KRALJEVINA
JUGO S LAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
89.
kos.
V LJUBLJANI, dne 4. novembra 1933.
Letnik
IV.
VSEBINA:
565. Uredba o finančni likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih.
566. Pravilnik o izvrševanju pravice predkupa.
567. Pravilnik o načinu vplačevanja in ravnanju s plačanimi zneski zakupnine.
568. Dopolnitev odločbe o vnašanju krompirja po dvolastnikih jugoslovanskih podanikih iz Madžarske in Avstrije.
569. Popravek k odločbi o prenosu krompirja iz Italije.
570. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
571. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
565.
Na osnovi § 42. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremem-bami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933., izdaja minister za finance sporazumno z ministrom za kmetijstvo in v soglasnosti z ministrskim svetom
uredbo
o finančni likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih.*
\
Občne odredbe.
Clen 1.
Finančna likvidacija agrarne reforme na veleposestvih se poverja Privilegirani agrarni banki, ki jo mora izvesti povsem po odredbah te uredbe.
Clen 2.
Zaradi izvršitve prednje likvidacije se nalaga Privilegirani agrarni banki, naj skladno z odredbami zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933.:
1.	izda 4%ne obveznice, zajamčene po državi, zaradi tzplačila odškodnin za razlaščeno zemljišče in obveznosti Iz § 76. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembra 1931. in
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
26.	septembra 1933., št. 219/LXVII/662. — Zakon gl. >Službeni list« št. 263/42 in 664/85 iz 1. 1931.. izpr. in dopolnitve pa »Službeni list« št. 361/56 iz 1. 1933.
24. junija 1933., lastnikom veleposestev, in vrši vso službo po teh obveznicah;
2. izplača odškodnino za zemljišče, razlaščeno v korist agrarnih subjektov iz §§ 19. do 27., in obveznosti iz § 76. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933., bivšim lastnikom;
3. opravlja ubiranje dolgovanih anuitet od agrarnih subjektov in od države.
Izdaja obveznic.
Clen 3.
Po §§ 39., 40. in 76. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933., se izplačuje prejšnjim lastnikom veleposestev odškodnina za zemljišče, razlaščeno v korist agrarnih subjektov iz §§ 19. do 27., in za obveznosti iz § 76. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933., in to:
1. za zneske nad 500 dinarjev s »4%nimi državno zajamčenimi obveznicami za finančno likvidacijo agrarne reforme na veleposestvih«;
2. za ostanke pod 500 dinarji v gotovem denarju.
Clen 4.
Privilegirana agrarna banka se pooblašča, da izda zaradi izplačila odškodnin in obveznosti iz § 76. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933.; kljub členom 11., 60. do 70. zakona o Privilegirani agrarni banki 4%ne po državi zajamčene obveznice za finančno likvidacijo agrarne reforme na veleposestvih do skupnega imenskega zneska 800,000.000 dinarjev.
Člen 5.
Obveznice se natisnejo v službenem jeziku in morajo navajati poleg amortizacijskega načrta tudi vse važnejše odredbe te uredbe.
Da se zamenijo obveznice, onesposobljene za promet, se natisne potrebno število rezervnih blanketov.
Obveznice nosijo podpise (faksimile) predsednika in enega člana upravnega odbora Privilegirane agrarne banke ter svojeročni podpis direktorja Privilegirane agrarne banke ali enega redno pooblaščenega predstavnika Privilegirane agrarne banke zaradi razpoznave in kontrole, da so izdane na osnovi hipotečne zastavne pravice in državnega jamstva in da so izdane samb v višini odškodnine, ki se izplačuje z obveznicami.
Obveznice se natisnejo v državni markarnici ali pa v zavodu za izdelavo novi inic Narodne banke.
Člen 6.
Obveznice se izdajo v kosih po 500, 1000, 5000 in 10.000 dinarjev in se glase na prinosnika. Obveznice se obrestujejo po 4% na leto izza dne 1. oktobra 1933. Obresti se izplačujejo enkrat na leto, in to dne 1. oktobra vsakega leta.
Prvi kupon zapade v plačilo dne 1. oktobra 1934., poslednji pa dne 1. oktobra 1963.
Vsaka obveznica ima svojo kuponsko polo s 30 kuponi, da se vrši po njej izplačevanje obresti do dne 1. oktobra 1963.
Obresti od obveznic se plačujejo prinosniku kuponov.
Obveznice so razdeljene na 16.000 serij po 100 številk. Po poročilu ministrstva za kmetijstvo se ugotovi pozneje, koliko kosov obveznic vsake vrste se naj izda.
Člen 7.
Obveznice se amortizirajo (§ 40. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne
5.	decembra 1931. in 24. junija 1933.) v 30 letih od dne
1.	oktobra 1933. Amortizacija se vrši po amortizacijskem načrtu z žrebanjem, če dosežejo ali presežejo tečaji Imensko vrednost, z odkupom na borzi pa, dokler tečaji obveznic ne dosežejo njihovega imenskega zneska.
Poleg redne in izredne amortizacije so lahko tudi prekoredna žrebanja in prekoredni prosti odkupi.
Žrebanja se vrše, če jih bo kaj, vsako leto dne 1. septembra komisijski na način, ki ga predpiše Privilegirana agrarna banka. Vsako izvršeno žrebanje se objavi v »Službenih novinalu in banovinskih službenih listih.
Če gre za odkup, se vrši redni odkup lahko po vsakem kuponskem plačilnem roku; mora se pa izvršiti do naslednjega kuponskega roka. Izredni in prekoredni odkup se vršita lahko ob vsakem času.
Člen 8.
Obveznice, amortizirane z žrebanjem, se izplačajo po Imenski vrednosti mesec d i po dnevu žrebanja. Obresti po amortiziranih obveznicah prestanejo teči z dnem dospelosti roka za njihovo izplačilo.
Amortizirane obveznice morajo imeti vse nedospele kupone; drugače se vrednost kuponov, ki jih ni, pri izplačilu obveznic odbije.
Odkup obveznic se vrši po domačih borzah.
Ob amortizaciji z odkupom pod imensko vrednostjo •e vnese prihranek, ki bi se pokazal pri tekoči anuiteti
glede obresti in glede amortizacije, v poseben jamstveni
sklad iz člena 22. te uredbe.
Člen 9.
Te obveznice in njihovi kuponi so oproščeni vseh sedanjih in prihodnjih, državnih in tudi vseh ostalih (banovinskih in občinskih) davkov in doklad; prav tako pa tudi vseh taks in davščin v kraljevini;
Vse dopisovanje v zvezi z obrestno in amortizacijsko službo (X) njih je oproščeno vseh taks ves čas, dokler traja njih obtek.
Člen 10.
Kuponi zastarajo čez 5 let, z žrebanjem amortizirane obveznice pa čez 10 let od dne njihovega roka za izplačilo.
Člen 11.
Označenim obveznicam se prizna pravica: da se smejo kupovati za sirotinske mase, polagati kot varščina in uporabljati za sklade, ustanove (zadužbine) in depozite pri javnih blagajnah. Priznajo se jim tudi vse ugodnosti, ki jih uživajo obveznice državnih posojil. Kot takšne jih lahko sprejemajo v zastavo (lombard) Narodna banka, Državna hipotekarna banka, Poštna hranilnica in Privilegirana agrarna banka.
Člen 12.
Te obveznice se kotirajo na vseh domačih borzah.
Člen 13.
Če se pokaže, da je količina obveznic, izdana v imenskem znesku 800,000.000 dinarjev prevelika, se mora ves nerazdani ostanek obveznic komisijsko uničiti. To se opravi z dokončno uničbo po komisiji, določeni v členu 29. te uredbe.
Člen 14.
4% ne po državi zajamčene obveznice za finančno likvidacijo agrarne reforme na veleposestvih se glase na prinosnika in prizna Privilegirana agrarna banka vsakega imetnika takšne obveznice kakor tudi imetnika kuponov, ki spadajo k tej obveznici, za njihovega lastnika.
Po § 204. civilnega sodnega postopnika se te obveznice sodno ne morejo proglašati za neveljavne niti se ne smejo namesto izgubljenih, ukradenih, zgorelih ali na kakršenkoli drug način uničenih obveznic izdajati njihovi duplikati.
Člen 15.
Te obveznice, če so raztrgane, osmojene, umazane ali iz kakšnega drugega vzroka za nadaljnji obtek ne-porabne, se lahko zamenjajo z novimi, t. j. namesto njih se lahko izdajo duplikati proti plačilu dotičnih stroškov; vendar to samd, če se dd iz ostanka obveznice razpoznati njih emisijska in tekoča številka.
Člen 16.
Ponarejanje obveznic in kuponov kakor tudi že sama priprava in poskus tega se kaznuje po odredbah kazenskega zakona..
za izplačilo vsot v gotovem denarju za zneske pod 500 dinarjev.
Od vsot, prejetih iz naslova 5%nih obresti, se uporabljajo:
a) */« za plačilo 4% obresti po obveznicah;
b) */• za pokritje režijskih stroškov Privilegirane agrarne banke.
Clen 22.
Kolikor ne bi v poedinih letih zadoščali gorenji »redni dohodki, da zavarujejo popolno obrestno in amortizacijsko službo po izdanih obveznicah kakor tudi režijske stroške banke po tem poslu, se pokrijejo manjkajoči zneski iz sredstev posebnega jamstvenega sklada, ki se ustanovi do višine enoletne redne anuitete in čigar viri so sledeči:
1. prihranki po členih 26. in 58. te uredbe;
2. letni prihranki pri režijskih stroških Privilegirane agrarne banke;
8. anuitete, ki jih polagajo agrarni subjekti za razlaščeno zemljo, ki je last države, kolikor je po obračunu saldo v korist države in samo v višini tega salda;
4. prebitki, ki se dobe pri prodaji posestev, ki jih je kupila Privilegirana agrarna banka za svoj račun;
5. zakupnina, ki jo plačujejo agrarni subjekti po § 66. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931. in 24. junija 1933.;
6. vrednost zastaranih kuponov in zastaranih amortiziranih obveznic;
7. zamudne obresti, ki jih plačujejo neredni dolžniki;
8. dohodki od glavnice sklada;
9. ostali izredni dohodki.
Služba po obveznicah.
Člen 17.
Vso službo po teh obveznicah opravlja Privilegirana agrarna banka, kjer se osnujejo vse potrebne kontrolne in ostale knjige, obrazci, kakor tudi kolo za žrebanje.
Člen 18.
Amortizirane obveznice izplačuje Privilegirana agrarna banka, kupone pa poleg Privilegirane agrarne banke vse davčne uprave v državi, Poštna hranilnica in njene podružnice s podrejenimi postnimi uradi.
Poštni hranilnici se prizna za izplačilo kuponov provizija 2°/oo.
Člen 19.
Ko se izvrši popolno izplačilo odškodnin in obveznosti iz § 76. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami istega zakona z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933., ugotovi Privilegirana agrarna banka po celotnem številu izdanih obveznic osnovno anuiteto celotnega začetnega zneska posojila, katera anuiteta ustreza znesku letne amortizacije in znesku enoletnega izplačila obresti za obveznice v obteku, in določi po tem osnovni amortizacijski načrt.
Ker imajo agrarni subjekti pravico, izplačati svoj dolg celoma ali deloma tudi pred iztekom roka 30 let, je Privilegirana agrarna banka dolžna, ugotoviti vsako leto tekočo anuiteto za to leto, pri čemer mora upoštevati tudi položena izredna odplačila, toda tako, da se morajo obveznice v obteku vendar amortizirati v določenem rokn 30 let.
Člen 20.
Privilegirana agrarna banka vrši izplačilo obresti in amortizacijo po teh obveznicah, kljub členu 70. zakona o Privilegirani agrarni banki.
Za to izplačilo služijo nastopna sredstva:
1. zneski, ubrani od agrarnih subjektov in države iz naslova dolžne anuitete;
2. posebni jamstveni sklad iz člena 22. te uredbe;
8.	vrednost zemljišča, razlaščenega v korist agrarnih subjektov, na katero je vknjižena hipoteka na prvem fnestu v korist Privilegirane agrarne banke;
4.	državna dotacija, kolikor se pokaže potreba po hjej, skladno s členom 25. te uredbe.
V besedilu obveznic označi Privilegirana agrarna banka sredstva, s katerimi se zavarujeta izplačilo obresti in amortizacija.
Člen 21.
Anuitete in izredna odplačila, ki jih plačajo agrarni subjekti za zemljišče, razlaščeno v njihovo korist, kakor tudi anuitete, ki jih plača država prejšnjim lastnikom za zemljišče, razlaščeno v korist dobrovoljcev, in za obveznosti iz § 76. zakona o likvidaciji agrarne reforme ua veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933., so redni dohodki Privilegirane agrarne banke, iz katerih izplačuje ta kupone in obveznice, amortizirane z odkupom ali z žrebanjem.
Vsote, prejete iz naslova rednega in izrednega odplačila, se uporabljajo samo za amortizacijo obveznic in
Člen 23.
Posebni jamstveni sklad služi obenem:
1. za pokrivanje izgub pri prodaji posestev agrarnih dolžnikov po Privilegirani agrarni banki;
2. za dopolnjevanje režijskih stroškov Privilegirane agrarne banke, kolikor prispevki za te stroške v kakšnem letu ne zadoščajo;
3. za eventualno izplačilo odškodnin za izredne investicije in melioracije, če se odvzame zemlja po členu 44. te uredbe.
Kolikor bi dohodki, iz katerih se zbira posebni jamstveni sklad, presezali spredaj označeno višino, se uporabi ves preostali presežek za vplačilo države v agrarni fond >A«, na drugem mestu pa za pokritje vseh razhod-kov, ki po tej uredbi obremenjajo državo.
Člen 24.
Na vsa zemljišča, razlaščena v korist agrarnih subjektov, se vknjiži hipoteka na prvem mestu v korist Privilegirane agrarne banke, in to tako na nepremičnine kakor tudi na njih užitek, izvzemši subjekte iz § 21. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933., glede njih dobroveljske pristojnine.
V zemljiške knjige je vpisati obenem tudi zaznambo, da brez pristanka Privilegirane agrarne banke dolžnik ne sme zastavljenih nepremičnin ne odsvojiti ne obremeniti, razen primera iz § 77. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpre-
membami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembra 1931- In 24. junija 1933.
Člen 25.
Redno opravljanje obrestne in amortizacijske službe se zavaruje na poslednjem mestu z državnim jamstvom, in to tako-le:
Kolikor sredstva, našteta v členu 20. te uredbe, zbog tega, ker so agrarni subjekti opustili plačevanje anuitet, ne bi zadoščala:
a) za izplačilo kuponov po izdanih obveznicah;
b) za amortizacijo obveznic z žrebanjem ali odkupom; in
c) za pokritje režijskih stroškov, dopolni to razliko — manjek država v obliki dotacije Privilegirani agrarni banki.
Kolikor se neizterjane anuitete pozneje vplačajo, se preda njihov znesek državni blagajni zaradi povračila prejete dotacije.
Če se in kolikor se dotacija ne vrne v enem letu, se prenaša iz leta v leto do popolnega povračila.
Ta dotacija iz državne blagajne se da samo, če ne razpolaga posebni jamstveni sklad z zadostno gotovino, iz katere bi se dali spredaj omenjeni izdatki zavarovati.
Člen 26.
Če se z izvršilno prodajo posestev ne izterja od nerednih dolžnikov vsota, ki jo je to posestvo dolgovalo, se izplačajo iz kupnine najprej stroški, nato dolžne obresti, ostanek pa se uporabi za odplačilo dolga. Neporavnani ostanek dolga se poravna iz posebnega sklada. Če to ne bi bilo mogoče, obremeni anuiteta glede ostanka dolga državo.
Ta odredba se mora uporabiti povsem tudi na izgube, ki bi jih imela Privilegirana agrarna banka ob odkupu in prodaji nepremičnin.
Člen 27.
Po izplačanih odškodninah in obveznostih iz § 76. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933., mora sestaviti Privilegirana agrarna banka vsako leto, in to najdalj do dne 1. avgusta, obračun, iz katerega je videti:
1.	koliko naj država plača iz naslova anuitete:
a) za zemljo, ki je razlaščena privatnim osebam v korist dobrovoljcev, izvzemši zemlje, razlaščene v korist dobrovoljcev preko dobrovoljske pristojnine po členu 43. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933.;
b) za izplačane obveznosti iz § 76. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija
1931.,	z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933.;
c) za zemljišča, ki so razlaščena v korist države kot agrarnega subjekta;
č) za agrarne subjekte, katerih zemlja je prodana, a se s prodajo ves dolg ni poravnal, tako da je prešla anuiteta za ostanek dolga na državo. To velja tudi glede zemljišč, katere je Privilegirana agrarna banka odkupila;
2.	koliko naj država prejme iz naslova anuitet:
a) od agrarnih subjektov, ki so dobili državno zemljo;
b) od dobrovoljcev, ki so dobili državno zemljo preko pristojnine iz člena 3. zakona o dobrovoljcih z dne 31. avgusta 1928., z izpremembami in dopolnitvami z dne 18. septembra 1930.;
c) kot del anuitete, ki ustreza imenskemu znesku obveznic, odbitih lastnikom pri izplačilu odškodnin za kolonizacijski sklad skladno s § 44. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933.
Če pokaže ta obračun saldo v korist države, se vnesejo ubrane anuitete v znesku tega salda v posebni jamstveni sklad iz člena 22. te uredbe.
Če pokaže ta obračun saldo v breme države, plača ustrezajočo anuiteto za saldo država.
Člen 28.
Pred sestavo državnega proračuna, najdalj do dne
1.	avgusta vsakega leta, je Privilegirana agrarna banka dolžna, predložiti ministrstvu za finance — oddelku za državne dolgove in državni kredit proračun kredita, ki se naj preliminira v naslednjem proračunu za plačilo anuitete, ki obremenja državo po obračunu iz člena 27. te uredbe.
30 dni pred vsakim kuponskim in amortizacijskim izplačilnim rokom sporoči Privilegirana agrarna banka ministrstvu za finance, oddelku za državne dolgove in državni kredit, koliko ji je treba poslati kot del anuitete, ki obremenja državo.
Ministrstvo za finance izvrši izplačilo najkesneje do dne 15. septembra vsakega leta. Izplačana vsota se postavi pri glavni državni blagajni med izdatke na osnovi priznanice Privilegirane agrarne banke o prejemu denarja.
Člen 29.
Obveznice in kuponi, ki izgube vrednost, se uničujejo na dvoji način: začasno in dokončno.
Začasno se uničujejo obveznice in kuponi takoj po izplačilu ali po zameni. Uničuje jih Privilegirana agrarna banka s preluknjanjem.
Dokončno se uničujejo vrednosti, ki so že začasno uničene. To se vrši po izteku zastaralnega roka obveznic, odnosno kuponov, in se opravi s sežiganjem po posebni komisiji.
Izplačilo odškodnine.
Člen 30.
Odškodnine se izplačujejo lastnikom veleposestev po pravnomočnih odločbah komisije za likvidacijo agrarne reforme na veleposestvih, izdanih po § 56. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933.
Komisija za likvidacijo agrarne reforme na veleposestvih vroči vse odločbe Privilegirani agrarni banki po ministrstvu za kmetijstvo, ki jih pošlje Privilegirani agrarni banki z obvestilom, da so izvirne, in z nalogom, naj se po njih izvrši izplačilo. Te odločbe se pošljejo, ko se izvrše predhodno pri sodiščih vsa dejanja, določena y. §§ 41,, 59. in 75. zakona o likvidaciji agrarne re-
forme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpre-membami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembre! 1931. in 24. junija 1933., in ko se je postopalo po odredbah, določenih v členu 24. te uredbe.
Privilegirani agrarni banki se morajo poslati tudi vsi izpiski iz zemljiških knjig.
Po vsaki odločbi se izda poseben obračun za izplačilo.
Člen 31.
Izplačilo neizplačane zakupnine se vrši po odločbah ministra za kmetijstvo, ki se vročajo Privilegirani agrarni banki zaradi izvršitve.
Člen 32.
Po vsaki odločbi izda Privilegirana agrarna banka poseben obračun za izplačilo.
Ta obračun mora obsezati:
1. številko vložnega zapisnika Privilegirane agrarne banke, pod katero je izdan;
2. številko odločb komisije za likvidacijo agrarne reforme na veleposestvih;
3. ime in priimek osebe, na katero se glasi odločba, njenega pooblaščenca ali zakonitega predstavnika;
4. koliko ji je treba izdati skupaj v obveznicah in koliko v gotovini;
5. koliko ji je treba odbiti v obveznicah za kolonizacijski sklad in koliko mora plačati v gotovini;
,	6. imena vseh agrarnih subjektov, na katerih račun
se je zemljišče razlastilo, z označbo pri vsakem posebej, koliko mora plačati za razlaščeno zemljišče.
Glede dobrovoljcev se mora označiti, da plača anuiteto država; imena dobrovoljcev pa, v katerih korist je razlaščeno zemljišče preko njihove dobrovoljske pristoj-nine, je vpisati v obračun kot agrarne subjekte pod toč. 6.
Ti obračuni se morajo izdati tudi glede državnega zemljišča; toda ugotovljena odškodnina se ne izplača državi niti se ne vrši nobeno izplačilo za kolonizacijski sklad.
Potrebni podatki se postavijo tudi v obračune, ki se nanašajo na izplačilo obveznosti iz § 76. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 3. decembra 1931. in 24. junija 1933.
Člen 33.
Izplačilo odškodnin in obveznosti iz § 76. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933., se vrši ali pri Privilegirani agrarni banki ali pa za račun banke po pristojni davčni upravi.
Odškodnina se izplača osebi, na katero se glasi odločba, ali pa njenemu pooblaščencu s posebnim pooblastilom za prejem plačila, ki je izdano po dobljeni pravnomočni odločbi in predpisno overovljeno.
Če je prisojena odškodnina osebi, ki je po izdani odločbi umrla, se opravi izplačilo samo osebam, ki podajo polnoveljavne dokaze o dedni pravici. Če razprava o zapuščini še ni dokončana, se pošljejo obveznice in gotovi denar pristojnemu sodišču, ki postopa z njimi, kakor z vsako drugo vrsto zapuščine.
Če se naj izplača odškodnina odsotni osebi, ki biva zunaj države, ki pa nima pooblaščenca, ali pa osebi, o
kateri je bivališče neznano, se pošljejo obveznice in gotovi denar pristojnemu sodišču kot sodni depozit.
Obveznice in gotovi denar, s katerim se plačuje odškodnina, se pošlje pristojnemu sodišču v razpravljanje tudi, če je postavljena po zakonu dovoljena prepoved na ta prejem.
V primerih iz § 45. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933., se postopa, kakor je v tem paragrafu določeno.
Člen 34.
Izplačila, ki se opravljajo preko sodišč, se smatrajo za dokončna, brž ko prispe od sodišča priznanica o prejemu obveznic in denarja, ker odkupuje Privilegirana agrarna banka zemljišča veleposestev brez bremen, a je to, kar je treba izplačati, dokončno določeno s pravnomočno odločbo komisije za likvidacijo agrarne reforme na veleposestvih.
Člen 35.
Pri izplačilu odškodnin se obračuni lastnikom določeni prispevek v obveznicah za kolonizacijski sklad ministrstva za kmetijstvo po § 44. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933., in za toliko manj se jim izplača prisojene odškodnine v obveznicah.
Vsote pod 500 dinarjev polagajo lastniki v gotovem denarju in ta se pošlje Državni hipotekarni banki za kolonizacijski sklad.
V obveznicah obračunani prispevek se ne pošilja kolonizacijskemu skladu, marveč se odobre anuitete, pri-stoječe za imenski znesek teh obveznic, državi po členu 27. te uredbe v razbremenitev anuitet, ki jih mora nositi država za dobrovoljce.
Člen 36.
Izplačilo odškodnine in obveznosti iz § 76. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933., se vrši v obveznicah tako, da se najprej oddajo obveznice z 10.000 dinarji nominale, kolikor se pa izplačila s temi obveznicami ne dajo opraviti, v obveznicah s 5000 in 1000 dinarji nominale tako, da služijo obveznice 500 dinarjev nominale samo za dopolnjevanje izplačil, ki se z večjimi kosi ne dajo izvršiti.
Obveznice se izdajajo zapovrstjo po serijah in številkah.
Člen 37.
Obveznice, s katerimi se izplačuje odškodnina, morajo imeti vse kupone od kupona štev. 1 dalje, neglede na čas, ko se opravlja izplačilo.
Izterjava anuitet.
Člen 38.
Na osnovi vseh izvršenih obračunov osnuje Privilegirana agrarna banka posebne knjige o vsem agrarnem dolgu (izdanih obveznicah) kakor tudi knjige o agrarnih dolžnikih in skrbi za redno izterjavo anuitet od agrarnih
subjektov, pri čemer vodi v tem pogledu potrebno nadzorstvo nad dAvčnimi upravami.
Privilegirana agrarna banka vodi po knjigah imenoma vse agrarne subjekte in otvori vsakemu izmed njih številko, ki mu ostane stalno. Davčne uprave označajo, ko pošiljajo anuiteto, v spiskih poleg imena agrarnih subjektov stalno tudi te številke.
Člen 39.
Privilegirana agrarna banka vroči najdalj meseca maja vsakega leta pristojni davčni upravi spisek agrarnih dolžnikov z označbo: koliko kateri dolžnik še dolguje in koliko mora ob roku dne 1. oktobra tega leta iz naslova anuitete plačati. Davčne uprave se ravnajo pri izterjavi anuitete po tem spisku.
Davčne uprave pošiljajo izterjane vsote preko depozitnega dnevnika mesečno po spiskih naravnost Privilegirani agrarni banki. V enem mesecu izterjane vsote se morajo vposlati najdalj do 15. dne prihodnjega meseca.
Člen 40.
Natančnejše odredbe o izplačilu odškodnin in obveznosti iz § 76. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933., kakor tudi glede izterjave anuitete od agrarnih subjektov, predpiše Privilegirana agrarna banka sama.
Člen 41.
Agrarni subjekti iz §§ 19.. 20., 22., do 27. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933., in agrarni subjekti iz §§ 21. in 43. tega zakona (dobrovoljci) glede zemljišča preko njihove dobrovoljske pristojnine morajo plačati zemljo, razlaščeno v njihovo korist, v 30 letih s 5% letnih obresti in polagati letno anuiteto po 6-51% od glavnice dolga, od česar spada 5% na obresti, ostanek pa na odplačilo.
Člen 42.
Anuiteta se polaga vnaprej, vsakega dne 1. oktobra. Fjrvi anuiteti je rok dne 1. oktobra 1933. Ta rok se na dolžnikovo prošnjo iz opravičenih razlogov lahko podaljša največ za 6 mesecev.
O odgoditvi plačila anuitete odloča Privilegirana agrarna banka.
Člen 43.
Dospele anuitete in zamudne obresti izterjavajo pristojne davčne uprave po administrativni poti, kakor neposredne davke.
Zaostale anuitete in zamudne obresti izterjavajo pristojne davčne uprave na zahtevo Privilegirane agrarne banke po predpisih uredbe o zavarovanju, prisilni izterjavi in neizterljivosti davkov.
Izvršilni stroški se morajo zaračuniti v korist sklada, kakor izvršilni stroški za neposredne davke.
Za vsako zakesnitev pri polaganju anuitete plača dolžnik 6% zamudnih obresti, ki se računijo od dne dospelosti plačilnega roka, pa do dne dejanskega vplačila dolžne anuitete.
Za vsako izvršeno prodajo nepremičnine je treba v dobi prvih deset let odobritve Privilegirane agrarne banke po § 75. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933.
Člen 44.
Če agrarni subjekt tudi po opravljeni izvršbi na premičnine dospele anuitete ne plača, razlasti pristojna banska uprava takemu subjektu na zahtevo Privilegirane agrarne banke zemljo v korist agrarnega subjekta, ki ga označi banka.
Če je izvedel agrarni subjekt s posebnimi investicijami melioracijo zemljišča in postavil zgradbe trajne vrednosti, mu banka lahko povrne del teh investicij.
To povračilo gre v breme novega agrarnega subjekta in se mu vračuni v odškodnino; ta se pa obremeni tudi za dolgove iz §§ 76. in 77. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne
5.	decembra 1931. in 24. junija 1933.
Člen 45.
Pristojni uradniki davčne uprave, ki na zahtevo Privilegirane agrarne banke ne postopajo po členu 43. te uredbe, odgovarjajo materialno za škodo, ki bi iz tega za banko nastala.
Člen 46.
Agrarni subjekti smejo plačati Privilegirani agrarni banki svoje dolgove tudi pred rokom, ki je določen v členu 42. te uredbe, najsi plačajo vso vsoto glavnega dolga z obrestmi vred ali pa plačujejo na leto poleg obresti vsoto odplačila, večjo od vsote, ki je predpisana s to uredbo.
Kolikor odplača kakšen dolžnik več glavnice dolga, toliko se oprosti plačila 5% letnih obresti na presežek odplačila in jih plača samo na znesek še ne izplačane glavnice; določena anuiteta pa ostane neizpremenjena do končnega izplačila glavnega dolga.
Člen 47.
Privilegirana agrarna banka je upravičena, izterjati vso svojo terjatev po tej uredbi tudi pred rokom, ki je predpisan v členu 41. uredbe:
a) če dolžnik ne plača dveh anuitet;
b) če se uvede o njegovi imovini stečaj ali če se na čigarkoli zahtevo odredi drug rok za prisilno prodajo vseh ali le nekih delov nepremičnin, ki so zastavljene.
To izterjavo vrši banka po organih davčnih uprav.
Člen 48.
Privilegirana agrarna banka kupi lahko posestvo nerednih dolžnikov za svoj račun samo, če se ne javi pri prodaji noben dražitelj ali če se z dobljeno izdraženo ceno ne poravna celotni dolg.
Člen 49.
Agrarni dolžniki ne morejo prodati posestva pod roko brez odobritve Privilegirane agrarne banke niti ne smejo sodišča izvršiti prenosa posestva na novega kupca
brez teh odobritev po odredbi § 75. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1981., z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne
5.	decembra 1931. in 24. junija 1933.
Kolikor Privilegirana agrarna banka te prodaje odobri, sme storiti to samo, če se poravna celotni dolg ali njegov delni znesek.
Če je pa kupec posestva agrarni subjekt ali agrarni interesent, ki prej ni dobil zemlje, se lahko sprejme po predhodnem mnenju banske uprave glede ostanka dolga za dolžnika po predpisih te uredbe.
Člen 50.
Ob izvršilni prodaji zaradi terjatve drugih upnikov je Privilegirana agrarna banka upravičena, oceniti, ali Se nakup razlaščenega zemljišča kupcem na dražbi lahko odobri. Ta njena pravica izvira iz § 75. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija
1931.,	z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne
5.	decembra 1931. in 24. junija 1933.
Zato so sodišča dolžna, vročiti, preden izdajo domik, vse spise Privilegirani agrarni banki. Privilegirana agrarna banka mora izdati svojo odločbo v treh mesecih. Če ne izda v tem roku nobene odločbe, se smatra, da je oprava prodaje (licitacije) pravnomočna.
Člen 51.
Če izplača agrarni subjekt svoj dolg popolnoma, mu zbriše Privilegirana agrarna banka hipoteko s posestva. Če je opravljeno to izplačilo pred iztekom roka, označenega v § 75. zakona o likvidaciji agrarne reforme na Veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembra 1931. in ?4. junija 1933., ostane pravica predkupa do izteka tega roka v veljavi.
Člen 52.
Državni kakor tudi banovinski in občinski davki in doklade se smejo izplačati iz imetja, založenega pri Privilegirani agrarni banki, pred poravnavo terjatve banke samo za eno leto in samo v tistem znesku, ki spada na dotično leto.
Člen 53.
Zakupnino, izterjano od agrarnih subjektov za gospodarski leti 1931./1932. in 1932./1933., pošljejo davčne uprave vsak mesec s spiskom Privilegirani agrarni banki. 0 tej izterjavi zakupnine vodi knjige in račune tudi ministrstvo za kmetijstvo in mora zato Privilegirana agrarna banka o vsaki prejeti vsoti ministrstvo za kmetijstvo obvestiti.
Hipoteka se s posestva agrarnih subjektov ne zbriše, dokler ti ne poravnajo dolžne zakupnine.
Člen 54.
Vsak agrarni subjekt dobi po pristojni davčni upravi za svoj dolg knjižico; vanjo vpisuje davčna uprava vse zneske, položene kot odplačilo glavnice in obresti.
Člen 55.
Ker so po državi zajamčene 4%ne obveznice za likvidacijo agrarne reforme aa veleposestvih izdane v višini
dolga agrarnih subjektov za zemljišča, razlaščena v njihovo korist, in zavisi redno plačevanje obresti in oprava amortizacije po obveznicah od rednega polaganja anuitete po agrarnih subjektih, se tem ne smejo dovoliti glede plačevanja anuitete nobene večje olajšave od tistih, ki so predpisane s to uredbo.
Agrarni dolžniki po zakonu o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih se potemtakem ne morejo koristiti:
1. z zakonom z dne 19. aprila 1932. o zaščiti kmetov in o uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju, z vsemi poznejšimi izpremembami in dopolnitvami gorenjih zakonov;
2. z uredbo z dne 4. januarja 1933. o posredovalnem postopku, s poznejšimi izpremembami in dopolnitvami;
3. z zakonom z dne 22. novembra 1929. o prisilni poravnavi zunaj stečaja;
4. z drugimi zakoni, katerih predpisi nasprotujejo predpisom te uredbe.
Če se pokaže potreba, dati agrarnim dolžnikom kakšno.olajšavo glede plačevanja dolgov, se sme to izvršiti samo z izpremembami in dopolnitvami te uredba po zakoniti poti, ko se predhodno najde pokritje, da se more vršiti služba po izdanih obveznicah redno in ob času.
Člen 56.
Vsi agrarni subjekti, za katere se razlašča zemlja izza dne 1. oktobra 1933., morajo po izvršljivosti razla-stilne odločbe naknadno takoj plačati tudi vse prej dospele letne anuitete, brez zamudnih obresti.
Člen 57.
Ker je prenesla država s to uredbo izvršitev finančne likvidacije agrarne reforme na veleposestvih na Privilegirano agrarno banko, se morajo po § 41. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933., vknjižiti do končnega izplačila na razlaščene nepremičnine hipoteke v korist Privilegirane agrarne banke.
Minister za finance pooblasti državne pravobranilce, da obveste sodišča, da se hipoteka, določena po odločbah, izdanih od komisije za likvidacijo agrarne reforme na veleposestvih skladno s §§ 56. in 59. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933., izvedi v zemljiških knjigah v korist Privilegirane agrarne banke, namesto v korist države.
Člen 58.
Vsa izredna odplačila, ki jih prejme Privilegirana agrarna banka zaradi plačila dolga od agrarnih subjektov, najsi se polagajo ta izredna odplačila prostovoljno, da bi bil dolg prej izplačan, ali pa se dobe od prodaje posestev po izvršilni poti ali s prostovoljno prodajo, se morajo porabiti za nakup ustreznega zneska državno zajamčenih 4%nih obveznic in te uničiti.
Če doseže tečaj obveznic nominalo ali jo preseže, se mora opraviti izredna amortizacija z žrebanjem.
Če je tečaj obveznic pod nominalo, se opravi odkup samo do višine zneska dolga; prihrapek pa, ki se s tem doseže, se mora vnesti v posebni jamstveni sklad po členu 22. te uredbe.
Člen 59.
Če se primeri, da se pred 30 leti odplača dolg po likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih in se vse obveznice umaknejo iz obteka, preda Privilegirana agrarna banka anuitete, ubrane od agrarnih subjektov, glavni državni blagajni kot. izreden dohodek, in to se mora vršiti, dokler ne poravna svojega dolga poslednji agrarni subjekt.
Člen 60.
Minister za finance in minister za kmetijstvo skrbita, da se izvede finančna likvidacija agrarne reforme na veleposestvih kar najuspešneje in da se uporabljajo določbe te uredbe kar najnatančneje; v ta namen odredi vsak od obeh po enega svojega predstavnika pri Privilegirani agrarni banki.
Člen 61.
Vsi posli, ki se opravljajo po tej uredbi, in vse listine v zvezi s tem so oproščene vseh državnih in samoupravnih taks (§ 72. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933.).
Člen 62.
Vsa pojasnila po tej uredbi dajeta minister za finance in minister za kmetijstvo po svojem področju.
Člen 63.
Ta uredba dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 26. septembra 1933.; št. 28.000/VI.
Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r.
Se strinjam!
Minister za kmetijstvo dr. Lj. Tomašič s. r.
+ ^ • —
566.
Na osnovi §§ 75., odstavka (4), in 78., odstavka (7). zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931. z izpremembami in dopolnitvami z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933. predpisujem
pravilnik o Izvrševanju pravice predkupa.*
Člen 1.
7, zakonom o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih (§ 75.) je lana Privilegirani agrarni banki d. d. v Beogradu predkupna pravica zato, da ostane agrarna zemlja v rokah kmetovalcev in da se vsaka špekulacija s to zemljo onemogoči.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
2.	septembra 1933., št. 199/LVIII/582. — Zakon gl. "Službeni list« št. 263/42 iz 1. 1931., izpremembe in dopolnitve pa št. 664/85 iz 1. 1931. in št. 361/56 iz 1. 1933.
Člen 2.
Predkupna pravica se nanaša na:
a) nepremičnine, ki se razlaste po § 56. zakona o likvidaciji agrarne reforme in prenesejo v zemljiških knjigah v last agrarnih subjektov;
b) nepremičnine, ki jih kupijo z odobritvijo ministra za kmetijstvo agrarni subjekti na osnovi § 36. zakona o likvidaciji in jih prenesejo v zemljiških knjigah na svoje ime.
V razlastilni odločbi, izdani po § 56. zakona, kakor tudi v vsaki rešitvi ministra za kmetijstvo, izdani na osnovi § 36. zakona, se mora odrediti v zemljiških knjigah zaznamba predkupne pravice v korist Privilegirane agrarne banke.
Člen 3.
Če prodajo lastniki nepremičnin iz prednjega člena te nepremičnine ali njih del drugemu, so zavezani ob' vestiti o prodaji Privilegirano agrarno banko z dopisom in priložiti kupno-prodajno pogodbo v izvirniku in prepisu neposredno ali pa na povratni recepis.
Če proda lastnik samo del parcele, mora priložiti tudi delitveni načrt zaradi zemljiškoknjižne izvedbe.
Člen 4.
Privilegirana agrarna banka mora v treh mesecih od dne prejema kupnoprodajne pogodbe izjaviti, ali se koristi s pravico predkupa.
Če banka ne odkupi teh nepremičnin, zapiše na izvirno kupnoprcdajno pogodbo izjavo, da se ne koristi s predkupno pravico, in vrne to pogodbo kar moči hitro prodajalcu.
Ob vknjižbi teh nepremičnin v zemljiških knjigah na kupčevo ime se mora hkratu prenesti tudi zaznamba predkupne pravice v korist Privilegirane agrarne banke.
Člen 5.
Če se Privilegirana agrarna banka s predkupno pravico koristi, ima pravico, odkupiti nepremičnine, navedene v členu 2. pod a), po zakoniti odškodninski ceni, ustanovljeni v razlastilni odločbi, nepremičnine, navedene v členu 2. pod d) tega pravilnika pa po kupno-prodajni ceni, navedeni v odobreni kupnoprodajni pogodbi.
Razen te cene je Privilegirana agrarna banka dolžna, plačati prodajalcu tudi stroške za izmeritev zemlje, dejanske stroške za izvedbo v zemljiških knjigah, za prispevek, plačan kolonizacijskemu skladu, in morebitne investicijske stroške, te poslednje po cenitvi, izvršeni po predpisih Privilegirane agrarne banke.
Ko ugotovi Privilegirana agrarna banka odkupno ceno po tem členu, obvesti v roku, označenem v § 4., prodajalca na ta način, da napiše na prepisu kupno-prodajne pogodbe izjavo, da prevzame kupnoprodajni objekt za ceno, ustanovljeno po tem členu, in vrne prepis prodajalcu. Prodajalec lahko odstopi od te prodaje v 30 dneh po prejemu kupnoprodajne pogodbe in mora o tem Privilegirano agrarno banko pismeno obvestili.
Člen 6.
Če ne da Privilegirana agrarna banka v treh mesecih nobene izjave, se smatra, da pristaja na prodajo drugemu, in se mora ob vknjižbi prodajnih nepremičnin na I kupca v zemljiških kniisrah obenem izvesti tudi zaznamba predkupne pravice.
Če proda lastnik nepremičnin iz člena 2. te nepremičnine, a ne postopa po členu 3. tega pravilnika, ima Privilegirana agrarna banka, ko izve za takšno prodajo, pravico, prevzeti te nepremičnine po pogojih iz člena 5. Lastnik v takem primeru nima pravice, koristiti se z ugodnostjo iz poslednjega odstavka člena 5.
Clen 7.
Odkupljene nepremičnine proda Privilegirana agrarna banka prvenstveno agrarnim subjektom ali članom agrarnih zajednic (zadrug).
Člen 8.
Predkupna pravica prestane po 10 letih od dne izdaje razlastilne odločbe glede nepremičnin iz člena 2., pod a), tega pravilnika, glede nepremičnin iz tega člena, pod b), pa od dne izdaje rešitve po ministru za kmetijstvo.
Po izteku tega roka izbrišejo sodišča zaznambo predkupne pravice po uradni dolžnosti ali pa na prošnjo lastnika nepremičnin brez takse.
Člen 9.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v »Služ-benih novinah«.
V Beogradu, dne 21. avgusta 1933.; št. 54.415/VI b.
Minister za kmetijstvo dr. Lj. Tomašič s. r.
567.
Na osnovi § 78., točke 6., zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpre-membami in dopolnitvami z dne 5. decembra 1931. in z dne 24. junija 1933., in v sporazumu z gospodom ministrom za finance z dne 5. septembra 1933., št. 37.529/1, predpisujem ta-le
pravilnik
o načinu vplačevanja in ravnanju s plačanimi zneski zakupnine.*
Člen 1.
Zakupnino po zakonu z dne 20. maja 1922., kako je dajati zemljišča veleposestev v štiriletni zakup,** in letni prispevek po členu 13. zakona z dne 4. junija 1922. o izvedbi delne razlastitve veleposestev itd.,*** za gospodarski leti 1931./1932. in 1932./1933., kolikor odmera doslej še ni bila opravljena, odmerijo agrarni razdelki pri sreskih načelstvih na osnovi individualnih spiskov o razdeljenih površinah zemljišča, ki je pod agrarno reformo.
Odmera in izterjava se vršita po posebnih obrazcih, ki jih izda ministrstvo za kmetijstvo.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
19.	septembra 1933., št. 213/LXIV/641. — Zakon o likvidaciji agrarne reforme gl. »Službeni list« št. 263/42 iz
1.	1931., izpremembe in dopolnitve pa »Službeni list« št. 664/85 iz 1. 1931. in št. 361/56 iz 1. 1933.
** »Uradni list« št. 27/5 iz 1. 1923.
*** »Uradni UsU št. 60/9 iz L 1923.
Člen 2.
Individualne spiske sestavijo izvršilni organi agrarne reforme v treh izvodih, in to posebej za dobrovoljce, posebej za zakupnike in za vsako občino, katere prebivalci so dobili zemljo. Če so dobili agrarni subjekti zemljo na več posestvih, se morajo sestaviti individualni spiski za vsako posestvo in za vsako občino posebej.
Tako sestavljene spiske pregleda in potrdi točnost pristojni agrarni referent pri sreskem načelstvu.
Člen 3.
Od individualnih spiskov ostane en izvod pri agrarnem razdelku pristojnega sreskega načelstva; druga dva izvoda pa pošlje agrarni razdelek davčni upravi, na katere ozemlju dotično posestvo leži; ta pošlje en izvod pristojni občini zaradi ubiranja zakupnine.
Člen 4.
Individualne spiske za zemljišča, ki so razdeljena med vojne dobrovoljce, pošljejo agrarni razdelki neposredno ministrstvu za kmetijstvo.
Po teh spiskih knjiži finančni odsek ministrstva za kmetijstvo odmerjene vsote iz naslova % zakupnine za vsako gospodarsko leto v že obstoječe partijalnike »lastnikov posestev«.
Člen 5.
Ko prejme pristojna občina en izvod individualnega spiska o odmeri zakupnine, pozove takoj agrarne subjekte, naj vplačajo v 30 dneh vsote, odmerjene iz naslova zakupnine. Če bi tega tudi tedaj ne storili, je treba poseči po administrativni izvršbi.
Poleg razporejenih vsot smejo pobirati občine v svojo korist od vsakega subjekta tudi še dva odstotka odmerjene vsote za stroške.
Člen 6.
Ubrane vsote preda občina pristojni davčni upravi najkesneje do vsakega 5. dne v mesecu, in to s posebnim spiskom za vsako gospodarsko leto in za vsako veleposestvo posebej.
Člen 7.
Davčne uprave knjižijo denar, prejet na Tačun zakupnine za agrarno zemljišče, posebej za vsako gospodarsko leto.
Člen 8.
Davčne uprave vrše pri poedinih občinah kontrolo o ubiranju odmerjene zakupnine in o predaji na ta ra6un že ubranih vsot. Če opazijo slabo ubiranje odmerjenih vsot, uporabijo vsa sredstva, da se vršita izterjava in predaja izterjanih vsot redno.
Člen 9.
Morebitne izpremembe v individualnih spiskih glede oseb, ki jim je dodeljena agrarna zemlja, kakor tudi glede višine odmerjenih vsot vrše agrarni razdelki pri sreskih načelstvih; o vseh teh izpremembah morajo obvestiti ustanove, navedene v členih 3. in 4. tega pravilnika.
Clen 10.
Vse vsote, ubrane iz naslova odmerjene zakupnine za leti 1931./1932. in 1932./1933., pošljejo pristojne davčne uprave Privilegirani agrarni banki v Beogradu za račun države iz naslova zakupnine za agrarna zemljišča iz gospodarskih let 1931./1982. in 1932./1933.
Clen 11.
Tiste vsote denarja, ki so pri Državni hipotekarni banki iz naslova anuitet — zakupnine za gospodarski leti 1931./1932. in 1932./1933. že vplačane, pošlje ta Privilegirani agrarni banki, ki jih knjiži na način, naveden v predhodnem členu.
Clen 12.
Vse vsote, vplačane iz naslova anuitet — zakupnine za gospodarski leti 1931./1932. in 1932./1933., ki so Privilegirani agrarni banki že predane, prevede ta po knjigah v smislu člena 10. tega pravilnika.
Clen 13.
Prav tako je ravnati z vsemi denarnimi vsotami, ki so vplačane na račun anuitet — zakupnine za gospodarski leti 1931./1932. in 1932./1933. in ki so še pri sres-kih načelstvih ali kakšnem drugem oblastvu.
,	Člen	14.
0 vseh denarnih vsotah, vplačanih iz naslova zakupnine — anuitete za gospodarski leti 1931 ./1932. in 1932./
1933., ki jih je treba predati Privilegirani agrarni banki ali pa so tej že predane, se mora napraviti obračun. Kolikor se pokaže, da je vplačana vsota večja od redne zakupnine, se mora presežek stranki vračuniti v odplačilo prve anuitete, ki se začne z dnem 1. oktobra 1933.; drugače pa se mora razlika od dolžnika izterjati.
Obračun o teh vsotah vrši finančni odsek ministrstva za kmetijstvo z omenjenimi ustanovami po podatkih, ki jih zbere, in po podatkih, s katerimi že razpolaga.
Člen 15.
Glede ubiranja letnega prispevka po členu 13. zakona ž dne 4. junija 1922. veljajo predpisi tega pravilnika.
Člen 16.
Vse vsote, ki se uberejo iz naslova zakupnine, odškodnine za oranje, sejanje in seme in odškodnine* za žgradbe za leta do vštetega gospodarskega leta 1930.,
1931., knjižijo pristojne davčne uprave v korist izrednega 'dohodka proračuna tistega proračunskega leta, v katerem so se ubrale.
Člen 17.
Po § 66. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 10. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami z dne 5. decembra 1931. in z dne 24. junija 1933., prestane z dnem 30. septembra 1933. odmera zakupnine in letnih prispevkov. Izza dne 1. oktobra 1933. začno teči anuitete, ki se ubirajo po uredbi, omenjeni v § 42. pozvanega zakona.
Člen 18.
Ta pravilnik stopi v moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 11. septembra 1933.; št. 57.991/IV-v.
Minister za kmetijstvo dr. Lj. Tomašič s. r.
568.
Dopolnitev
odločbe o vnašanju krompirja po dvolastnikih jugoslovanskih podanikih iz Madžarske in Avstrije.
Na predlog oddelka za rastlinsko proizvodnjo meni
poverjenega ministrstva
odločam:1
Odločba mojega pomočnika štev. 62.244/11 z dne
27.	septembra 1933.* se dopolnjuje tako-le:
Tudi dvolastnikom jugoslovanskim podanikom, ki imajo, svoja posestva v Madžarski in Avstriji, se dovoljuje vnos krompirja z mili posestev iz Madžarske in Avstrije mimo pravilnika o uvozu in tranzitu krompirja štev. 60.368/11 z dne 23. septembra 1931., » Službene novinec št. 246 z dne 21. oktobra 1931.3
Tudi ta krompir ni treba, da bi spremljal certifikat o izvoru in zdravstvenem stanju, izdan po madžarskih ali avstrijskih uradnih organih za fitopatološko službo. Krompir, ki ga prenašajo dvolastniki iz Madžarske, tudi ni treba, da bi bil pregledan od organov pristojne kmetijske poskusne in kontrolne postaje; krompir pa, ki ga prenašajo dvolastniki iz Avstrije, mora biti strogo pregledan od organov pristojne jugoslovanske kmetijsko poskusne in kontrolne postaje, ker je krompir v Avstriji okužen z rakom (Synchytrium endobioticum) — »Službene novine« št. 121 z dne 1. junija 1933.4 Če se pri teh pregledih ugotovi, da je kakšna partija krompirja okužena z rakom, se ji ne dovoli vnos v Jugoslavijo; za tiste partije pa, glede katerih se ustanovi, da so zdrave, se dovoli vnos v Jugoslavijo.
To odločbo je razglasiti v »Službenih novinah« in vročiti glavni kontroli, ministrstvu za finance, vsem kmetijskim poskusnim in kontrolnim postajam in kraljevskim banskim upravam.
Oddelek za rastlinsko proizvodnjo naj dalje ukrene, česar je po tej odločbi treba.
V Beogradu, dne 7. oktobra 1983.; št. 64.704/11.
Minister za kmetijstvo ilr. Lj. Tomašič s. r.
^ ■ -----
1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 17. oktobra 1933., št.	237/LXIX/682.
2 »Službeni	list«	št.	547/85	iz	1.	1933.
3 »Službeni	list«	št.	479/67	iz	1.	1981.
* »Službeni	list«	št.	815/49	iz	1.	1933.
569.
Popravek.*
V »Službenih novinah« št. 227 z dne 5. oktobra 1933. je objavljena odločba tega ministrstva pod gorenjo številko z dne 27. septembra 1933.;** toda v tretjem odstavku je za besedama »Ta krompir« in pred besedami »mora spremljati« izpuščena besedica »ne« tako, da je dobil ta odstavek povsem nasprotni smisel, a se mora glasiti: »Ta krompir ni treba, da bi spremljal uradni certifikat... itd.«
Iz ministrstva za kmetijstvo v Beogradu, dne 14. oktobra 1933.; št. 62.244/11.
Banove uredbe.
570.
Izpremembe
v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
A. Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 20. oktobra 1933., I. No. 3775/1, je bila postavljena Čretnik Veronika, zaščitna sestra — uradniški pripravnik pri zdravstvenem domu v Medvodah, za zaščitno sestro X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 20. oktobra 1933, I. No. 3778/1, je bila postavljena Kopač'Leopoldina, zaščitna sestra — uradniški pripravnik pri drž. šolski polikliniki v Ljubljani, za zaščitno sestro X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 12. oktobra 1933., I. No. 6834/1, je postavljen Majer Anton za polic, stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. septembra 1983., I. No. 6261/1, je postavljen Plevnik Leopold, polic, stražnik-pripravnik pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, za polic, stražnika III. razreda — zvaničnika tretje, skupine.
B. Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 25. X. 1933., I. No. 6352/6, je premeščen inž. Burger Jože, banovinski tehnični pristav VIII. položajne skupine pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, v isti službeni lastnosti k tehničnemu razdelku sreskega načelstva v Celju.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
17.	oktobra 1933., št. 237/LXIX/694.
** »Službeni list« št. 547/85 iz L 1933.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 25. oktobra 1933., I. No. 6991/1, je bil upokojen na lastno prošnjo dr. Globočnik Edvard, banovinski zdravnik združene zdravstvene občine Kranj, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 27. oktobra 1933., I. No. 1093/3, je bil postavljen Gorečan Anton, banovinski pomočnik-ekonoma VIII. položajne skupine pri javni bolnici v Slovenjgradcu, za ekonoma te bolnice v isti položajni skupini.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 21. oktobra 1933., I. No. 5364/3, je bil postavljen dr. Perko Slavko, volonter v drž. bolnici za ženske bolezni v Ljubljani, za banov, uradniškega pripravnika v stroki, v kateri so zvanja razporejena od VIII. položajne skupine, pri javni bolnici v Celju z mesečno plačo Din 1275’—.
Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 7. oktobra 1933., I. No. 6679/1, je bil postavljen dr. Radšel Franjo, banovinski sekundarij osme položajne skupine pri javni bolnici v Slovenjgradcu, za banovinskega asistenta sedme položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 21. oktobra 1933., I. No. 6043/1, je bil postavljen dr. Smerdu Franjo, zdravnik volonter v splošni bolnici v Mariboru, za banovinskega uradniškega pripravnika v stroki, v kateri so zvanja razporejena od VIII. položajne skupine, pri javni bolnici v Murski Soboti z mesečno plačo Din 1275'—.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 19. septembra 1933., I. No. 5178/1, je bil postavljen Stoklas Emeran, banov, uradniški
pripravnik in sreski kmetijski referent pri sreskem načelstvu v Črnomlju, za banovinskega uradnika X. pol. skupine s plačo Din 475'— in položajno doklado Din 200-— ter osebno draginjsko doklado Din 525'—, na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 9. oktobra 1933., I. No. 6550/1, je bil postavljen Tovornik Franc, dnevničar zvaničnik pri drž. zdravilišču za tuberkulozo v Topolšici, za uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 905— na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 27. septembra 1933., I. No. 323/1, je postav* ljen Vospernik Janko, banovinski uradniški pripravnik IX. položajne skupine pni kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega pomožnega knjigovodjo v IX. položajni skupini s plačo Din 575'—, s polo-žajno doklado Din 300-— in osebno draginjsko doklado Din 775-— mesečno na dosedanjem službenem mestu.
II.	No. 19.696/2.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 13. oktobra 1933., I. No. 6892/1, je bil premeščen po potrebi službe Zupančič Nikolaj, banov, pisarniški uradnik X. položajne skupine pri javni bolnici v Brežicah, v isti lastnosti in isti položajni skupini v javno bolnico v Celju.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 30. septembra 1933., I. No. 6566/1, je bil postavljen Kostanjšek Ivo, desinfektor-dnev-ničar-zvaničnik pri sreskem načelstvu v Ptuju, za banov.
zvaničnika III. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 3. oktobra 1933., I. No. 1542/4, je bila premeščena po potrebi službe Šemrl Roza, sestra-pomočnica dnevničarka pri združeni zdravstveni občini Murska Sobota z mesečno nagrado Din 700-— kot banovinska dnevničarka z isto nagrado v državni zavod za zaščito mater in dece v Ljubljani.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 30. septembra 1933., I. No. 6031/1, je bil postavljen Ambrožič Jernej, desinfektor-dnevničar pri sreskem načelstvu v Murski Soboti, za banovinskega služitelja II. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 30. septembra 19113., I. No. 6624/1, je bil postavljen Kramer Avgust, desinfektor dnev-ničar pri sreskem načelstvu v Črnomlju, za banov, služitelja II. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 30. septembra 1933., I. No. 6625/1, je bil postavljen Ocepek Josip, desinfektcr-dnevničar pri sreskem načelstvu v Ljubljani, za banovinskega služitelja II. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 30. septembra 1933., I. No. 3068/2—33, je bil postavljen Pirnovar Viktor, desinfektor-dnevni-čar pri sreskem načelstvu v Konjicah, za banovinskega siužitelja II. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 30. septembra 1933., I. No. 3828/1, je bil postavljen Suhadolnik Valerij, desinfektor-dnevničar pri sreskem načelstvu v Brežicah, za banovinskega služitelja II. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 30. septembra 1933., I. No. 6567/1, je bil postavljen Tratnik Franc, desinfektor-dnev-ničar pri sreskem načelstvu v Gornjem gradu, za banovinskega služitelja II. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 30. septembra 1933., I. No. 6568/1, je bil postavljen Vid d c Joško, desinfektor-dnevničar pri sreskem načelstvu v Prevaljah, za banovinskega služitelja II. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne IX). septembra 1933., I. No. 6569/1, je bil postavljen Žnidaršič Miroslav, desinfektor-dnevničar pri 9reskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah, za banovinskega služitelja II. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
•m • m ■ ■ —
571.
Razne objave iz „Shižbenih novin“.
Številka 209 z dne 14. septembra 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
1.	septembra 1933. je bil postavljen za računovodjo VI. položajne skupine pri apelacijskem sodišču v Ljubljani 'Dekleva Vladimir, računski inšpektor iste položajne skupine dravske finančne direkcije.
Z odlokom ministra za promet z dne 31. avgusta 1933. je bil premeščen na prošnjo Smrtnik Jakob, nadzornik strojev VIII. položajne skupine v kurilnici v Vinkovcih, iz območja direkcije državnih železnic v Subotici, v kurilnico Ljubljana gl. kolodvor, direkcije državnih železnic v Ljubljani.
Z odlokom ministra za promet z dne 4. septembra 1933. je napredoval pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani za pcštnc-hranilničnega uradnika VIII. položajne skupine Šporn Milan, poštno-hranilnični uradnik iste podružnice v IX. položajni skupini.
številka 210 z dne 15. septembra 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
29. avgusta 1933. štev. 23139, sta napredovala za tehnična višja svetnika IV. položajne skupine 1. stopnje ing. J uran Oskar in ing. Hočevar Alojzij, tehnična svetnika tehničnega oddelka kralj, bans .e uprave v Ljubljani v IV. položajni skupini 2. stopnje, za tehničnega svetnika IV. položajne skupine 2. stopnje pa je' napredoval ing. Piletič Viktor, tehnični svetnik tehničnega razdelk.a pri sreskem načelstvu v Ljubljani v V. položajni skupini.
Z odlokom ministra za promet z dne 4. septembra 1933. sta bila postavljena pri podružnici Pošine hranilnice v Ljubljani za računovodji X. položajne skupine B o 11 a v z a r Draga in Stepišnik Vladimir, uradniška pripravnika iste podružnice.
Številka 211 z dne 16. septembra 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
30. julija 1933., štev. 51804/1, je bil postavljen za kmetijskega višjega pristava VI. položajne skupine pri banski upravi Dravske banovine v Ljubljani ing. Lukman Fran, višji kmetijski pristav in vršilec dolžnosti vinarskega nadzornika VII. položajne skupine.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. avgusta 1933. so bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jim pripada po službenih letih; Vovk Milan, učitelj v Ljubljani v VI. položajni skupini s
3.	periodskim poviškom; Košutnik Silvester, učitelj v Št. liju, srez Maribor levi breg, v VI. položajni skupini z 2. periodskim poviškom; Gajšek Marija, učiteljica v Slivnici pri Mariboru, v VII položajni skupini s 1. periodskim poviškom; Žolnir Ivan, učitelj v Ptuju v V. položajni skupini; Stres Feliks, učitelj v Prevalju v V. položajni skupini; Kajnih Valentin, učitelj v Ptuju v V. položajni skupini; M l i n-š e k Ivan, upravitelj osnovne šole v Rogaški Slatini v V. položajni skupini in Kocmut Marija, učiteljica pri Sv. Juriju, srez ljutomerski, v VI. položajni skupini z 2. periodskim poviškom.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tilka in zalaga: Tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani; njen predstavnik; Otuiar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 89. kosu IV. letnika z dne 4. novembra 1933.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 2364/52.
2683
Pregled nalezljivih bolezni	Kranj	 Konjice		• I 8	—; 30	— | 20 -| 8
v Dravski banovini	Vsega .	. | 58	— | 30	- | 28
od 15. okt. do 21. okt. 1933.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
					
		o — > —	©	—	O- T-2
Srez	ea 00 O	= o z °	ca 73 »0	Ul s u	e_* o ao • ° O *
			o		
Skupina tiluznih bolezni.
Brežice  ..........
Celje .............
Celie (mesto) . . Dolnja Lendava . Gornjigrad ....
Hrani .............
Konjice............
Krško..............
Laško..............
Litija.............
Logatec ......
Ljubljana (srez) . Ljubljana (mesto)
Ljutomer  ...........
Maribor aesni breg Maribor levi breg Maribor (mesto) . Murska Sobota . ■ . Novo mesto . . . Slovenjgradec . . • Šmarje pri Jelšah ._
Vsega
44
Griža. — Djsenteria.
Celje	.	-
Dolnia Lendava , .
Kram ................
Kočevje .............
Laško ...............
Ljutomer ............
Murska Sobota . • . Novo mesto ; . .
Vsega
29
Skrlatinka. — Scarlatina.
38
28
	5	—	3	—	2
	3	—	1	—	2
K rani		1	—	—	—	1
	8			1	—	7
Litija ...«••.•»•►	2	—	—	—	2
Ljubljana (srez) ....	6	2	—	—	8
Ljubljana (mesto)	5	—	3	—	2
Maribor desni breg • •	3	—	—	—	3
Maribor levi breg . . .	5	—	—	—	6
Maribor (mesto) ....	2	—	—	—	2
Murska Sobota . , • • .	6	—	2	—	4
Novo mesto ..«••••	1	—	—	—	1
Prevalje 		 .	1	1	—	—	2
Radovljica			—	1	—	—	1
.Vsega . ..	48	4	10	—	42
					
					O —
Srez	Ostali	Na nov' oboleli	> ea Ul '■d M O	Umrli	Ostanej v oskrb
Ošpice. — Morbilli.
Davica. — Diphteria el Croup.
Brežice			8	6	1	1	12
Celje 		. .	4	3	2	—	5
Celje (mesto) . . .	• *	1	1	—	—	2
Dolnja Lendava . .	• *	2	—	—	—	2
Gornjigrad			2	o	—	1	3
Kranj 			7	5	1	—	11
Kočevje ......	• k	1	1	1	—	1
Konjice			5	1	3	—	3
Krško ........	• •	3	1	1	—	3
Laško • 					3	—	2	—	1
Litija			6	1	1	1	5
Logatec		• •	3	—	1	—	2
Ljubljana (srez) .	. .	92	8	2	—	28
Ljubljana (mesto)	, *	8	5	5	—	8
Ljutomer	. ,	4	—	1	—	3
Maribor desni breg	. .	5	—	—	1	4
Maribor levi breg	, *	14	1	1	1	13
Maribor (mesto) .	# .	7	2	1	—	8
Murska Sobota . . .		8	3	1	—	10
Prevalje 			2	3	1	1	3
Ptuj		fc k	3	4	2	—	5
Slovenjgradec ■ . .	k k	3	—	—	—	3
Šmarje pri Jelšah .	• .	1	—	—	—	1
Vsega	. .	122	47	27	6 |l36	
Šen. — Erysipe!as.
Celje..................
Črnomelj...............
Kamnik................
Konjice................
Krško .................
Ljubljana (mesto) . Ljutomer
Maribor desni breg Maribor levi breg . Maribor (mesto) . .
Metlika................
Murska Sobota. . . .
Novo mesto.............
Ptuj ..............
Radovljica . . • •
Vsega
2 1 1
1 i -
18 10 10
- 18
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
Gornjigrad		—	1			1	—
Ljubljana (srez) ....	1	—	—	—	1
Maribor desni breg . .	—	1	—			1
Radovljica			1				—	1
Vsega . . .	2	2	_	1	3
Otrpnjenje tilnika. — Polyomye!itis acuta.
Litija	.	•
Murska Sobota.
Vsega . • I 2 | — | — | — | 2
Otročična vročica. — Sepsis puerperalis.
Ljubljana (mesto) Ptuj...............
Vsega
	1	_ | _	— 1 1
. . . .	1	— 1 —	— 1 ’
a . • «	2	-1-	-1 2
S r e s
»•S
z °
Norice. — Varicellae.
Konjice
21-1 1
1
Vsega . . .
Ljubljana, dne 25. oktobra 1933.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
*
m./5. No. 7954/1.	2657
Izkaz
živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine
po stanju z dne 25. oktobra 1933.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad:
Ptuj: Sv. Bolfenk (Naraplje 1 dv.).
Steklina:
Krško:	Kostanjevica (Kostanjevica
1 dv.). Ljutomer: Štrigova (Štrigova 1 dvorec), Veržej (Veržej 1 dv.). Novo mesto: Novo mesto 1 dv.
Konjske garje:
Logatec: Dol. Logatec (Martimhrib 1 dvorec).
Svinjska kuga:
Brežice; Artiče (Trebež 1 dv.). Globoko (Globoko 3 dv.), Mostec (Mostec 4 dv.), Videm (Stara vas 2 dv., Videm 4 dvorci). Celje: Dobrna (Lokavica ldv.), Petrovče (Novo Celje in Petrovče po
1 dvorec). Črnomelj: Semič (Praprot (1 dvorec), Stari trg (Predgrad 1 dvorec), Talčji vrh (Otovec 2 dvorca). Konjice: Sv. Jernej (Sv. Jernej 2 dv.), Vrholje (Korplje i dv.), Zreče (Boharina 1 dv.). Litija: Dedni dol (Stari trg 1 dv.), Zagorje (Selo in Zagorje po 1 dv.). Ljubljana: Dol (Dol 3 dv., Kleče in Zaboršt po 1 dv.), Dolsko (Vinje 2 dv.). Ljutomer: Grlava (Banovci 4 dv.), Noršinci (Babinci 4 dv.), Ljutomer (Ljutomer
2 dv.), Orehovci (Orehovci 1 dv.). Štrigova (Železna gora 1 dv.), Veržej (Veržej 2 dv.). Maribor desni breg: Hoče (Sp. Hoče 1 dv.), Limbuš (Pekre 1 dv.), Pobrežje (Pobrežje 1 dv.), Slovenska Bistrica mesto (Slov. Bistrica 9 dv.), Studenci (Sp. Radvanje 1 dv., Studenci 5 dvorcev), Sp. Polskava (Pragersko 1 dvorec). Maribor levi breg: Gočova (Gočova 1 dvorec), Gradiška (Gradiška 1 dvorec), Jarenina (Jareninski dol 1 dvorec), Košaki (D. Počehova 1 dv.), Krčevina (Zg. Kalvarija 1 dv.), Pesnički
dvor (Pesnički dvor 1 dv.), Sv. Lenart v Slov. Gor. (Sv. Lenart 1 dv.), Sv. Peter (Malečnik, Metava in Nebova po 1 dv.), Sp. Voličina (Sp. Voličina 2 dvorca), Ščavnica (Sp. Ščavnica 2 dv.), Šetarova-Radehova /Šetarova 5 dvorcev), Vosek (Vosek 1 dvorec). Metlika: Božja-kovo (Radoviči 1 dvorec), Črešnjevec (Črešnjevec 1 dvorec), Gradac (Gradac 2 dv., Klošter 1 dv., Oklju! a 1 dv.), Radoviča (Slanina vas 5 dv.). Podzemelj (Otok 1 dvorec, Prunostek 1 dvorec). Prevalje: Prevalje (Farna vas 3 dv., Stražišče 1 dvorec, Zagrad 1 dvorec), Tolsti vrh (Javornik 1 dvorec). Ptuj: Ormož (Ormož 1 dvorec), Pobrežje (Pobrežje 2 dvorca), Žerovinci (Cerovec 1 dvorec). Radovljica: Ovsiše (Lipnica 1 dvorec. Sp. Dobrava 5 dv.). Ge rje (Pod-liom 1 dv.). Slovenjgradec: Št. Janž n. v G. (Črnova 3 dvorci, Lipje 2 dvorca), Velenje (Velenje 3 dvorci). Ljubljana mesto: 4 dvorci. Maribor mesto: t dv.
Svinjska rdečica:
Brežice: Sevnica (Ledina 2 dv.), Za-bukovje (Mrzla Planina in Zabukovje po 1 dvorec). Celje: Braslovče 3 dvorci, Letuš 3 dvorci, Polče in Zg. Gorče po 1 dvorec). Sv Jurij ob j. ž. okolica (Goričica 1 dvorec), Sv. Pavel pri Preboldu (Kaplja vas in Šešče po 1 dv.), Sv. Peter v Sav. dolini (Sv. Peter 4 dvorci, Zg. Grušovlje in Zg. Roje po 1 dv.), Teharje (Osevca 2 dv.). Kočevje: Struge (Pri cerkvi 1 dv.). Krško: Mokronog (Mokronog 8 dv.). Laško: Dol (Turje 2 dv.), Loka (Briše in Savnapeč po i dv.), Marijagrac (Lasiše, Mala Breza. Olešče, Št. Peter in Vrbov po 1 dv.). Sv. Krištof (Malič, Struna in Zg. Rečica po 1 dv.). Litija: Veliki Gaber (Breg i dv.). Ljutomer: Malanede-lja (Malanedelja 1 dv.), Moravci (Moravci 1 dv.). Logatec: Žiri (Dobračevo 1 dvorec). Maribor des. br.: Polskava (Črešnjevec 1 dv.), Slov. Bistrica mesto (Slov. Bistrica 1 dv.). Maribor levi breg: Jarenina (Jareninski dol 1 dv.), Sp. Duplek (Sp. Duplek 1 dv.). Novo mesto: Mirna peč (Dol. Globodol 1 dv.). Prevalje: Št. Danijel (Suhi vrh 1 dv.). Radovljica: Gorje (Blejska Dobrava 1 dvorec). Slovenjgradec: Šoštanj (Šoštanj 1 dv.). Šmarje pri Jelšah: Okolica Šmarje pri Jelšah (Orehek 1 dvorec). Št. Vid pri Grobelnem (Bodrišna vas 1 dv.). Ljubljana mesto: Ljubljana 1 dv.
Perutninska kolera:
Sv. Lenart v Slov. Gor. (Sv. Lenart 1 dvorec).
Kuga čebelne zalege:
Ljutomer: Ljutomer (Ljutomer 1 dv.).
Kraljevska banska uprava Dravske s banovine v Ljubljani,
dne 25. oktobra 1933.
•g«
VIII. No. 6030/1.	2684—2—1
Razglas.
F. Vlah iz Broda ob Savi, je zaprosil za odobritev mehanične tkalnice, ki jo namerava namestiti v obstoječem tovarniškem poslopju na pare. št. 94, k. o.
Smolnik, občina Ruše. Podrobnosti so označene v predloženih načrtih.
O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z., § 84., odst. 2., § 89, odst.
3.,	gradb. z., zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava
na četrtek, dne 9. novembra 1.1. ob 14. uri
s sestankom komisije pri tovarni.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled, ter se poziv-ljejo, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo neglede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 31. oktobra 1933.
»j;
I.	No. 7161/1	2673
Razpis.
Razpisujeta se dve mesti banovinskih zdravnikov združene zdravstvene občine v Kranju, s sedežem v Kranju, ter v Starem trgu, s sedežem istotam. Prosilci za ti mesti morajo imeti pogoje za sprejem v drž. službo, dovršeno pripravljalno službo (staž) ter poleg tega vsaj 6 mesečno bolnično prakso iz porodništva.
Pravilno opremljene prošnje, kolko-vane po predpisih, je vložiti pri kralj, banski upravi Dravske banovine v Ljubljani do 10. novembra 1933.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. oktobra 1933.
5}*
I.	No. 5890/4.	2695
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju sreskega cestnega odbora Ljubljana službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer na banovinski cesti II. reda št. 51 Vič— Dobrova—Polhovgradec—Mala voda. v odseku od km 16 do km 23.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smej ) biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za Din 5'— kolkcvane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kclkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega obla-stva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkesneje do 15. nover. bra 1933. pri sreskem cestnem odboru v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 31. oktobra 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 236—4/33—1	2699-3-1
Razpis.
Oddajo se 4 mesta paznikov, odnosno paznikov-pripravnikov pri okrožnem sodišču v Ljubljani.
Ob enem se zasedejo tudi mesta, ki se izpraznijo tekom razpisa ali zaradi
njega.
Prosilci za razpisana mesta morajo ustrezati pogojem po §§ 2. in 3. zakona o uradnikih in §§ 7. ter 8. uredbe o uslužbencih kazenskih in drugih sličnih zavodov z dne 6. junija 1931., br. 67.150, U 536, »Službene novine« št. 132/XLI. (»Službeni list« z dne 5. decembra 1931., kos 77.)
Vsi prosilci morajo biti samskega stanu, v starosti nad 23 in ne več ko 30 let in morajo izkazati svoje državljanstvo z izkaznico o državljanstvu. (Domovnica ne zadošča.)
Prošnje, ki morajo biti svojeročno pisane, pravilno kolkovane in opremljene z listinami o izpolnitvi vseh pogojev, je vložiti pri podpisanem predsedništvu v roku 15 dni od prve objave v »Službenem listu«.
Prekesno ali brez predpisanih prilog vložene prošnje se ne bodo upoštevale.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Ljubljani, dne 31. oktobra 1933.
*
I- R 201/33—3	2677
Sklep.
Kranjska industrijska družba na Jesenicah je v tusodno hrambo položila svojih delnic 1.497 s kuponi, katerih lastniki ji niso znani, in sicer:
I. Delnice po 1 kom.
427 komadov
št. 73393/73819	427	del.	s	kup
II. Delnice po 5 kom.
194 komadov
št. 5236/6205	970	del.	s	kup.
III. Deln. po 25 kom.
4 komadi
št. 47326/47425_________100	del,	s	kup:
Skupno 1.497	del.	s	kup.
IX) Din 150-— nominale, tedaj v skupni vrednosti Din 224.550-—. Kuponi so od
2.	januarja 1933.
Te delnice so shranjene na davčni upravi Ljubljana — okolica kot tusod-nem depozitnem uradu, in sicer pod
D.	K. št. 5973.
O tem se obveščajo neznani lastniki zgoraj označenih delnic s tem, da morejo proti izročitvi delnic stare emisiji prejeti iz sodnega depozita odgovarjajoče število delnic nove emisije v enakih kosih s pripadajočimi kuponi.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. L> dne 15. septembra 1933.
*
IV O 249/38—7.	2636 3—3
Sklep.
Rebernak Jakob, posestnik v Vojniku št. 104, je umrl istotam dne 7. junija 1933. brez oporoke. K njegovi zapuščini se je priglasila za dedinjo zap. vdova Rebernak Uršula.
Ker sodišču ni znano, če in katerim zap. sorodnikom pristoja do te zapuščine sodedinska pravica, se pozivljejo leti in vsi tisti, ki nameravajo uveljavljati kake zahtevke do te zapuščine, da v roku 1 leta od dneva tega sklepa prijavijo pri tem sodišču svojo dedno pravico in oddajo z izkazom svoje dedne pravice svojo dedno prijavo. V nasprotnem primeru se bo o zapuščini razpravljalo le s tistimi, ki se bodo priglasili za dediče in izkazali svojo dedno pravico ter se bo zapuščina prisodila le njim.
Za skrbnico zapuščine se postavlja zapustnikova vdova Premrl Marija.
Sresko sodišče v Celju, odd. IV., dne 20. oktobra 1933.
*
E 174/33	2671
Dražbeni oklic.
Dne 17. novembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga galek, vi. št. 24; Šalek, vi. št. 119.
Cenilna vrednost: Din 44.810'—.
Najmanjši ponudek: Din 22.405'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Šoštanj,
dne 20. septembra 1933.
*
I 1960/33—2.	2688
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. novembra 193 3. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi st. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga a) d. o. Zabovci, vi. št. 151; b) d. o. Sp. Breg, vi. št. 513;
c)	Sv. Marko, vi. št. 127.
Cenilna vrednost: ad a) in b) Din 46.339'—; ad c) Din 6125'—.
Vrednost pritikline: ad a) Din 4250'—.
Najmanjši ponudek: ad a) in b) Din 33.725'—, ad c) Din 4090'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 17. oktobra 1933.
E Va 336/33—14.	2675
Dražbeni oklic.
Dne 5. decembra 1933. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: pare. 2944, gozd, pare. 2905/1, njiva, sedaj travnik, 2953 pašnik, 2954, njiva, sedaj travnik, 2905/2, travnik, pare. 2997/74, šotarija, sedaj njiva, 2797/34, gozd, sedaj travnik, zemljiška knjiga k. o. Brezovica, vi. št. 624, 679, 1837, 1838. 1873.
Cenilna vrednost: Din 16.142'—.
Najmanjši ponudek: Din 10.770-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani,
dne 23. oktobra 1933.
*
I 1943/33.	2689
Dražbeni oklic.
Dne 5. decembra 193 3. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga a) d. o. Brstje, vložna št. 208; b) ideelna polovica d. o. Brstje, vi. št. 135; c) d. o. Gruškovje, vi. št. 18.
Cenilna vrednost: a) Din 57.376'—;
b)	Din 2253-75; c) Din 72.728-60.
Vrednost pritiklin, ki spadajo k vi. št. 208, d. o. Brstje, znaša Din 4530'—.
Najmanjši ponudek: a) Din 30.300'—;
b)	Din 1505'—; c) Din 51.510'—.
Pravioe, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 17. oktobra 1933.
#
E 350/33—9	2672
Dražbeni oklic.
Dne 6. decembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Paka, vi. št. 32; Lipje, vi. št. 230; Lipje, vi. št. 231.
Cenilna vrednost: Din 57.912'40.
Vrednost pritikline: Din 115'—.
Najmanjši ponudek: Din 38.608'26.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Šoštanj,
dne 14. oktobra 1933.
E Va 4525/32—31.	2674
Dražbeni oklic.
Dne 7. decembra 1933. dopoldne ob poldevetih bo na mestu samem v Škofljici št. 10 dražba nepremičnin, tus. zemljiška knjiga kat. obč. Lanišče, vi. št. 560.
1. Pare. št. 79, 452/1, -451 in 80, hiša št. 10 v Škofljici z gospodarskim poslopjem, vrtom, travnikom in pritiklino v cenilni vrednosti Din 337.166'—, najmanjši ponudek Din 225.000'—;
2. travnik, pare. št. 663/1, v cenilni vrednosti Din 13.625'—, najmanjši ponudek Din 9.100-—; travnik, pare. štev. 663/2 Din 32.700'—, najmanjši ponudek Din 22.000'—; travnik, pare. št. 664/1 13.075'— dinarjev, najmanjši ponudek Din 8.800'—; travnik, pare. št. 664/4 v cenilni vrednosti Din 34.275'—, najmanjši ponudek Din 23.000'—; njiva »Novi tak, št. 669/18 v cenilni vrednosti Din 17.643'—, najmanjši ponudek Din 12.000-—; njiva »Zalog«, št. 1345 v cenilni vrednosti Din 7.653'—, najmanjši ponudek Din 5.200-—; travnik »Morava«, št. 667/27 v cenilni vrednosti 16.005-— dinarjev, najmanjši ponudek Din 10.700'—; travnik ob glavni cesti št. 666/1 v cenilni vrednosti 89.950*— dinarjev, najmanjši ponudek 60.000-— dinarjev; travnik za žel. progo št. 666^3 v cenilni vrednosti Din 17.910-—, najmanjši ponudek Din 12.000'—.
Vrednost pritiklin skupaj: 10.030'— dinarjev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri diraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V. a,
dne 27. oktobra 1933.
*
I 105/33—7.	2690
Dražbeni oklic.
Dne 7. decembra 193 3. dopoldne ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lipsenj, vi. št. 107.
Cenilna vrednost: Din 13.000'—. Najmanjši ponudek: Din 13.000'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ložu,
* dne 27. oktobra 1933.
*
E IX I 548/33.	2694
Dražbeni oklic.
Dne 11. decembra 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 11. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pobrežje, vi. štev. 924, 923.
Cenilna vrednost: Din 42.070'— in Din 4.090'—.
Najmanjši ponudek: Din 23.76P75.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča. *
Sresko sodišče v Mariboru, dne 7. oktobra 1933.
I 172/33-17.	2664
Dražbeni oklic.
Dne 11. decembra 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: Hiša št. 33 v Spodnji Sušioi s stavbi-ščem, 2 hramoma, 3 vinogradi in travnikom, 1 njiva, gozd. stavbna, pašniška, vinogradniška in travniška parcela, zemljiška knjiga Sušica, vi. št. 402 in 598.
Cenilna vrednost: Din 38.273'—.
Vrednost pritikline: Din 3.905'—.
Najmanjši ponudek: Din 25.515'32.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Brežicah, odd. III.,
dne 11. oktobra 1933.
•g.
I 337/33—26.	2647
Dražbeni oklic.
Dne 11. decembra 1933. dop. ob osmih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin: Hiša št. 38 v Velikem Obrežu s hlevom, skednjem in 10 zemljiškimi parcelami, zemljiška knjiga Vel. Obrež, vi. št. 47.
Cenilna vrednost: Din 100.415'25.
Vrednost pritikline: Din 4.930'—, ki ]e že gori upoštevana.
Najmanjši ponudek: Din 66.943'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja ' na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Brežicah, odd. II.,
dne 24. oktobra 1933.	/
*
I 157/33—9.	2635
Dražbeni dklic.
Dne 12. decembra 1 933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dvorska vas, vi. št. 27 in 28.
Cenilna vrednost: Din 253.974'—.
Vrednost pritikline: Din 18.580'—.
Najmanjši ponudek: Din 169.316'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Velike Lašče,
dne 23. oktobra 1933.
E 125/31—34.	2663
Dražbeni oklic.
Dne 13. decembra 1933. dopoldne cb desetih bo v podpisanem sodišču v sobi štev. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Preloge, 1. vi. št. 7,
2.	vi. št. 288.
Cenilna vrednost:	1. Din 59.432-25,
2.	Din 295-72.
Vrednost pritikline: Din 3.985'—.
Najmanjši ponudek: Din 39.621-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se %ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Konjicah, odd. II.,
dne 19. oktobra 1933.
I 67/33—8'.	2691
Dražbeni oklic.
Dne 14. decembra 1933. dopoldne ob p o 1 d e v e t i h bo pri podpisanem sedišču v sebi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vrhnika, vi. št. 1167 in 1168.
Cenilna vrednost: Din 45.975'50.
Najmanjši ponudek: Din 32.45P05.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srrsko sodišče na Vrhniki,
dne 20. oktobra 1933.
*
I 68/33—8.	2692
Dražbeni oklic.
Dne 14. decembra 1933. dopoldne ob polena j s tih bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga Vrhnika, vi. št. 1557.
Cenilna vrednost: Din 29.929'—.
Najmanjši ] nudek: Din 19.593'02.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Vrhniki, dne 20. oktobra 1933.
I 223/33—8.	2694
Dražbeni oklic.
Dne 15. decembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bosljiva loka, vi. št. 64 in 69.
Cenilna vrednost: Din -11.48070.
Najmanjši ponudek: Din 7.654'—.
Varščina: Din 1.200'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
S7 „ sodišče v Kočevju, dne °. novembra 1933.
V I 919/33—8.	2676
Dražbeni oklic.
Dne 15. decembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 16 dražba nepremičnin: hiše z drvarnico, hlevom, vodnjakom, nadstreškom, dvoriščem in betonsko ograjo, zemljiška knjiga k. o. Dravlje, vi. št. 570.
Cenilna vrednost: Din 215.000'—.
Najmanjši ponudek: Din 143.333-34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 21. oktobra 1933.
*
E IV I 1516/33-3.	2589
Dražbeni oklic.
Dne 15. decembra 1933. dopoldne ob polenajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rače, vlož-štev. 126, 406.
Cenilna vrednost: Din 75.360'20.
Vrednost pritikline: Din 7.882-20.
Najmanjši ponudek: Din 50.240'13.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 13. oktobra 1933.
*
IV I 1217/33—8.	2524
Dražbeni oklic.
Dne 15. decembra 193 3. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rogoza, vi. št. 179.
Cenilna vrednost: Din 36.91840.
Vrednost pritikline: Din 730'—.
Najmanjši ponudek: Din 24.612’03.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Marflboru, dne 10. oktobra 1933.
*
III R 322/33	2661
Proglasitev za mrtve.
Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni za mrtve. Pogrešance navedeno sodišče pozivlje, naj se oglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Po poteku spodaj označenega roka in po sprejemu dok azov bo sodišče razsodilo o dokazu smrti. Kdor kaj ve o njih, naj sporoči sodišču.
Ime, rojstni dan, stan in bivališče pogrešancev
Bistvene okolnosti, na katere se predlog sklicuje
Uvedbo
postopanja
predlaga
Dan in opr. štev. oklica
Oklicni rok poteče
Kržmanc Janez, roj. 20. avgusta 1875. v Bevkah.
Skvarča Jožef. roj. 20. oktobra 1886. v Rovtah.
Odšel ob izbruhu svetovne vojne s top. odd. 6/3 na gališko bojišče, odkoder pa se ni nikdar več javil.
Boril se je na raznih bojiščih pri 27. domobr. p. p„ nazadnje v Italiji, kjer je zbolel in bil poslan na zdravljenje na Češko. Od konca 1. 1918. se ni več javil.
zena
Kržmanc Elizabeta
9./6.1933 T 115/32
1./4.1934
zena Skvarča Marija
19./6.1933 T 21/33
1./4.1934
Kemperle Valentin, roj. 13. februarja 1880. v Sp. Sorici, posestnik ravnotam.
Ob splošni mobilizaciji odšel v vojno, bil dodeljen leta 1916. nekemu črnovoj. baonu v Gorici, prišel v italijansko ujetništvo' odkoder se je zadnjič oglasil leta 1919. iz Altarnore v Perugiji.
zena Kemperle Ana
14./9.1933 Og 27/33
15./4.1934
Loncnar Janez, roj. 18. oktobra 1875. v Poljah 10, posestnik istotam.
Ob splošni mobilizaciji je bil dodeljen 155. črnovoj. baonu, se udeležil bitke pri Piavi; od 15. XII. 1918. pogrešan.
zena Loncnar Marija
14./9.1933 Og 29/33
15./4.1934
Ostrež Mihael. roj. 26. avgusta 1892. v Volavljah.
Odšel ob izbruhu svetovne vojne z 88. p. p.. 11. stot., v Budjejovicah, Češka, na bojišče, odkoder se ni nikdar javil.
zena , Ostrež Marija
19./10.1933 Og 31/33
1./5.1934
Mužan Valentin, roj. 4. decembra 1883. na Bledu, pos. v Ribnem št. 57.
Ob izbruhu svetovne vojne odrinil s 17. p. p. na gališko bojišče, pisal spočetka enkrat, pozneje se ni več javil.
zena Mužan Marija
17.10.1933 Og 41/33
1.15.1934
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 20. oktobra 1933.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna firma:
1011.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. oktobra 1933.
Besedilo: Anglo-Jugoslaven^ko petrolejsko dionično društvo za rafiniranje i promet petrolejem i inim bitumenskim proizvodima, podružnica Ljubljana.
Obratni predmet:	1.	Promet,	nakup
in prodaja bitumena, zemskih plinov, nafte, zemskega voska, asfalta, petroleja itd. ter industrijsko in drugačno izkoriščanj© označenih snovi, osnovanje, gradba in pogon na lasten račun ali v zvezi z drugimi družbami tvornic vseh vrst, kojim služi bitumen kot motorna sila ali kot gonilni material, ali koja bitumen sama kemično ali na drugi način izdeluje.
V prvo kategorijo spadajo tvornic© za kemično industrijo opekarn za peči in za žganje apna, tvornice plina in cementa, metalurgiične industrije itd., v drugo
kategorijo pa rafinerije nafte, naprave za dobivanje čadja in zemskih plinov, *atem dobivanje metilnega alkohola, fcrmaldehyda in zemskega plina itd.
2. Gradba in vzdrževanje vodov zemskih plinov za preskrbo mest s plinom, industrijskih podjetij s plinom za pogon, v kolikcr to dopušča moč otvorje-nih plinskih področij.
3. Opravljanje trgovskih poslov, kolikor So zvezani z obrati pod 1. in 2.
4. Nabava glavnice, ki služi društvenim namenom, kakor tudi uporabljanje lastnih presežkov družbe potem bančnih poslov.
5. Družba more svoj poslovni delokrog razširili tudi na tukaj ne naštete veje, koje so s predmetom podjetja sorodne.
6. Zgradba in vzdrževanje vodnih cevi, tankov, tankladja, rezervnih cistern in skladišč ter osnovanje in sodelovanje pri'sorodnih društvih.
Družbina oblika: Tvrdka je podružnica pri sudbenem stolu kao trgovaokem
sudu v Zagrebu od 8. marca 1921. piro-tokoliranega glavnega zavoda enakega imena in obratnega predmeta, ki je de1-niška družba s pravili z dne 7. marca 1921. in izpremembo v §§ 1. in 6., vpisano dne 12. februarja 1923. in 15. marca 1928. ter delniško glavnico v znesku 100,090.000 Din, razdeljeno na 1,000.000 delnic po 100 Din nominale, glasečih se na prinosca, ter je ustanovljena za nedoločen čas.
Tvrdka družbe se podpisuje na ta način, da se pod natisnjeno, napisano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke podpišeta en poslovodeči član ravnateljstva in en drugi član ravnateljstva ali uradnik družbe, ki mu je podeljena pro-kura. Prokurist podpisuje s prokuro označujočim pristavkom.
Ravnateljstvo sestoji iz 3 do 15 članov.
Družba objavlja svoje oglase v >Služ-benih novinah« v Zagrebu.
Člani ravnateljstva so:
dr. Marič Milan, predsednik družbe in industrialec v Zagrebu, Tuškanec 18, dr. Marič Artur, podpredsednik družbe in industrialec v Zagrebu, Josipo-
vac 19,
dr. Rodanič Rudolf, član uprave in odvetnik v Zagrebu, Tomioeva ul. 3, dr. Simič Vuk, ravnatelj in član uprave v Zagrebli, Opatička 4.
Prokurist družbe je Medinič Alija, namestnik ravnatelja in prokurist v Zagrebu, Zvonimirova 83.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 22. septembra 1933.
Fi 511/33. — Rg B III 97/1.
Vpisale so se izpremembein dodatki pri nastopnih firmah:
1012.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 21. oktobra 1933.
Besedilo:	L. Slanovec Jugospeeial,
družba z o. z.
S sklepom občnega zbora z dne 2. oktobra in 20. oktobra 1933. so se izpre-menili odstavki: Drugič, Osmič in Devetič družabne pogodbe.
Besedilo firme odslej:
Jugospeeial A. Bucik, družba z o. z.
Družbo zastopa vsak poslovodja samostojno in podpisuje zanjo samostojno na ta način, da pod natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno ali od kogarkoli napisano besedilo tvrdke pristavi samostojno svoj podpis.
Vpiše se poslovodkinja Bucik Anka, trg. poslovodkinja v Ljubljani, Sv. Petra cesta 3.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 21. oktobra 1933.
Fi 550, 588/33 — Rg C III 250/5. 6.
*
1013.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 21. oktobra 1933.
Besedilo; Tehnični biro »Tehnat, družba z o. z.
Izbriše se poslovodja Tomažič Emil. vpiše pa poslovodja inž. Umek Anton, pooblaščeni gradbeni inženjer v Ljubljani. Igriška ul. 3.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 20. oktobra 1933.
Fi 574/33 — Rg C III 129/8.
*
1014.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 26. oktobra 1933.
Besedilo: Podružnica ljubljanske kreditne banke v Mariboru.
Dirigentom podružnice je imenovan Josip Šterger, dosedanji namestnik ravnatelja.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 26. oktobra 1933.
Rg B I 3/25.
Izbrisala se je nastopna firma:
1015.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 21. oktobra 1933. Besedilo: Bergodac & Co., družba z
o.	z.
Po končani likvidaciji.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 20. oktobra 1933.
Fi 577/33 — Rg C IV 106/6.
Vpisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna zadruga:
1016.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 23. oktobra 1933.
Besedilo: Jugoslovenska vzajemna zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet:
Zadruga ima namen:
a) sprejemati od vsakogar hranilne vloge na obrestovanje;
b) pridobivati si denarna sredstva s svojim zadružnim kreditom;
c) dajati kredite in posojila zadružnikom;
d) gojiti smisel za štedeuje, kar je vzgojnega in narodno-gospodarskega pomena in to s svojim
oddelkom za male štednje, oddelkom za stavbne kredite, oddelkom za stavbne vloge, oddelkom za splošne štednje v določeni namen.
Zadružna pogodba (statut) z dne 23. septembra 1933.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po v uradu nabitih objavah.
Načelstvo sestoji iz 5 do 10 članov. Člani načelstva so:
Majerle Ivo, bančni uradnik v Celju, Oblakova ul. 13;
dr. Čampa Lojze, odvetnik v Ljubljani;
Vajda Marjan, stavbenik v Ljubljani, Šmartinska cesta 62;
Gajšek Karol, notar v Marenbergu; * Hoiobar Stojan, posestnik in slikrr v Celju.
Pravico zastopati zadrugo ima: Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje zanjo na ta način, da se pod firmo zadruge podpišeta vedno dva člana načelstva ali en član načelstva in za podpisovanje pooblaščeni uradnik.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. oktobra 1933.
Štev. 558 — Zadr. X 396/1
Vpisale so se izpremembe ln dodatki pri nastopnih zadrugah:
1017.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 23. oktobra 1933. Besedilo:	»Jugrad«, jugoslovanska
gradbena in kreditna zadruga, registro-
vana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Na občnem zboru dne 20. avgusta 1933. so se izpremenila pravila zadruge v §§ 2., 4., 8., 29. in 12.
Izbrišejo se člani načelstva Mohar Anton, Mesesnel Edvard, Kosi Ivan, Knez Anton in Vrhovec Drago.
Vpišejo se člani načelstva:
Pšenička Rudolf, poslovodja tvrdke ^Tempo« v Zagrebu, načelnik;
Jelič Matija, nadziratelj brzojava drž. žel. v Zagrebu, načelnikov namestnik;
Findrik Petar, žel. činovnik v Veliki Gorici, zapisnikar;
Dukarič Andrej, nadmlinar pri paro-mlinu v Zagrebu, namestnik zapisnikarja;
Robnik Ivan, pozlatar iz Zagreba, Še-rioina 23, blagajnik.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 20. oktobra 1933.
Fi 572/ 584/33 — Zadr. IX 226/19. 20.
*
1018.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 26. oktobra 1933.
Besedilo: Tiskovna zadruga v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 13. oktobra 1933. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: dr. Lipold Franjo, odvetnik v Mariboru.
Likvidacijska firma: Tiskovna zadruga v Mariboru, registrovana zadruga * omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme:	Likvidator podpisuje
likvidacijsko firmo samostojno in sicer tako, da pristavi pod tiskano ali pisano besedilo tvrdke svoj podpis.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 26. oktobra 1933.
Zadr II 55/10.
1019.	*
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 26. oktobra 1933.
Besedilo:	Zadruga državnih usluž-
bencev za nabavo stanovanj, registrova* na zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Reher Anton in Tinta Štefan.
Zadružna pravila so se izpremenila v členih 13., 15., 16., 18., 45. in 55.
Upravni odbor sestoji iz 3 članov in 2 namestnikov.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 26. oktobra 1933.
Zadr IV 40/8.
*
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 26. oktobra 1933.
Besedilo: Zadružna oblačilnica v Mariboru, registrovana zadruga z omejen® zavezo.
Zadružna pravila so se izpremenila v §§ 2., 7. in 11.
Namen zadruge odslej: Zadruga ima namen pospeševati gospodarstvo in naravno povzdigo svojih članov. Zato:
1. Oskrbuje svojim članom vsa oblačila po čim nižji ceni in po čim boljši kvaliteti.
2. Za dosego in pospeševanje zgornjih nmnenov ustanavlja in nabavlja vse premično in nepremično blago v kolikor je za smoter potrebno, prevzema in si priključuje sorodne ustanove, v kolikor iste odgovarjajo zgornjim zadružnim ciljem, ter se poslužuje podpor države in drugih javnih činiteljev.
Vpiše se novoizvoljeni član načelstva Bratuša Ivan, priv. uradnik v Mariboru, Meljska cesta št. 38 (predsednik). Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 26. oktobra 1933.
Zadr V 28/6.
Izbrisala se je nastopna zadruga:
1021.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. oktobra 1933. Besedilo: Prva radnička pekarna kao zadruga s. o. j. v Zagrebu podružnica Ljubljana.
Kadi opusta podružnice.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. septembra 1933.
Fi 508/33 — Zadr. X 204/3.
Konkurzni razglasi
1022.
S 3/28—593	2668
Določitev naknadnega ugotovitvenega naroka.
V konkurzni zadevi tvrdke Kajfeža Antona, veleindustrialca v Kočevju, se določa narok za likvidacijo in ustanovitev vrste naknadno priglašenih terjatev in onih terjatev, ki bi se morda še priglasile do dne 20. novembra 1933., na dan
20.	novembra 1933. ob 10 uri
pri sreskem sodišču v Ribnici, v sobi štev. 7.
Sresko sodišče v Ribnici, dne 30. oktobra 1933.
1023.	*
S 2/33-50	2669
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Fingušt Janez, posestnik v Zg. Gorici.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka S 2/33—2 o imo-vini prezadolženca, se odpravlja, ker so pritrdili vsi upniki po § 179. k. z. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 27. oktobra 1933.
1024.	*
Por 4/33—10.	2687
Potrditev poravnave izven stečaja.
Poravnalna zadeva tvrdke Wagner Josip v Šmarju pri Jelšah.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil poravnalni dolžnik s svojimi upniki dne
18.	oktobra 1933 in ki določa, da je prednostne terjatve in zahtevke plačati v celoti, ostali upniki pa dobijo 40% kvoto, plačljivo v 12 mesečnih enakih obrokih, od katerih zapade prvi najkes-neje 15. novembra 1933. Poravnalna kvota za terjatev v inozemski valuti je plačljiva v dotični originalni valuti, ako pa plača dolžnik te obroke v dinarski valuti, se izvrši po tečaju dneva, upoštevajoč ažijo, veljaven za ta dan. Poravnavi pristopa kot porokinja in plačnica Wagner Irena, posestnica v Šmarju, z učinkom po § 60. por. zak.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 24. oktobra 1933.
1025.	*
Sa 4/33—7.	2648
Konec poravnave.
Poravnalna stvar Jeriha Antonije, trgovke in hišarice v Gorenji vasi 50 pri Ribnici.
S sklepom Sa 4/33—5 otvorjeni poravnalni postopek se v smislu § 55. zakona o prisilni poravnavi izven stečaja proglaša dovršenim, ker je odločba o potrditvi poravnave postala pravomočna. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 21. oktobra 1933.
1026. *
Sa 3/33—9.	2649
Konec poravnave.
Poravnalna stvar Ozimka Franja, trgovca v Selih pri Šumberku št. 3, pošta Zagradec.
S sklepom Sa 3/33—1 otvorjeni poravnalni postopek se v smislu § 55. zakona o prisilni poravnavi izven stečaja proglaša dovršenim, ker je odločba o potrditvi poravnave postala pravomočna.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 21. oktobra 1933.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 15918/2.	2696
Razglas.
Lov krajevne občine Moste se bo oddal v zakup na javni dražbi pri podpisanem sreskem načelstvu v ponedeljek, dne 11. decembra 1933. ob 9. uri za
dobo od 15. januarja 1934. do 31. marca 1939.
Zakupni in dražbeni pogoji so na vpogled pri tukajšnjem načelstvu med uradnimi urami.	•
Sresko načelstvo v Ljubljani, dne 28. oktobra 1933.
Štev. 15.088/2749—1933.	2686—3—1
Razglas
o I. pismeni ponudbeni licitaciji za dobavo in montažo plinskih aparatov v zgradbi za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru.
Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje po aarpčihj inupjafrstjgft za gradbe od
12.	oktobra 1933., M. G. Br. 26848, in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih izprememb, odnosno izpopolnitev za dobavo in montažo plinskih aparatov v zgradbi carinske pošte v Mariboru
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 21. novembra 1983. ob 11. uri dopoldne
v prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica 8, soba štev. 5.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami isto-tarn, soba štev. 3, oziroma je dobiti vse ponudbene pripomočke pri tem uradu.
Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša: Din 77.310-—.
Zapečatene ponudbe, kolkovane po § 9. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca
1932.,	»Službene novinec br. 70—XXIX z dne 26. marca 1932, vsako prilogo pa s kolkom za Din 2'—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za prevzem dobave in montaže plinskih aparatov v zgradbi za carinsko pošto in carinske Urade na glavnem kolodvoru v Mariboru od ponudnika N. N.« neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne o odo upoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša 8000-— Din za naše, odnosno Din 16.000-— za tuje državljane.
Kavcija se mora položiti najkesnje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri mestni blagajni mariborski v Mariboru, Slomškov trg 11, v vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86 zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«. Kavcijo je mogoče položiti tudi v gotovini pri Državni hipotekami banki, podružnici v Ljubljani.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za preteklo četrtletje, odobrenje ministrstva za grad-be, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Državna uprava si izrečno pridržuje kravico, oddati razpisano delo neglede
na višino ponujene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji.
Mestno načelstvo mariborsko.
V Mariboru, dne 31. oktobra 1933.
*
Štev. 8931.
2678 3-1
Razpis nabave.
Za nabavo zdravil, obvozil, zdravniškega pribora in lekarniških potrebščin v občni državni bolnici v Ljubljani za
čas od decembra 1933. do 31. marca 1934. se razpisuje druga ofertalna licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje skladno s §§ 4. do 9. pravilnika o pogojih za nabave bolničnega inventarja
dne 24. novembra 1933. ob 11. uri v pisarni upravnika bolnice.
Pogoje, kakor tudi ostala navodila z navedbo višine potrebne kavcije za udeležbo pri licitaciji daje uprava bolnice.
Uprava občne državne bolnice v Ljubljani,
dne 27. oktobra 1933.
Opr. 519.	2697
Razpis.
Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani razpisuje v smislu § 11. in 42. službenega pravilnika za nameščence
eno mesto kategorije C položaja VI., eno mesto kategorije C položaja VIL, eno mesto kategorije C položaja VIII., dve mesti kategorije C položaja IX.
Za ta mesta je potrebna šolska izobrazba, ki odgovarja 4 razredom srednjih šol.
Službeni prejemki, kakor tudi vse ostale službene pravice in dolžnosti so razvidne iz službene pragmatike. Lastnoročno spisanim prošnjam je priložiti: krstni list, domovnico, poročni list, rojstne liste otrok, šolska izpričevala, izpričevala o dosedanjih službah, nravstveno izpričevalo, vojaška izpričevala in zdravniška izpričevala:	eno o splošnem
zdravju in eno od specialista za tuberkulozo ali javnega dispanzerja, da prosilec ni bolan za tuberkulozo.
Prošnje je vložiti pri podpisani blagajni v Ljubljani, Gajeva ul. 5, do vštetega dne 20. novembra 1933. do 12. ure. Kesneje došle in nezadostno opremljene prošnje se ne bodo upoštevale.
Prednost imajo sedanji uslužbenci blagajne, ki so si že pridobili pravice do napredovanja.
Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani,
dne 3. novembra 1933.
Razne objave
2670
Vabilo na izredni občni zbor
hranilne posojilnice »Moj Dom« r. z. z o. z. v Ljubljani,
ki bo v nedeljo, dne 19. novembra 1933. ob 9. uri dop. v veliki dvorani restavracije pri »Levu« na Gosposvetski cesti v Ljubljani.
Dnevni red:
1. poročilo načelstva,
2. revizijsko poročilo,
3. sprememba pravil,
4. slučajnosti.
Ako ob določenem času na občnem zboru ne bi bilo navzočnili najmanj */« članov, se bo vršil občni zbor na istem mestu % ure pozneje, ki sme sklepati z 2/3-sko večino neglede na število zastopanih članov.
Načelstvo.
2682
Objava.
Izgubil sem indeks juridične fakultete univerze v Ljubljani na ime: Hotzl Oton, ter ga proglašam za neveljavnega, Hotzl Oton s. r.
❖
Objava.
Izgubil sem dijaško knjižico II. letnika drž. tekstilne šole v Kranju za
1.	1933./34. na ime: Juh Miroslav, rodom iz Novega Vodmata (Moste pri Ljubljani), ter jo proglašam za neveljavno.
Juh Miroslav s. r.
*
2679
Objava.
Izgubil sem evidenčno številko 2—182 svojega motorja, ter jo proglašam za
neveljavno.
E.	Rosa,
zastopstvo »Jugoškoda«, Ljubljana.
Mariborska industrija svile d. d. v Ljubljani
Aktiva	Bilančni	račun	za	poslovno	leto	1932.	Pasiva
2665
Blagajna....................
Rimese......................
Debitorji...................
Poštna hranilnica . . . . Terjatve pri Ljubljanski
kreditni banki.............
Blagovna zaloga.............
Zemljišča...................
Poslopje . . Din 712.502"— Odpis ... „	18.269-30
Stroji . . . „ 1,080.114-80
Odpis............... 119.982-80
Primanjkljaj na glavnici „2,287.146-99 Manj prenos čistega obrat, dobička posl.
leta 1931. . . „	149	565-33
Din
14.801-45
65.000-— 1,633.883-58
39.793-52
1.995- -1,017.038-60
50.000-
694.232-70
960.132-
2,137.581-66
6,614.458-51
Delniška glavnica Kreditorji Dolg pri Ljubljanski kreditni banki . . Dob.ček
Din
5,000.000-—
655.501-75
750.000-
208.956-76
Dati
Račun iz«ube in dobička.
6,614.458 51
Imeti
Splošna režija	 Bančni stroški 	 , Bančne obresti	 Drugi izdatki	 Davki in javne dajatve . . Zavarovalnine	 Odpisi strojev 10°/0 - . • Odpisi na poslopju 2'/,% Saldo dobička		Din 129.42P13 13.007-08 60.803-11 32.159-40 16.291-75 7.153"— 119.982 "80 18.269-30 208.956-76	Obresti	 Blagovni račun		Din 1.864.30 604.180-03
			•
-	606-044-33		606.044-33
1			
Upravni svet.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.