na 30 km dolgi fronti niso imeli druzega uspeha, kakor da so zavzeli razvaline vasi Frcsuoy. Francozi so dosegli malo uspehov, pač pa so imeli izredno velike izgube. Proti višini Chemin des Dames so postavili v prvi črti nad 15 divizij. Vsled velikih izgub so z vso naglico jemali rezerve z drugih delov fronte. Francosko uradno poročilo z dne 6. t. m. pravi, da so Francozi obdržali pridobitve prejšnjega dne in se ustalili na zavzetem ozemlju. Poročilo trdi, da so imeli Nemci 5. in 6. t. m. krvave izgube in da so Francozi zaplenili 7 topov in ujeli 5600 mož. — Tudi Kitajci se hočejo udeležiti svetovne vojne. Kitajski kabinet je namreč soglasno sklenil, da so naj takoj napove Nemčiji vojna.
Dnevne vesti.
Cesarska dvojica na Poljskem. Cesar se je podal 4. t. m. k 3. armadi, kjer je nagovoril svoje vojake v vseh jezikih. Dne 5. t. m. je obiskal Krakov, kamor se je pripeljala tudi presvetla cesarica. Mestni predsednik dr. Leo je pozdravil cesarsko dvojico, za katero se je cesar zahvalil. Prebivalstvo je cesarsko dvojico z navdušenjem sprejelo in s cvetlicami obsipalo. Cesarska dvojica je obiskala Marijino cerkev, kjer jo je pri vhodu sprejel knez in škof Sapieha. Ob enajstih dopoldne je cesar sprejel predsedstvo poljskega kluba. Cesarja je nagovoril vitez Bi-linski, kateremu se je cesar zahvalil za izjavo udanosti, izrazil svoje simpatije za poljski narod ! ter obljubil sodelovanje pri zgradbi nanovo ustanovljene poljske države in udejstvovanje cesarskega lastnoročnega pisma z dne 4. novembra 1916.
Cerkvene vesti. Na župnijo Št. Jurij na Vinogradih je prezentiran vlč. g. Janez Ožgan, pro-vizor ravnotam. Za administratorja v Bleiberg-Gerauth je imenovan vlč. g. Bogomir Mayrhuber, mestni kaplan v Sovodju, za mestnega kaplana v Sovodju pa vlč. g. Janez Grollegger, kaplan v Šmihelu pri Volšpergu, soprovizura župnije Kamen je izročena vlč. g. Josipu Rudlu, župniku v Mohličah. Vpokojeni župnik vlč. g. Jan. Boštjančič se je nastanil v Pliberku. — Slovenska majniška pobožnost v Celovcu je vsako nedeljo popoldne ob 5. uri v cerkvi sv. Dnha.— Procesije in cerkveni obhodi so zopet dovoljeni.
Smrtna kosa. V Gradcu je dne 1. majnika po daljši bolezni v 65. letu umrl g. profesor Janez Gessi er iz Celovca. Peljal se je v Gradec, da bi mu izvršili operacijo na želodcu. Rajni je bil profesor klasičnih jezikov in je bil pri svojih učencih priljubljen. Njegova ponižnost in pobožnost sta bili vzgledni. N. p. v m.! — Dne 4. majnika je v Celovcu umrla ga. Gabrijela baronica Meding, stara 57 let. Bolehala je dolgo časa. Rajna je storila v življenju v katoliških dobrodelnih organizacijah mnogo dobrega. Bila je revežem prava mati. Svetila ji večna luč!
Travo in seno pri slovesnostih trositi prepovedano. Po vseh avstrijskih deželah je pri cerkvenih obhodih in drugih slovesnostih navada, da potrosijo tla s travo ali senom. Zavoljo pičlosti
krme je treba z uporabo krme zelo varčevati in odredba c. kr. urada za prehrano v državnem zakoniku prepoveduje trošenje trave in sena po cestah, potih in trgih.
Sodalitas ss. cordis Jesu ima 24. majnika ob 2. uri popoldne sestanek v navadnih prostorih.
Tojna razstava v Celovcu. Kakor smo že poročali, je bila v Celovcu v umetniškem paviljonu na Schillerjevem nasadu (proti Križni gori) otvor-jena vojna zazstava. Razstava zasluži, da si jo vsakdo, ki se mudi v Celovcu, ogleda. Dobil bo nekoliko vpogleda v vojaško življenje na fronti. Razne uniforme, orožje, bombe, granate raznih kalibrov, naše in sovražne, miniaturni posnetki vojaških zdravstvenih zavodov, kopališč, fotografije, napravljene pri vojaških operacijah, slike raznih postojank, ostanki cerkvenih okraskov, ki so dičili oltarje svetovišarske cerkve, slika stotnika Hen-sela, junaškega branitelja Henslove utrdbe pri Naborjetu, zgodovinski spomini iz francoske vojne, telefonska postaja na bojišču, brezštevilne reči, ki si jih vojaki sami napravljajo in izdelujejo na fronti, ki dokazujejo umetniško izumljivost in praktično plat našega moštva in častnikov itd., vse to vidi človek v tej razstavi. Najlepši del je pa oddelek za slike. Seveda niso vse enakovredne; nekatere so pa tako lepe, da se človek kar ne more od njih ločiti. Med slikami smo opazili tudi sliko dobrega znanca, korporala Kriegla. Želeli bi samo še, da bi vodstvo razstave skušalo pridobiti za razstavo na posodo izredno zanimivo zbirko slik g. dr. Urbančiča, univerzitetnega docenta iz Gradca, ki se nahaja sedaj v gimnazijskem poslopju v Celovcu in je le malokomu dostopna. Ta -zbirka kaže prave čudežne uspehe današnje kirurgije. Razstava je odprta vsak dan od 9. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Vstopnina znaša 60 v. Čisti dobiček je namenjen za vojnooskrbne namene.
XXYI. letno poročilo centralnega sveta društva sv. Vincencija Pavlanskega za prostovoljno oskrbo siromašnih v vojvodini Koroški za leto 1916. (po preteku 44. društvenega leta) je ravnokar izšlo. Mi vzamemo iz njega sledeče, zanimive podatke in številke. Centralni svet konštatira veselo dejstvo, da sta se v preteklem letu ustanovili dve novi podružnici ali konferenci in sicer za sv. Lenart v Labudski dolini in za predmestno župnijo sv. Lovrenca v Celovcu. Krajni upravni svet je imel 16.878 K 57 h dohodkov in 2.376 K 61 h izdatkov, ima tedaj 14.501 K 96 h prebitka; vendar znašajo društveni dolgovi okroglo 56.800 K in od te vsote je 50.000 K na deško sirotišnico vknjiženih. Ravnokar imenovana sirotišnica je leta 1891. ustanovljena, je v oskrbi čč. sester križark in ima 55 gojencev; 11 jih obiskuje meščansko šolo, 43 jih pohaja ljudske šole in eden je za šolo še premlad. V oskrbi bolnikov, katera je leta 1875. ustanovljena, je čulo pet čč. sester pii 20 strankah 520 dni in 400 noči; č. sestra za uboge je čula 14 noči in je 35 revežev obiskala na domu 1149krat. V tej točki ima društvo primanjkljaja 477 K 34 h, ker je bilo 2821 K 93 h izdatkov in le 2344 K 59 h ' dohodkov. Konferenca sv. Petra in Pavla v Celovcu je leta 1872. ustanovljena, šteje 19 udov, podpira 8 družin s 6 otroki in 3 samce in je imela 1190 K 99 h dohodkov in 780 K 18 h izdatkov. Konferenca sv. Bja v Celovcu je 1. 1876. ustanovljena, šteje 14 udov, podpira 12 družin z 20 otroki in 8 samcev in je imela 2091 K 80 h dohodkov in 1313 K 14 h izdatkov. Konferenca sv. Jakoba v Beljaku je 1. 1888. ustanovljena, šteje 11 udov, podpira 27 oseb in je imela 284 K 22 h dohodkov in 128 K 68 h izdatkov. Konferenca Marijinega oznanjenja v Spitalu ob Dravi je 1. 1890. ustanovljena, šteje 8 udov, podpira 4 družine z 12 otroki in 6 samcev in vzdržuje 4 otroke v sirotišnici v Treffen pri Beljaku; njeni dohodki znašajo 2361 K 35 h, izdatki pa 1818 K 69 h. Konferenca sv. Jerneja v Brežah (Friesach) je 1. 1902. ustanovljena, šteje 9 udov, podpira tri družine, 3 vdove z otroki in 12 samcev in je imela 862 K 47 h dohodkov in 539 K 43 h izdatkov. Konferenca za Št. Rupert pri Celovcu je 1. 1912. ustanovljena, šteje 8 udov, podpira 6 družin s 14 otroki in 1 samca in je imela 399 K 78 h dohodkov in 244 K 28 h izdatkov. Novo ustanovljena konferenca za sv. Lenart v Labudski dolini šteje 9 udov in je imela 1248 K 91 h dohodkov in 47 K 41 h izdatkov. Najmlajša konferenca za predmestno župnijo sv. Lovrenca v Celovcu šteje 8 udov in je imela dosedaj 40 K 30 h dohodkov in 38 K izdatkov.
Nemška univerza v Solnogradu. Dne 23. aprila je bila pri cesarju deputacija iz Solnograda, ki je prosila cesarja za obnovljenje solnograške univerze. V deputačiji so bili prevzvišeni knez-nadškof ekscelenca dr. Kaltner, deželni glavar solnograški, prelat Winkler, dr. Sylvester, poslanec dr. baron pl. Fuchs, dr. StOlzel in župan Ott. V Solnogradu že obstoji bogoslovna fakulteta in bi ji bilo treba pridružiti še svetne fakultete. S
tem korakom, storjenim od merodajnih oseb v Solnogradu, je padla v vodo akcija za ustanovitev od države neodvisne katoliške univerze v Solnogradu in s tem pokopan življenjski cilj rajnega kardinala dr. Katschthalerja. Katoliško univerzitetno društvo se ji je odreklo in svobodomisleci so izjavili, da nimajo ničesar proti bogoslovni fakulteti, ki že obstoji. Veliko in s silnim navdušenjem so nekaj let sem delovali katoliški Nemci v Avstriji za katoliško univerzo in zbirali glavnico za to. Tudi Nemci iz Nemčije so sodelovali. Vojska je pa marsikaj izpremenila in tudi temu spornemu solnograškemu vprašanju ni prizanesla. Katoliška neodvisna univerza bi bila v Avstriji potrebna, ker le taka bi imela zagotovilo za prost, neoviran razvoj katoliške vede. Če je pa potrebna nova svetna univerza v Solnogradu, je drugo vprašanje. Dežela je premajhna in je nemška univerza v sosedni Tirolski, v Ino-mostu. Zg. Avstrijci pa bodo raje pohajali na Dunaj. Vrhtega imajo Nemci že itak pet univerz, dočim so v državi narodi, ki niti ene svoje univerze nimajo, vrhtega pa jih na drugih univerzah smatrajo za neljube goste, ki jim je zabranjeno prosto gibanje.
Vlomi. V Trgu je vlomilo sedem vajencev v neko skladišče in so odnesli prekajenega mesa v vrednosti 270 K. V papirni tovarni v Pojčah pri Trgu sta vlomila dva zlikovca in ukradla jermenja in kleja v vrednosti 870 K. Oba so izročili sodišču.
Zakamen pri Vetriiiju. Na Florjanovo, dne 4. t. m., so prišle semkaj procesije iz Žrelca, Št. Jakoba na cesti, Žihpolj, Kotmarevasi, Hodiš, Št. Ruperta pri Celovcu. Procesije so vodili domači gospodje dušni pastirji. Vlč. g. dr. MOrtl je izborno pridigoval. Udeležba vernikov j e bila velika.
Črna. (Pogreb vojnih vjetnikov.) Dosedaj smo pokopali v Črni dva vojnovjeta Rusa in sicer dne 5. maja 1916 Ivana Kultišovega, c. in kr. vojnovjetniškega delavskega odd. št. 123 na Prevaljah; rojen v Zylih-Polan, penzinska gubernija, župnija Mamajavskoj volesti — Krasno-Slobotsky Ujest. Rojen 1. 1881. Eno leto navrh dne 3. maja 1917 drugega z imenom Nikita W o-lodni, kmeta, rojenega v Bikajlowki, gubernija Tomsk v Sibiriji, pešpolk št. 298, ki je bil vjet dne 6. maja 1915. Rojen 1. 1897. Pri obeh pogrebih so bili zastopani oddelki tukajšnih vojaških poveljstev z nadporočnikoma vred, kakor tudi oddelki vojnovjetih Rusov, žendarmerija, občinski zastop, rudarski uradniki in mnogo občinstva. Za naš gorski kraj gotovo zgodovinska zanimivost. Oba Rusa sta bila pravoslavne vere. Brzojavili smo po pravoslavnega vojnega kurata, toda ni mogel priti.
Šmihel nad Pliberkom. »Najboljši padajo." Kolikokrat se sliši dandanes med ljudstvom ta izrek! In res najboljši padajo in eden izmed najboljših je bil naš vrli Čebulov Jaka. Tako težko se je bil ob svojem zadnjem dopustu lanskega leta poslavljal od nas. Jokal je — slutil je, da ne (bo videl več ljubega doma, milih starišev, dragih sester in bratov. Umrl je 29. aprila v vojnem lazaretu blizu Tolmina na zavratni bolezni, ki si jo je bil nakopal vsled preobilnih naporov na bojišču. Na tuji zemlji zdaj leži, — kdo ve za grob njegov? Prizadeto rodbino pa naj tolaži misel, da je blagega sina hotela nebeška Mati pri sebi imeti, da bi ž njo, rešen nadaljnega trplenja, vekomaj užival radost nebeškega majnika.
Pozdravi z bojišča. Srčno pozdravljeni, gospod urednik in vsi bralci in bralke „Mira“. Čeravno imamo bolj slabo vreme in veliko snega, smo druge velikonočne praznike v istih postojankah še prav dobro obhajali. In bila je za nas najsrečnejša Velikanoč, ker smo se ravno na tan mogli v velikem številu zbrati k sveti maši, ter se nas je tudi v velikem številu udeležilo svetih zakramentov. Vera, da ste radovedni, kako nam še kaj gre tukaj v bojni črti, in morem vam pisati, da je še prav prijetno. Včasi dro še zabrenči kaka kroglica ali pošlje polentar kako granato na nas, za kar se mi pa prav nič ne zmenimo. Zapojemo si še večkrat kako slovensko pesem ali pa zasviramo kako koračnico, s čemur polentarja prav razsrdimo. Mnogo srčnih pozdravov pošiljamo vsem čitateljem „Mira“. Pozdravljamo tudi vse slovenska dekleta, posebno pa prevaljška in vogrška. Rožej Valentin iz Prevalj, Thaler Franc iz Vogrč, Skuk Florjan iz Rinkol, Pruntsch Filip iz Škocijana, Skuber Franc iz Jezerskega, Janez Tepan iz Kostanj. — Iskrene vojaške pozdrave vsem koroškim rodoljubom in »Mirovim" bralcem, posebno vsem Djek-šarjem in Šentjurčanom, pošiljajo veselo na Krasu skupaj došli: Juri Gttzellt iz Djekš, Peter Kafil, Aleš Lobnig, Jakob Blasi iz Hudega kraja, Filip Hafner, Simon Klemen iz Št. Mihela pod Djekšami, Jožef Dreier, Jurij Dreier, Mihael Dreier, Jožef Ficke, Florijan Riepl, Jurij Nuart, Alojz Selili fini g, Lange Gregor, Valentin Blaschitz iz Št. Jurja na Vinogradih, Rudolf Karpf iz Št. Marjeto, Andrej Wernig iz Velikovca. Smo zdravi in veseli, dal Bog, da bi kmalu vsi doma se videli!
Fellerjeve tek vzbudljive, lagodno odvajalne rabarbarsko kroglice z zn.
„ELSA-KROGUCE“
prinesejo olajšavo*
Predvojne cene: 6 škatljic franko 5 K 57 h.
Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 67
(Hrvaško). Čez 100.000 zahvalnih pisem, vi-a
Sv. Križ nad ČrneCami. (Sedemdesetletnica Prevaljčanov.) Ko so zidali našo prijazno romarsko cerkev Sv. Križa, so se med mnogimi dobrotniki odlikovali zlasti tudi pridni fužinski delavci na Prevaljah. Ne le, da so prihajali pomagat pri zidanju, darovali so tudi prvi zvon, težak 5 starih stotov, ki še danes doni iz stolpa sem. In to ravno pred 70 leti. Naša kronika nam pripoveduje: L. 1847 so oskrbeli prevaljski delavci z g. Konečnikom, pd. Mis-bekom, za Sv. Križ nov zvon, ki je bil vlit v Celovcu in ga je tam tudi posvetil stolni prošt Anton Stelcik. Šesto nedeljo po Veliki noči, dne 16. maja 1847, so ob krasnem vremenu in ob navzočnosti ogromne množice pripeljali zvon na hrib. V slovesni procesiji so z Dobrove pobožno korakali prevaljski delavci, na čelu jim guštanjska godba, potem domači kurat Andrej Weishamer in s cvetlicami ter trakovi prelepo okrašen voz z zvonom, ki so ga vlekli iskri konji. Ko so med streljanjem možnarjev dospeli na hrib, je kurat prosil blagoslova nebeškega za blage darovalce in se jim javno zahvalil v imenu župljanov. Za-svirala je godba, topiči so zagrmeli, zvon pa so potegnili v zato pripravljen lesen stolpič ob novi cerkvi. Kmalu se je oglasil zvon za pridigo in slovesno sv. mašo, zbranemu ljudstvu pa so se zalesketale mnoge solze v očeh, ko je slišalo pri božji službi zvonov glas! — Ob sedemdesetletnici hočemo se torej letos spomniti šesto nedeljo po Veliki noči, 20. t. m., tega veselega dogodka. — Pa tudi pozneje Prevaljčani niso pozabili Svetega Križa. Dne 30. julija 1848 so prinesli veliko dragoceno bandero, njih ravnatelj Jos. Schlegel, ki je bil isto leto izvoljen za državnega poslanca, pa je daroval monštranco. 17. nedeljo po Bin-koštih 1. 1850 so prevaljski delavci darovali in slovesno prinesli novo nebo (baldahin). — Redno prihajajo Prevaljčani zdaj 1. maja, na dan sv Filipa in Jakoba, k Sv. Križu, v vojnem času pa so prišli že sedemkrat v procesijah prosit miru!
Tolsti Trli. (Občni zbor) živinorejske zadruge za Tolsti Vrh in okolico se vrši z obi- i
čajnim sporedom v nedeljo, dne 13. maja 1.1., ob 12. uri, na zadružnem posestvu, pd. Kurej na Črneški gori. Vsi zadružniki so vljudno povabljeni.
Šesto vojno posojilo.
V šestič razpisuje c. kr. finančni minister vojno posojilo. Iz oficijelnega prospekta posnemamo, da bo tudi tekoče vojno posojilo razdeljeno v dve vrsti in sicer v 5‘/s0/« amortizacijsko državno posojilo in v 5V2% 1. maja 1927 vračljive državne zakladnice.
57,% amortizacijsko državno posojilo bo izdano tudi v malih komadih po 50 K in se bo v nominalni vrednosti v letih 1923 do 1957 potom izžrebanj vračevalo. Obresti se bodo izplačevale v Va letnih obrokih 1. aprila in 1. oktobra vsakega leta. Subskribcijska cena znaša 92 K 50 v za 100 K nominala, oziroma vpoštevajoč 7a0/o bonifikacijo, 92 K razen tega pa dobe subsbribenti te vrste vojnega posojila to pot še posebno bonifikacijo na obrestih v znesku 46 vinarjev pri vsakih 100 K nominala, katera nastane vsled tega, ker se imajo glasom prospekta pri obračunu tekoče 5ll2°l0 obresti računati še le od 1. maja naprej, dočim tečejo obresti kuponov že od 1. aprila. Rentabiliteta amortizacijskega državnega posojila je jako ugodna in odvisi naravno od termina žrebanj. Obligacije, ki se bodo na pr. že 1. 1923 žrebale, donašale bodo povprečno 7-29% obresto-vanja itd. doli do 6-07% za obligacije, ki bodo kot zadnje še le 1. 1957 izžrebane.
57si0/o državne zakladnice se izdajo po kurzu 94 K za 100 K nominala in stanejo tedaj vpoštevajoč običajno Vž0/« bonifikacijo 93 K 50 v. Skupna glavnica zakladnic se povrne 1. maja 1927 in znaša rensabiliteta 6-40%. Obresti se bodo plačevale poluletno 1. maja in 1. novembra vsakega leta. Najmanjši znesek na katerega se bodo glasile te obligaciije, je 1000 K. Vsled tega je ta vrsta vojnega posojila namenjena bolj kapitalistom, dočim bo amortizacijsko državno posojilo vsled ugodnejšega in za dalj časa zajamčenega visokega obrestovanja bolj prijalo malim hranilcem.
Izplačevanje obresti in vračevanje kapitala šestega vojnega posojila se bo vršilo vseh davkov in pristojbin prosto, ter sploh brez vsakega odbitka. Promet v teh obligacijah ni podvržen borznemu davku.
Razne olajšave, ki jih je dajala avstr. ogr. banka subskribentom prejšnjih vojnih posojil, veljajo tudi za tekoče vojno posojilo. Proti zastavi obligacij vojnega posojila je tedaj mogoče dobiti posojilo do 75% nominalnega zneska po znižani obrestni meri 5%. To velja tudi za vse druge vrednostne papirje, ako se izkupilo porabi za nabavo novega vojnega posojila.
O varnosti naših vojnih posojil danes, ko se je financijelna sila države že opetovano izkazala v tako sijajni luči, gotovo nihče ne dvomi več. Vsaj pa je tudi v lastnem interesu države, da svoje obveznosti v polni meri do pičice izpolnuje, kajti država bo tudi v bodočih mirovnih časih rabila ogromna sredstva, katera bo dobila doma in v inozemstvu, le ako se bo pokazala vsepovsodi kot točen in pošten plačnik.
Pa ne samo varnost in rentabiliteta vojnih posojil je prvovrstna, tudi njih vrednost bo s časom brezdvomno naraščala. Po končani vojni bo cela vrsta vrednostnih papirjev vsled odpada velikih vojnih dobičkov in vsled naraščanja bremen svojo današnjo visoko obrestovanje izgubila. Danes za normalno smatrana obrestna mera 6 V2% v mirovnih časih gotovo ne bo dolgo več trajala in se bodo morali mnogi razpoližljivi kapitali zadovoljevati s precej nižjim obrestovanjem. Posledica tega bo, da bodo papirji, ki donašajo kakor vojno posojilo stalno skoro 67«% obresti, znatno v kurzu poskočili.
V	očigled navedenemu bo gotovo vsak previden in racijonelen gospodar z veseljem segel po novem vojnem posojilu. Podpisal bo vojno posojilo sebi v korist in posebno še z namenom, da v sedanjih odločilnih trenotkih da državi na razpolago vsak vinar.
Uspeh vojnega posojila nima le mateijelnega pomena, temveč vsebuje v sebi tudi velikanski moralični učinek in dokazuje celemu svetu, da so tudi financijelne sile Avstrije nezdrobljive.
Zato podpisujte vojno posojilo, stremite za tem, da bo vaša udeležba čim častneja. Pri petem vojnem posojilu se je udeležba v slovenskem delu Koroške proti prejšnjim subskripcijam skoro potrojila. Tudi to pot mora biti tako.
Apeliramo zlasti na prečastito duhovščino, učiteljstvo, občinske uradnike in zadruge na deželi, da propagirajo med prebivalstvom za vojno posojilo in zbirajo prijave.
V	Celovcu je oficijelno mesto za subskribcijo Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Kolodvorski ulici št. 27, ki daje rada pismeno in ustmeno vsa potrebna pojasnila. Istotam so tudi tiskovine za prijave in prospekti v poljubnem številu na razpolago.
Podpisujte 6. vojno posojilo!
Koroški gospodar.
Deželni gospodarski svet.
Po ukazu urada za ljudsko prehrano se mora v vsaki deželi sestaviti deželni gospodarski svet, sestoječ iz deset članov, ki naj v vseh vprašanjih prehrane daje deželni vladi svoje nasvete. Predsedstvo ima deželni predsednik oziroma od njega določeni namestnik in polovico članov imenuje dotični deželni odbor in dotična trgovska in obrtna zbornica, drugo polovico pa poljubno vpokliče deželna vlada. Po tem se je deželni gospodarski svet za Koroško sestavil iz sledečih 10 članov: Dr. Artur Lemisch, deželni poslanec; Alojzij HOn-linger, deželni odbornik in predsednik deželnega kulturnega sveta; Vincenc Schumy, deželni živinorejski nadzornik; Jan. Matija Manhart, svetnik trgovske zbornice; državni poslanec Jožef Nagele; dr. Janez Angerer, gimnazijski profesor, deželni poslanec; Florijan GrOger, državni poslanec; monsignore Val. Pod gore; Edvin Posch, pisarniški ekspedient in Franc Wilfan, občinski svetnik celovškega mesta. Ta korporacija se bo v kratkem konstituirala.
%
Podpisujte
šesto vojno posojilo
Podružnici Ljubljanske kreditne banke
v CelOVCU, Kolodvorska ulica 27
kot oficijelnem subskribcijskem mestu.
5y2o/0 amortizacijsko državno posojilo po K 92'- za K lOO’- nominala.
g,, 0/0 j. maja 1927 vračljive državne zakladnice po K 93'50 za K 100’— nominala.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulica št. 7.
—------------- uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in -------------
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica št. 7.
Nasad in pogodbe za prodajo krompirja.
Ker se je po nekaterih deželah vsled neugodnega vremena, deloma pa, ker ni došel potrebni semenski krompir, sajenje krompirja (repice) zapoznelo, se je od urada za ljudsko prehrano stavljeni končni rok, po katerem se pogodbe ne potrdijo- več, podaljšal do 31. majnika 1917. Pri tem se pripominja, da nameravajo menda posamezne občine ali organizacije konsu-mentov skleniti za nasad pogodbe, katerih uspeh bi bil večji kakor v resnici potrebujejo krompirja. Ker letos ni predpogojev za ugodno pridelovanje krompirja in je torej pri sajenju treba previdno varčevati, se ne sme pripustiti, da taki posamezniki, ki imajo pogodbe, dobe za nasad za nepri-meroma veliko ozemlje in s tem oškodujejo druge konsumente, ki nimajo pogodbe. Pravilo naj bo, da se pogodbe za nasad le v toliko potrdijo, ako ne določajo večjih množin ko 1'5 kg za osebo in na teden, za 40 tednov računjeno. Pogodbe mo-majo vsebovati številke katastralnih občin in izmero parcel, na katerih se bo nasadilo. Ce je po obsegu ozemlja, na katerem se naj nasadi, soditi, da se omenjena množina potrebnega krompirja lahko prekorači, tedaj se naj sili na to, da se naj obseg nasadnega ozemlja zmanjša. Vse-kako je določiti število konsumentov in to, kakor dovoljeno najvišjo množino pogodbenega krompirja, fiksirati v dovolilni klavzuli. Ta se bo morala n. pr. glasiti: «Dovoljeno za 20.000 konsumentov z najvišjo množino 12.000 q.“ Pri presoji pričakovanih pridelkov na hektar, je treba biti previden, ker pesimistična (slabo letino uva-žujoča) presoja bodočih pridelkov bolj služi namenu kakor optimistična (preveč dobro upajoča).
Zaprtje se odstranja sploSno s pomoSjo odvajalnih sredstev. Treba je pa izbrati tako odvajilo, ki ne draži čreves in ne navadi telesa na redno uporabo. Dosti je odvajalnih sredstev, od katerih je treba vedno ve6 zanživati, da se do-seže zaželjeni učinek. Končno pa jih treba vsakodnevno uporabljati in se jih ne more več pogrešati. So pa tudi odva-jila, ki krepčajo črevesa in želodec. Tako priporočljivo sredstvo so Fellerjeve tek vzbujajoče rabarbarske kroglice z zn. „Els_a-kroglice“. Radi njih lagodnega učinka jih tudi ženske in otroci lahko uživajo. Tudi zabranjujejo in odstranjujejo ne-željeno nabiranje masti. Predvojne cene: 6 škatljic pošlje na vse strani za 5 K 57 h poštnine prosto lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 67 (Hrvatska). Istočasno se pa lahko naroči tudi Felleijev bol lajšajoči fluid iz rastlinskih esenc z zn. «Elsa-fluid", 12 steklenic 7 K 32 h prosto poštnine. To staropriznano, odlično sredstvo je že pomagalo mnogim ljudem, ki so si vsled prepiha, vlage ali prehlajenja nakopali kake bolečine.	(—vs—)
Vabilo
na
občni zbor
Posojilnice v Galiciji na Koroškem
N ? M
S4 w ?
4u
Ei
p E N O.
štf»
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši
v nedeljo, dne 20. maja 1917
£•§ 3.0
pbSb
belo k
in g*
rdeče a5
(tudi za S-g sv. maše) p,
razpošilja od 56 litrov naprej po dnevnih cenah po povzetju
H. Oset, G listanj.
Koroško.
Kupim vse vrste stare in nove
zamaške in sode.
u ® «
"Sp.
'S g O? o
lili
§ s*
sita
ni
10 N tt
ob 3. uri popoldne
v posojilnišhi pisarni v Galiciji na Korošhem.
Spored :
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo o izvršeni reviziji.
3.	Poročilo načelstva.
4.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1916.
5.	Volitev načelstva in računskih pregledovalcev.
6.	Slučajnosti.
Opomba. Ako bi občni zbor oh določeni uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje z istim sporedom drugi občni zbor, ki je pri vsakem številu zadružnikov sklepčen.
Odbor.
~3 Paramente tZ
kakor mašna oblačila, pluviala, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, birete, kolarje, šmizete, kelihe, ciborije, monštrance, zvončke itd., križe, sobe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
oddelek za paramente Jožefovega društva v Celovcu.
Cement
prodaja na drobno in debelo Zadruga, Račje (Kranichsfeld), Štajersko. Takojšnim naročitvam se ho še lahko ustreglo._
Vabilo”
500 kron
Vam plačam, če moj pokončevavcc korenin „Ria-Bal8am“ ne odstrani Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože v treh dneh brez bolečin. Cena lončku z zajamčujočim pismom K 1*75, 3 lončki K 4’60, 6 lončkov K 7*60. — Na stotine zahvalnih in priznal-nih pisem. - Kcmény, Kaschau (Kassa), I., poštni predal 12/301 (Ogrsko).
Kdor še ni poskusil
SL Gorenjske kose
njo, ker je najboljša in najbolj priljubljena vsakemu kmetovalcu. Izdelana je iz samo fine srebrno-jeklene kovine, tako, da je lahka kot pero. Kosi tudi lahko ž njo vsaka ženska ali otrok.
Dobi se edino le v
Prvi gorenjski razpošiljalni
Ivan Savnik, Kranj
Gorenj sito.
Dolgost in cene Gorenjske kose so:
cm 50	55	60	65	70	75	80	85	90	95
pesti 5	5‘/a	6	G1/,	7	7'/a	8	S1/,	9	91/,
K 3-50, 3-70, 3-90, 4-10, 4 3Ó, 4 50, 47Ò, 4 90, 5 20, 5-50
Dobe se tudi dobri brusni kamni, komad 1 K, boljši K 1-50.
W Zahtevajte cenik z več tisoč slikami zastani !
Vabilo
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar Mihàlek.
Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.
Staro volnino
pleteno in kvačkano, kakor staro obleko, perilo, stari gumij, vse vrste cunj, suknene odpadke in stare vreče kupnje po vsem Koroškem po najvlšjlli cenah trgovina s starinami in pridelki „Zum Lindwurm“ v Celovcu 12, Paulitschgasse 9, poleg «Hranilnega in posojilnega društva". Krščanska tvrdka. Tudi zbirače najbolje plačujem.
je ared.tvo za po-
..............rde£i
1*^ IllVdoI mlajenje las, ki rdeče, svetle in sive lase in brade zst trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 2’70.^
Rvdyol
pordeči bleda lloi čudovit.
je rožnata voda, ki lica. Učinek je 1 steklenica s poštnino
vred K 2'46. — Povzetje |55 h več. Naslov za naročila:
Jan. Grolich, drožerija pri angelu, Brno 638, Morava.
na
letni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Črni
ki se vrši
v nedeljo, dne 20. maja 1917 ob 1. uri popoldne v posojilniških prostorih
s sledečim sporedom:
1.	Poročilo tajnika.
2.	Poročilo blagajnika.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev novega odbora.
5.	Razno.
Ako bi občni zbor ob omenjeni uri ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepal pri vsakem štovilu navzočih.
Odbor.
na
občni zbor
Hranilnice in posojilnice v ŠtJurju na Žili
r. z. z n. z. ki se vrši
v nedeljo, dne 13. maja 1917 ob Vs, 11. uri predpoldne
v hranilnični pisarni št. 2 v Št. Jurju.
Spored:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1916.
3.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Načelstvo.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
Delniška glavnica: K 8,000.000. Rezerve: K 1,000.000.
Prodaja srežke razredne loterije.
Kolodvorska ulica št. 27.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice: Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.
Sprejema vloge na knjižice in na tekofil račun. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst. Srečke na obroke, promese k vsem žrebanjem.