PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XX. St. 254 (5937) TRST, sobota 7. novembra 1964 NA PROSLAVI 47. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE V MOSKVI Brežnjev predlaga konferenco kom. strank ter poudarja koeksistenco in pomiritev Govor so v Moskvi označili kot «popolnoma hruščovskh - Čuenlajevo pomenljivo ploskanje - Njegovi razgovori s Kosiginom in Mikojanom in - kot poročajo iz Pekinga - tudi z Brežnjevom MOSKVA, 6. — Na proslavi 47. obletnice oktobrske revolu-C1je je v dvorani kongresov v Kremlju govoril prvi tajnik CK KP Sovjetske zveze Leonid Brežnjev. Prvi del govora je Posvetil pozdravom delegacij, pri čemer je — kot poročajo zahodni dopisniki — predsednik kitajske vlade Cuenlaj doživel precej dolgo ploskanje; nato je govoril o uspehih sovjetskega gospodarstva, potem je haStel pomanjkljivosti in nakazal naloge, ki jih je treba izpolniti. V drugem delu pa je govoril o vprašanjih mednarod Pega komunističnega gibanja in sovjetski zunanji politiki. Ta ®el je bil vsekakor najbolj zanimiv. Brežnjev je dejal, da je za KP SZ podlaga odnosov s socialističnimi deželami proletarski ®ternacionalizem, bratsko sodelovanje na podlagi enakoprav-Posti, neodvisnosti in volje, da s® vskladijo skupne koristi s kostjo posameznih dežel. «V odno-S1“ med suverenimi državami je važno izvajati Leninov nauk. iisnes obstajajo vsi objektivni po-®°ii Za utrditev teh odnosov. V socialističnih državah je ena i-deologija in en sam gospodarski sistem; obstajajo skupni interesi |a obrambo miru in varnosti. Smatramo, da bi bilo zgrešeno vsiljevati metode ene države dru-jf' državi, zakaj oblika za gradi-lev socializma in metode so suverena pravica vsake države. V vsakem primeru pa ta avtonomija ne sme ovirati prijateljstva med socialističnimi državami. Pravil-n°st ali nepravilnost te ali one ihetode se mora kontrolirati na podlagi konkretnih rezultatov, ki je ta metoda dala*. Brežnjev ■* še prav posebej poudaril, da vodstvo SZ smatra »za svojo sve-.dolžnost storiti vse, kar je mo-“°ce za utrditev strnjenosti so-etalističnih držav na podlagi mar-sizma-leninizma, ker to zahtevajo interesi graditve komunizma. v zadnjem delu svojega govora P® le ponovno govoril o stanju v •Pednarodnem komunističnem giba-Pju ter dejal, da bi nasprotniki “bcializma hoteli izkoristiti razlike * tem gibanju. »Toda, da bi se Ponovno utrdila strnjenost obstali0 učinkoviti ukrepi, katerih iz-vajanje bo polagoma omogočilo, r4 se spori premagajo. Ne sme ^ kompromtirati bistvo zaradi ne-katerih razlik v stališčih. Rešitev Prašanj, ki zadevajo mednarod-komunistično gibanje, je v in-"eresu vseh strank.« Nato je Brež-nJev nadaljeval: •Komunistično gibanje se skli-joje na izjave, ki so bile sprejete a moskovskih konferencah v letu i,?7 in leta 1960. V teh izjavah so d*ie nakazane učinkovite metode, a se razlike mnenj premostijo.« , tem v zvezi je Brežnjev citiral glavo 81 partij iz leta 1960, v ka-Je rečeno, da bodo komuni-seik stranke po potrebi sklicale estanke o aktualnih vprašanjih, (jp, hi si izmenjali izkušnje in iz-ci jea a en°tna stališča in enotne ak- hlev skih - hi odgovarjala namenu.« jJe' «Zdi se nam, je dejal Brež-skivl’ da le nova konferenca brat-partij, za utrditev strnjenosti -'■hjhnističnega gibanja že zrela in tal Ogovarjala namenu.« Va»i 10 le omenil nujnost spošto-hnrf5 leninističnih načel in spod-Jido, k; j0 je dal 20. kongres okt 7 tej zvezi omenil »letošnji ort.?brski Plenum« fna katerem so ig vPsnili Hruščova) ter dejal, da ne» Plenum še en dokaz sreč-str. , izva]anja «splošnih smernic m. i ’• Belo oktobrskega plenu-duh e hilo «prežeto s kolektivnim nan£,m’ z zvestobo Leninovemu bro, °h soglasju vseh in ob odo-, “Vanju in podpori vseh strank daruSeea ljudstva.« Končno je pou-strn ’u da sta program in statut kršiti zakona' ki se ne moreta Je govoril o zunanji politiki, de ienil najprej kolonialne naro-žavft s tem v zvezi nevezane dr- Rekel je, da je SZ popolno-azil ®u0tna s stališči afriških in jskih držav glede «nujnosti, da 1 "hnše s sveta sleherna sled kolta T .fna>1 ter omenil Ciper, Kon-hn’ »,Vnsko Ameriko in Jugovzhod-tneri ln dejal, da so vse to prt-hotro vreešavanja imperializma v je b 'e zadeve novih držav. Nato “režnjev dejal: J&jetska zveza je vedno vodila To J*? miroljubne koeksistence, čila t 5 zaradi tega, da bi preprečevati rsko vojno in ker hoče reki m, „,Pore s pomočjo pogajanj ča vsakemu narodu, da odlo- nt “ Svdji usodi. Koeksistenca slo-in k1® . medsebojnem razumevanju tavali 8tnem sodelovanju med dr-stemi'u? zszličnimi socialnimi si-nofi.lL^usksistenca pomaga narod-želii 7°h°dUnim gibanjem. Sovjeti terJ > da bi se pomiritev, do kaše J® Prišlo v zadnlih mesecih, Je za je utrjevala. Naša država Jevgni rnlr°lJuhno in napredno ure-varta e .nerešenih vprašanj in zago-skaJ utrditev stvari miru. Sovjet-ževair,Veza Je za prenehanje oboro-razr,:,.®. tekme in za sporazum o lj6na°*ttvi. Moskva je bila prisi-Proi,„?šred°točiti svoje napore na žah0l?i,*° raket zaradi politike kravlu! , ov- Toda mi smo pri-jpcjf jeni ^ prenehati in odstraniti žagovoM n vse ostalo orožje. Mi Sep iarJamo take sporazume, kakr-drskih moskovski za prekinitev je-orne,. '. hoskusov, za sporazume, ki Ja; z« 0 Urjenje jedrskega orož-tazory?1nas J® bistveno, da stvar obstaja nobena druga podlaga, da bi se zajamčila varnost v Evropi.« Nato je poudaril sovjetsko nasprotovanje večstranski jedrski sili NATO, ki bi omogočila bonski vladi kontrolo nad jedrskim orožjem, poudaril je da SZ zagovarja nev-mešavanje v zadeve drugih držav in dejai, da «spletke, provokacije in zarote proti Kubi povzročajo u-pravičeno ogorčenje«. «Hočemo da se Formoza ponovno združi z matično domovino, Ljudsko republiko Kitajsko«, je poudaril Brežnjev in dodal: «Odločno obsojamo provokacije v Vietnamu, pozdravljamo ljudstvo Južne Koreje, ki se bori za enotnost in za odstranitev ameriških čet.« «Veliko važnost pripisujemo razvoju odnosov s kapitalističnimi državami. Odnosi med SZ in ZDA se morajo utrditi. V teh dneh je bil podpisan trgovski sporazum s Francijo in mi pozdravljamo željo, ki jo gojijo druge države, da bi razširile gospodarske in trgovske zveze z nami. Na tem področju obstajajo konkretne možnosti za Italijo, za Veliko Britanijo, za Japonsko in druge države,« je dejal Brežnjev in dodal: ((Zadnje predsedniške volitve v ZDA so dokazale, da se večina Američanov bori in v interesu miru. Poraz ameriških skrajnežev ie dobra lekcija za reakcionarne sile na vsem svetu. SZ se bori za prijateljstvo s skandinavskimi državami, s Tučijo in z vsemi drugimi sosedi. V sedanjih pogojih svetovna vojna ni neizbežna in lahko se prepreči s skupno borbo svetovnega delavskega razreda in bivših kolonialnih narodov. Toda ne smemo pozabiti, da obstajajo še vedno reakcionarne sile: še vedno so mednarodne krize in še vedno smo priča oboroževalni tekmi. V vsem tem se opaža potiskanje v vojno. Zaradi tega Sovjetska zveza ne zmanjšuje svoje budnosti in ker razpolaga z možnim orožjem, se zaveda svoje varnosti in varnosti vsega socialističnega tabora. Dokler ne bo podpisan sporazum jo razorožitvi, bomo držali obrambno moč Sovjetske zveze na najvišji ravni « Ko je Brežnjev govoril o uspehih, je dejal, da se je industrija dvignila v enem letu za 10 odstotkov, v Ameriki pa samo za 3,4 odst. Rekel je, da SZ prednjači v ključnih industrijah, v vesoljskih raziskavah, v tehničnoznanstvenih raziskavah in v kuituri. Nato je prebral več številk o dvigu proizvodnje, izboljšanju življenjske ravni in sicer: 85 milijonov ton jekla, kar je več kot proizvajajo Francija, Velika Britanija in Zahodna Nemčija skupaj; 223 milijonov Kub metrov petroleja; 459 milijard kWh električne e-nergije itd. Za kmetijstvo je dejal, da je bil odkup v celoti realiziran. Navedel je tudi številke o proizvodnji predmetov široke potrošnje, dejal je da se je potrošnja dvignila, hkrati pa tudi proizvodnja ln prodaja oblačil, obutve, hladilnikov, televizorjev in biciklov. Poudaril je, da so se dvignile mezde, da kolhoz-r.iki prejemajo pokojnine ter napovedal gradnjo novih stanovanj, za zdravilišča, otroške vrtce, delavske hotele itd. je določeno 35 milijard rubljev letno. Nato je govoril o nalogah, ki jih Je treba izvršiti za zmago komunizma ter govoril o pomanjkljivostih in napakah. Dejal je, da je kakovost mnogih predmetov slaba, oskrba prebivalstva ni na potrebni ravni; preveč denarja se zapravlja za gradnjo delavnic, kjer je delo preveč počasno. Tudi kmetijstvo ni zadovoljivo. Poudaril je, da je treba razvijati kmetijstvo in industrijo in razširiti proizvodnjo predmetov široke potrošnje. Zaradi tega je treba strogo izvajati gospodarske zakone, kajti kadar koli se dela po svoje, je neuspeh neizogiben. «Naj-večja nesreča, id Jo poznamo, je prav volja, da se dela ln ruši«. ((Jamstvo za uspeh pa ni v nenehnih reorganizacijah, temveč v ljudeh in v kontroli. Treba je izvajati potrebne ukrepe, da se zajamči gospodarsko vodstvo brez prevelike naglice, doseči je treba najvišjo proizvodnost, da bi se zboljšala blaginja in da bi se razvile vse industrije, skupaj z obrambno industrijo. Potrebno je paziti bolj na kakovost kot na količino, bolj na gospodarsko učinkovitost produkcije in investicij, na trajnost predmetov široke potrošnje in strojev«. Poudaril je še, da morajo vsi delavci , poznati najboljše »standarde« svetovne proizvodnje in težiti za tem, da jih prekosijo. Nujno jt potrebna stimulacija v produkciji in za dosego večje produktivnosti dela. Vzpostaviti je treba ((pravični odnos meri interesi družbe in delavcev in slehernega posameznika, pri čemer pa je važna tudi »moralna stimulacija — socialistično tekmovanje«. Za kolhoze pa .ie dejal, da so za kol-hoznike potrebni konkretni ukrepi za Stimulacijo« ne pa besede«. Dati jim je treba večjo možnost pobude, da bi mogli več proizvajati. Pri tem pa je nepravično zanemarjati mnenje posameznih oseb: v zadnjih letih so se na tem področju dopuščale krivične omejitve. Brežnjev je tudi poudaril, da bo država določila večje izdatke za razvoj trgovine in vsakdanje potrošnje. Značilno je. da je v tej zvezi današnja «Pravda» objavila članek prvega tajnika KP Ukrajine, v katerem je rečeno, da vlada priporoča vračanje kolhoznikom tiste zemlje, ki je bila prej odvzeta, zato da bi mogli kmetje rediti živino in pridelovati potrebno krmo. Kot je znano, je bil Hruščov obtožen, da je kmete v tem smislu omejeval. V Pekingu pa ((Ljudski dnevnik« poudarja, da je bil Hruščov ((glavni predstavnik modernega revlzio- lucija«. List dodaja: ((Prepričani smo, da težave med SZ in Kitajsko konec koncev nimajo nič drugega kot začasen značaj, niso nič drugega kot epizoda v odnosih med obema državama te« se lahko polagoma rešijo«. Voditelji kitajske KP pa sp poslali voditeljem KP SZ pismo, v katerem poudarjajo, da »kitajsko ljudstvo upa, da se bosta partiji obeh držav tesno združili na podlagi marksizma-leninizma ter revolucionarnih načel izjav iz let 1957 in 1960». Tass poroča, da se je pred proslavo Cuenlaj sestal s Kosiginom in Mikojanom. V Moskvi pa se govori, da se bo jutri sestal z Brežnjevom ter da obstaja možnost, da se bo KP Kitajske udeležila konference komunističnih strank, ki je napovedana za 15. decembra t.l. Agencija «Nova Kitajska« pa poroča, da se je «čuenlaj sestal večkrat z Brežnjevom, Kosiginom in Mikojanom«. Zahodni dopisniki poročajo, da je med govorom Brežnjeva Cuenlaj živahno ploskal, ko je Brežnjev omenil sovjetsko armado, podporo Kubi, Vietnamu in Koreji in oktobrski plenum. Vzdržal pa se je ploskanja, ko je bilo omenjeno sovjetsko kmetijstvo, politika miroljubne koeksistence, moskovski sporazum, možnost, da vojne ne bo; dalje, ko je Brežnjev omenil sklepe 81 partij iz leta 1960 o načinu premostitve razlik med partijami ter ko je omenil skupne cilje komunistov vsega sveta. Isti dopisniki označujejo govor Brežnjeva kot «popolnoma hru-ščovski«. Jutri na dan 47. obletnice oktobrske revolucije pa bc — kot vsako leto — na Rdečem trgu v Moskvi vojaška parada. Za dosM??‘tv? napreduje, ter da se lo konkretni rezultati.« mefev je nato dejal, da je SatVie 5e5enlml vprašanji tudi vpra-Ijubnp ..'JPske varnosti in miro-pQUdn>-ne, ve nemškega vprašanja, »evanjiil. J6, dft je treba odstraniti 1 fne zahteve in priznati sto ri.,9?0 v Evropi in s tem ob-vefl nemških držav, kajti »ne Danes je odpotoval iz Moskve na is*__________________________ Dunaj turški zunanji minister Er- nizma, ki je izdal leninizem in pro- > kin, potem ko je včeraj podpisal letarski internacionalizem ter pot, sovjetsko-turški sporazum o kultur-ki jo je nakazala oktobrska revo-1 nem in znanstvenem sodelovanju. PRED PRORAČUNSKO DEBATO V POSLANSKI ZBORNICI Pieraccini in Colombo sta poročala o gospodarskem in finančnem stanju Poseben odbor bo pripravil v roku štirih mesecev reformo državnih železnic - Resolucija vodstva KPI v zvezi z rezultatom razgovorov, ki jih je njena delegacija imela s sovjetskimi voditelji RIM, 6. — Minister za državni proračun Pieraccini in zakladni minister Colombo sta danes poročala v poslanski zbornici o gospodarskem in finančnem stanju dežele v zvezi s proračunom za prihodnje leto. Pieraccini je v začetku svojega poročila poudaril, da še nismo premagali neugodne gospodarske konjunkture, dasi se nam zdi, da smo se približali »najnižji točki«, od koder gre pot navzgor. Potem ko je jasno in odkrito analiziral negativne plati sedanjega gospodarskega sta- nja, ki zahteva odločno in previdno politiko vlade, da bi od zaustavljene inflacionistične tendence ne zašli v deflacionistič-no razdobje, kar bi imelo za posledico znižanje proizvodne dejavnosti in brezposelnost v neprimerno večjem obsegu od onega zelo skromnega, ki ga je ta pojav imel v letošnjem letu, je minister podal obširno analizo gospodarskega stanja dežele, ki že kaže nekatere znake izboljšanja. Pierraclni je nato orisal namene vlade, da bi — v okviru njene dejavnosti za premaganje neugodne gospodarske konjunkture — poživili z ustrezno investicijsko politiko tiste veje dejavnosti, ki so zašle v krizo. Tako bodo poživili dejavnost na področju gradbeništva in na področju ključnih podjetij z državno soudeležbo, državnih železnic, pošte telefonske službe in telekomunikacij. Vsi ti ukrepi pa se bodo povezal: s politiko gospodarskega načrtovanja, ki bo s prvim petletnim gospodarskim načrtom stopila v veljavo s prihodnjim letom. Ta politika pa predpostavlja deželno ureditev, reformo javne uprave, krajevnih uprav ln financ, davčno reformo in urbanistični zakon, oziroma dosledno uresničenje vladnega programa levega centra. Zakladni minister Colombo pa je prikazal finančno stanje proračuna in orisal smernice vlade na tem področju: težnjo po postopnem znižanju deficita In omejevanju Izdat- iiitimiiiiiiimimiiiiiMiiiiiiimii Johnson in Humphrey na oddihu Evropo hosta obiskala prihodnje leto Med razprtijami v republikanski stranki prihaja na površje Nixon VVASHINGTON, 6. — Predstavnik Bele hiše je izjavil v Texasu — v Johnson City —■ kjer je Johnson na oddihu, da ne on ne Humphrey nimata v načrtu nobenega potovanja v Evropo pred u-radnim prevzemom svojih funkcij, t. j. pred mesecem januarjem. Predstavnik Malcoln Kinduff je dodal: »Vsekakor pa predsednik želi, da bi se srečal s poglavarji držav atlantskega pakta. Toda čas in kraj še nista določena.« Predstavnik državnega departmaja pa je dejal v zvezi z včerajšnjim očftkom francoskega vladnega predsednika Pompidouja, da vlada ZDA ni Informirala francoske vlade o svojih predlogih glede večstranske jedrske sile NATO: »O tem načrtu se je večkrat razpravljalo v atlantskem svetu in na sestankih ministrskega sveta NATO, potem ko je leta 1960 predlog o večstranski sili formuliral Christian Herter. Popolnejše informaci. je pa so vedno na razpolago vsem članom NATO in tudi francoski vladi.« Dejal je dalje, da bo vlada ZDA vedno vzela v poštev sleherni francoski predlog glede reorganizacije NATO ln dodal, da so v Washingtonu seznanjeni s stališči, ki jih Francija od časa do časa objavi glede revizije NATO, «niso pa nam znani francoski zadevni predlogi, vendar pa smo gotovi, da jih bodo člani NATO pazljivo proučili.« Medtem ko Johnson počiva na svojem ranchu v Johnson Cityju, t sko, osamo za siarse, pruu m*^ se poraženi Goldwater odpravlja | maštvu in za razvoj pasivnih kra- na počitnice na Karibsko otočje. V republikanski stranki pa se stvari precej naglo razvijajo. Vse kaže, da prihaja med osvobodilnimi razprtijami na površje Richard Nixon, kajti Rockfellerja obdolžu-jejo, da je «gledal, medtem ko je Goldwater vodil borbo za Belo hišo.« Nixon pa je predlagal nekakšno premirje med raznimi strujami v stranki. Goldvvater ni hotel dati novinarjem nikakršne izjave pred svojim odhodom v Washington, kamor je odpotoval v reakcijskem letalu «Goldwater Specialv, v katerem je opravil 120.000 km dolgo pot med volilno kampanjo. V Washingtonu so na delu ((parlamentarni strategi«, ki pripravljajo zasedanje kongresa. Načrte izdelujejo predvsem demokrati, katerih število se je v parlamentu povečalo za 37, v senatu pa za en sedež. Novo stanje je tako, kakršnega si vsaka stranka lahko želi. V poslanski zbornici ie 294 demokratskih poslancev proti 140 republikanskih ali dva proti ena. Isti odnos je tudi v senatu — 67 proti 33. Poleg tega pa je v poslanski zbornici 8 demokratov iz Juga, ki so bili poraženi, toda na njihovo mesto so prišli novi demokratični poslanci s Severa, ki so znani zagovorniki bolj liberalnih idej in ki bodo glasovali za gospodarske, socialne in plemenske zakone skupaj z vlado. Zato se predvideva, da bo Johnsonova administracija brez težav u-spela s svojimi zakoni za zdravniško, oskrbo za starše, proti siro- iiiiiiiii milil ti m im n n m iiiii milili m iii iiiii iiiiiiiiii iimi n im m iiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii iii irinimiii tu iii iiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii SPRIČO HUDIH SPOROV MED SESTIMI Nov načrt Bonna za Evropo Hallsteinov kompromis glede kmetijskih cen Načrt je obrazložil bonski podtajnik za informacije, ki je poudaril, da ne gre za nikakršno cčudežno zdravilo* - Pred razgovori Schroederja z BaHom in pozneje z Ruskom BONN, 6. — Prof. Hallstedn, predsednik komisije skupnega gospodarskega tržišča je mnenja, da je treba doseči kompromis glede cen kmetijskih pridelkov, da bi na ta način preprečili dokončni razkol v sodelovanju med Parizom in Bonnom, kot Je zagrozila franco ska vlada. Kot je znano, je v mesecu marcu kancler Erhard zelo odločno izjavil, da ne more znižati cen pred letom 1965, da ne bi povzročil hudih notranjih motenj v kmetijstvu Zahodne Nemčije. Danes pa so v Bonnu objavili načrt glede »obnove* evropske solidarnosti. V načrtu se predlaga sodelovanje v zunanji politiki, v obrambi in v šolstvu. Nadalje se predlagajo sestanki med šestimi predsedniki vlad in ustanovitev posebnega posvetovalnega odbora. Glede gospodarstva se predlaga r.agla odstranitev carinskih meja v okviru evropske gospodarske skupnosti. Ta načrt je podrobno obrazložil na posebni tiskovni konferenci podtajnik za informacije von Hase. Ko je odgovarjal novinarjem na vprašanja, je dejal, da Donska vlada ne goji nikakršnih iluzij, da se bo načrt naglo uresničil, vendar pa nima za sedaj nobenega drugega predloga. Povedal je tudi, da so načrt izročili zainteresiranim vladam po posvetovanju z njimi. Rekel je, da ni načrt nikakršno »čudežno zdravilo*, vendar pa se za njegovo izvajanje ne smejo postavljati pogoji o posvetovanju glede argumentov, ki v načrt ne spadajo. Pri tem je mislil na francosko vlado, ki postavlja Bonnu za pogoj posvetovanje za večstransko jedrsko silo. Von Hase je poudaril, da Bonn zagovarja »večstransko* in ne »dvostransko* jedrsko silo. Prva faza načrta naj bi obsegala priprave za tesnejše sodelovanje in »pripravljalne pogo- je* za pristop drugih držav Evrope. Y tej fazi bi se okrepila tudi NATO. Glede agrarne politike poudarjajo v Bonnu, da je potrebno začeti s »težavnim usklajevanjem cen, ker si pač ni moč predstavljati skupnega tržišča brez skupnega kmetijskega tržišča, hkrati pa je skupno kmetijsko tržišče nemogoče brez skupnih cen*. Nemški predlogi vsebujejo tudi »Kennedy-jevo rundo*, ki mora končati z uspehom, tako da bi odnosi z EFTA postali tesnejši. Predstavnik bonske vlade je izjavil danes, da bo zunanji minister Schroeder 21. t.m. obiskal Washington, da bi se sestal z Deanom Ruskom. Še prej pa, in sicer 12. t.m., se bo v Berlinu sestal 7. ameriškim državnim pod tajnikom Baltom. Pri tem se izključuje možnost, da bi se Bali zadržal v Bonnu, kjer bi se sestal s kanclerjem Erhardom. Verjetno bo Bali obiskal ro *u di London. jev v Apalachii in Misuri, kakor tudi glede gradnje ljudskih stanovanj s pomočjo zveznih kreditov. Lyndon Johnson bo torej lahko z gotovostjo storil prve korake v smeri «vellke družbe«. NOVA KRIZA V BOLIVIJI General Candia odstopil LA PAZ, 6. — General Alfredo Ovando Candia se je odpovedal so predsedstvu vladne revolucionarno junte in tako povzročil prvo krizo nove bolivijske vlade. Vest o nlegc-vem odstopu je množici sporočil sopredsednik junte general Rene Ba« rientos. Ni še povsem jasno kako je prišlo do ostavke generala Ovanda Can-die. Malo pred sporočilom o ostavki, sta oba sopredsednika vladne junte položila prisego, nato pa sta e balkona predsedniške palače govorila množici kakih tri tisoč oseb. Govor generala Candle je množica izžvižgala, medtem ko je množica prisrčno ploskala govoru generala Barrlentosa, bivšega poveljnika letalstva. Nekaj minut nato je Bar-rientos sporočil, da je Candia od stopil. Jutri stavka železničarjev RIM, 6. — Sindikat italijanskih železničarjev, ki je včlanjen v CGIL, je proglasil stavko od 8. do 14. decembra, ker je vlada odklonila prevzeti vsakršno novo finančno obvezo po poenotenju plač državnih nameščencev, ki predvideva postopno povišanje prejemkov do leta 1967. Pri tej stavki ne sodelujejo železničarji, ki so vključeni v CISL in UIL. Danes do dveh ponoči pa stav kaj o železničarji CGIL in CISL, 'ki so uslužbeni pri »Ferrovie Nord Milano*, ker je uprava odklonila zahteve železničarjev po ustreznejšem tolmačenju sindikalnega sporazuma glede delovnega urni ka. Nadaljuje se stavka pomorščakov na ladjah, ki se je začela včeraj in se bo zaključila v ponedeljek. Stavka zajema pomorščake, ki so vkrcani na ladjah pomorskih družb Italia, Lloyd Triestino, Adriatica, Tirrenia, FI-DEMR in SNAM. kov. Proračun za prihodnje let.o predvideva 6.619,7 milijarde dohodkov in 7.276,3 milijarde izdatkov ter 656,6 milijarde deficita, t.j. 38,6 milijarde manj, kot ga je predvideval proračun 1564-65. 1.349 milijard bodo izdali za potrebe šolstva; 1.269 milijard za poseg na gospodarsko področje; 968 milijard za vojsko 873 milijard za socialno skrbstvo; 372 milijard za policijo; 124 milijard za sodstvo; 80 milijard za poseg na področje stanovanj in 57 milijard za mednarodne odnose. Izdatki za državne nameščence znašajo 1973 milijarde, oziroma 28 odstotkov celotnega proračuna. Po predsedstvom podpredsednika vlade Nennija se je sestal danes odbor, ki mora pripraviti osnutek reforme državnih železnic, da bi ga predložili v odobritev ministrskemu svetu. V tem odboru so: minister za proračun Pieraccini, minister za reformo javne uprave Preti, podtajnika Mannironi in Gatto, kot zastopnika ministrstva za promet in zakladnega ministrstva; glavni računovodja Marzano, glavni ravnatelj železnic Renzetti in delegacije sindikatov železničarjev CGIL, CI SL, UIL ln CISNAL. Odbor mora pripraviti reformo v roku štirih mesecev. Po današnji seji vodstva KPI, na kateri je Berlinguer poročal o razgovorih delegacije KPI v Moskvi, so izdali sporočilo v katerem se zatrjuje med drugim, da je vzroke odstranitve Hruščova iskati v kritikah na račun njegove dejavnosti v tem zadnjem času in ki zadevajo tako »njegove metode vodstva, kot negativne posledice, ki so jih te metode povzročile zlasti v organizaciji gospodarstva, kmetijstva in stranke«. Sovjetski voditelji ((priznavajo pozitiven prispevek, ki ga je Hruščov dal v procesu razvoja po XX. kongresu v zunanji politiki in v življenju sovjetske družbe in poudarjajo, da je na negativne plati njegove dejavnosti v zadnjem času u-tegnilo vplivati tudi poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja«. Vodstvo KPI je vzelo na znanje, da obstajajo med KPI ln KP SZ različna stališča glede «metode pri zamenjavi Hruščova, kakor tudi glede splošnih vprašanj razvoja politične diskusije in socialistične demokracije«. Hkrati je bil ((potrjen skupni namen, da se nadaljuje proučevanje in poglobitev teh vprašanj v bratskem duhu, ki je lasten obema strankama, ob spoštovanju vzajemne avtonomije in ne da oi to pomenilo vmešavanje v notranje zadeve ene ali druge stranke, pač pa namen, da se okrepi solidarnost v borbi za skupne smotre«. Potem ko je vodstvo KPI poudarilo, da bo nadaljevalo «lastno ela-boracijo okrog vprašanj napredovanja v socializem v demokraciji in miru v deželi razvitega kapitalizma, ki je, kot Italija, socialno in politično močno razčlenjena«, sporočilo dodaja, da KPI ((pozdravlja z zadovoljstvom, da so se v teh dneh pokazali znaki izboljšanja ad-nosov med Ljudsko Kitajsko, ZSSR in drugimi socialističnimi deželami«. Tudi zaradi teh razlogov je KPI naklonjena «vsemu temu, kar more prispevati k povrnitvi prijateljskih odnosov med vsemi socialističnimi državami«; iz istih razlogov vodstvo KPI ((potrjuje veljavnost pridržkov glede sklicanja v tem trenutku nove mednarodne konference komunističnih strank«. Po odobritvi tega. kar je delegacija opravila v Moskvi, je vodstvo sklenilo sklicati zasedanje centralnega odbora stranke v prvih desetih dneh decembra. Vodstvo KPI je Referendum v Rodeziji ugoden za Smitha SALISBURY, 6. — Po dokončnih izidih referenduma o neodvisnosti Rodezije pod sedanjim režimom, je zmagal predsednik vlade Smith z 58.081 «da» proti 6096 «ne». Referendum Je organizirala Smithova »bela« vlada, da bi Veliki Britaniji dokazala, da je rodezijsko ljudstvo naklonjeno proglasitvi neodvisnosti; vendar pa Je vlada izjavila pred nekaj dnevi, da ugoden rezultat referenduma ne bi p-edstavl.lal mandata za enostransko proglasitev ne- hkrati sklenilo poslati centralnemu odboru KP SZ pismo v imenu svojega centralnega odbora, v katerem mu čestitka k 47. obletnici oktobrske revolucije, ki je ((razbila sistem izkoriščanja in zatiranja narodov« in se zagotavlja, c.a KPI in italijanski narod ((gledata s simpatijo na Vaše diplomatske pobude, ki težijo k izboljšanju odnosov med državami z različnimi družbenimi sistemi, na vašo stalno akcijo v korist razorožitve. Potrditev politike miroljub- ne koeksistence od strani voditeljev KP SZ in sovjetske vlade naletijo na živo soglasje in podporo velikih množic naše dežele«. Pismo se zaključuje: ((Ideali marksizma in leninizma se bodo uveljavili v svetu, kolikor bolj odločno bo delo vsen komunističnih strank v smeri polnega razmaha vrednot svobode in demokracije, ki so lastne socializmu, za vedno globljo skladnost s stvarnostjo, tradicijami in značilnostmi vsakega naroda«. , lllllllllllltllllllllllllMIIMIIIIIIIIIIIIIIttllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIMIIimilllllIMMIMHIllllllllllMIIIIIIIIIIIMI HUDA IZGUBA ZA SRBIJO /TV JUGOSLAVIJO S. Penezic in S. Lazarevič sta se smrtno ponesrečila Penesič je bil predsednik izvršnega sveta Srbije BEOGRAD, 6. — Danes okrog goslavije Svetozar Vukmanovič in poldne sta se na poti iz Beograda proti Cačku, 55 kilometrov od Beograda, v prometni nesreči smrtno ponesrečila član CK Zveze komunistov Jugoslavije, član izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Srbije, predsednik izvršnega sveta Srbije Slobodan Penezič in član CK Zveze komunistov Srbije, pred. sednik organizacijsko - političnega sveta skupščine Srbije Svetolik Lazarevič, medtem ko so republiškega tajnika za trgovino Ljubomira Mijatoviča, ljudsko poslanko Olgo Živkovič in šoferja Dragana Lomiča, s hudimi poškodbami prepeljali v beograjsko bolnišnico. Ponesrečena visoka funkcionarja sta se z avtomobilom peljala na okrajno konferenco Zveze komunistov v Titove Užice. Iz še ne znanih vzrokov je avto z veliko brzino — zaradi opolzke blatne ceste — zletel s ceste in z vso silo udaril v bližnje drevo. Svetolik Lazarevič je bil na mestu mrtev, medtem ko je Slobodan Penezič umrl na poti v bolnišnico. Ranjenci pa so še vedno v kritičnem stanju. Mijatovičevu je počila loba nja in ima notranje poškodbe des nega kolena. Tudi Olgi Zivkovič je počila lobanja in se zlomila desna roka. šofer Lomič si je zlomil desno roko in nogo in več reber. Na vest o smrtni nesreči, ki je globoko pretreslo prebivalstvo Srbije in vse vodilne države in partijske funkcionarje, osebne prijatelje ponesrečenih, je izvršni svet republike Srbije proglasil dvodnevno žalost v republiki. Posmrtne ostanke Peneziča in Lazareviča, ki so prepeljani v Beograd, so položili na oder v skupščini Srbije. Pogreb bo v nedeljo popoldne. CK Zveze komunistov Srbije in skupščina socialistične republike Srbije poudarjata, v skupnem sporočilu o nesreči, da so Zveza ko munistov Jugoslavije in narodi Jugoslavije s Slobodanom Penezičem izgubili velikega tovariša, brezkompromisnega in vztrajnega borca, resničnega revolucionarja, enega najuglednejših pripadnikov tiste legendarne generacije v novejši zgodovini, ki so vse svoje bogato življenje posvetili borbi za sodobni socialistični razvoj Jugoslavije. Maršal Tito je brzojavno izrekel sožalje družinam ponesrečenih, CK Zveze komunistov Srbije in skupščini republike Srbije. Grozdani Pe-nezid so brzojavno izrekli sožalje tudi predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj in njegova soproga, podpredsednik republike Aleks-sander Rankovič, predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Ju- CK Zveze komunistov ostalih republik in številni drugi visoki partijski in državni funkcionarji ir borci druge proleterske brigade. B. B. Letaki «Giovane Italia» v Innsbrucku DUNAJ, 6. — Avstrijska tiskovna agencija APa sporoča, da je neko letalo odvrglo na Innsbruck na tisoče letakov z italijansko trobojnico in v katerem se izjavlja med drugim, da se današnja italijanska mladina ne bo nikoli odpovedala meji na Brennerju. Rod besedilom stoji podpis »A.N. Gio-vane Italia*. Letalo je bito vrste »Cessna* in je letelo zelo visoko. Študentovsko združenje nacionalne akcije »Giovane Italia* sporoča, da so nekateri voditelji te-ga združenja preleteli ob 13.05 s turističnim letalom Innsbruck in odvrgli na tisoče letakov s trobojnico. iiimiiHiiimiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiMiiiiiiitniimMiiiiiiMiMiiiiiimiiiumiuiiiuiiiiiiimiimiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiii Fulbright v Beogradu Titove čestitke Brežnjevu Fulbright bo podpisal jugosh-amemki kulturni sporazum (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Ob 47. obletnici oktobrske revolucije je maršal Tito poslal Leonidu Brežnje-vu brzojavne čestitke, v katerih med drugim izraža prepričanje, da »e bodo odnosi prijateljstva in vsestranskega sodelovanja med o-bema državama in partijama tudi nadalje uspešno razvijali v interesu socializma, miru in miroljubnega mednarodnega sodelovanja. V brzojavni čestitki predsedniku prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Mikojanu pa maršal Tito izraža prepričanje, da bo nadaljnji razvoj prijateljskih odnosov in vsestransko sodelovanje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo pomemben prispevek stvari mira in socializma. Predsednik izvršnega sveta Srbije Peter Stambolič v brzojavni čestitki predsedniku ministrskega sveta Sovjetske zveze Kosiginu med drugim izraža prepričanje, da se bodo odnosi med socialistično Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo tudi nadalje uspešno razvijali v smeri utrditve stikov prijateljstva in obojestranskega sodelovanja v interesu socializma in miru. Kot gost sovjetskih sindikatov je danes odpotovala v Moskvo jugoslovanska sindikalna delegacija, kjer bo ostala 20 dni. Na vabilo jugoslovanske vlade je prispel danes na petdnevni o-bisk v Jugoslavijo predsednik političnega odbora ameriškega senata William Fulbright. Skupno s Fulbrightom, ki se bo v Beogradu udeležil podpisa sporazuma o ju-goslovansko-ameriškem kulturnem sodelovanju, je prispel tudi pomočnik ameriškega zunanjega ministra Willyam Taylor. Po prihodu je Fulbright novinarjem izrazil zadovoljstvo, da prihaja v Jugoslavijo ob podpisu sporazuma o kulturnem sodelovanju, ki bo osnova za še boljše odnose med obema državama. Jugoslovanska javnost pozdravlja senatorja Fulbrighta kot politika, ki se je vedno zavzemal za korektne odnose med ZDA in Jugoslavijo. Pogostoma je v senatu nastopil proti ukrepom, ki so bili usmerjeni proti razvoju sodelovanja z Jugoslavijo. Po njegovi zaslugi je bil spremenjen zadnji spreminjevalni predlog o ukinitvi klavzule največjih ugodnosti v trgovini z Jugoslavijo. Prav tako energično se je zavzemal za kontinuiteto v ameriški trgovini s kmetijskimi pridelki z Jugoslavijo Te pozitivne Fulbrightove akcije v odnosu do Jugoslavije so samo del njegovih pogledov in prepričanj,_ kakšna mora biti a-meriška z‘unanja politika v so dobnem svetu. B. B. Izmed vseli dogodkov je svetovna javnost včeraj z največjim zanimanjem poslušala novice o vsebini govora prvega tajnika KP Sovjetske zveze Leonida Brežnjeva na proslavi obletnice oktobrske revolucije, ob navzočnosti kitajskega ministrskega predsednika Čuenlaja. Opozivalci so takoj ugotovili, da je govor Brežnjeva «popolnoma hruščovski*, kar pomeni, da se zlasti glede zunanje politike ne razlikuje od sovjetske politike pred odstavitvijo Hruščova, kar velja tudi v glavnem za odnose v mednarodnem komunističnem gibanju. Brežnjev je namreč tudi izjavil, da je postala mednarodna konferenca komunističnih partij «zrela» v smislu zadevnih sklepov znane moskovske izjave iz leta 1960 o periodičnih sestankih komunističnih partij. Vsi poročevalci poudarjajo tudi, da Cuenlaj ni izrazil s ploskanjem svojega odobravanja, ko je Brežnjev govoril o miroljubni koeksistenci. V zvezi z odstavitvijo Hruščova je tudi poročilo vodstva KPI, ki je bilo objavljeno, potem ko je obravnavalo poročilo delegacije, ki se je razgovarjala s sovjetskimi voditelji. Poročilo se v bistvu ne razlikuje od izjav, ki jih je dal pred dnevi voditelj delegacije Berlinguer. Spričo hudega spora med Bonnom in Parizom in znanega francoskega ultimata so se v Bonnu končno odločili, da bodo predlagali kompromis glede cen kmetijskih pridelkov v okviru evropske gospodarske skupnosti. V Bonnu so objavili tudi svoj načrt za «poživitev evropske enotnosti« in predlagajo: sestanke med predsedniki šestih vlad, u-stanovitev posebnega posvetovalnega odbora, naglo odstranitev carinskih ovir v okviru gospodarske skupnosti itd. Pri tem pa poudarjajo, da ne gre za nikakršno »čudežno zdravilo«, ker se zavedajo, da načrt ne bo tako kmalu uresničen, vendar pa da drugih predlogov nimajo. Predsednik Johnson in podpredsednik Humphrey bosta po volilnih naporih še nekaj časa na oddihu in prav tako seveda tudi Goldwater, v katerega stranki se razprtije vedno bolj množijo in pri tem prihaja na površje zopet Nixon. Uradno je bilo sporočeno, da ne Johnson ne Humphrey pred uradnim prevzemom svojih funkcij v prihodnjem januarju Evrope ne bosta obiskala. V rimski poslanski zbornici je zakladni minister Colombo povedal, da predvideva proračun za prihodnje leto 6.G19,7 milijarde dohodkov in 7.276,3 milijarde izdatkov, t. j. 656,6 milijarde deficita. Minister za državni proračun Ptorracini pa je dejal, da Italija še ni premagala neugodne gospodarske konjunkture, čeprav je že na «najnižji točki,« od koder gre pot navzgor. 7. novembra 1S^ Prve preizkušnje laburistov Laburistična vlada je po enotedenskem proučevanju položaja, ki ga je podedovala od konservativcev, in potem, ko je določila glede na nujnoet vrstni red, v katerem morajo reševati prevzete probleme, ocenila zunanjo trgovino kot trenutno najšibkejši člen britanskega gospodarstva, odpravo ali vsaj občutno zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja pa kot njegovo najakut-nejšo potrebo. Wilsonova vlada je začela odločno ukrepati. Predpisala je dopolnilne carinske tarife v višini 15 odstotkov na največji del britanskega uvoza, to pa naj bi prineslo po strokovnih ocenah letni učinek okoli 200 milijonov funtov šterlin-gov. Obenem je vlada napovedala olajšave pri britanskem izvozu. V načrtu imajo tudi administrativne ukrepe za skupno nastopanje malih britanskih izvoznikov na zunanjih trgih, da bi povečali njihovo učinkovitost in konkurenčno sposobnost, kakor tudi intervencijo pri tistih državah, ki v Britaniji kupujejo manj blaga kot ga ji prodajajo. če obravnavamo te ukrepe v luči analiz o dolgoročnejših gibanjih v britanskem gospodarstvu in zunanji trgovini, ni težavno ugotoviti, da imajo le-ti lahko samo deloma ugodne učinke. V letošnjem poročilu mednarodnega monetarnega sklada je ugotovljeno, da se poslabšujejo britanske pozicije v Promet na slovenskih obmejnih prehodih Redna informacija zavoda SR Slovenije za statistiso z dne 28. oktobra prinaša prikaz prihoda potniških motornih vozil in potnikov čez jugoslovanske obmejne prehode in njihovo število po vrstah in regionalni pripadnosti. Po teh podatkih se je septembra povečalo število vozil, ki so prestopila meje Jugoslavije v rednem prometu za 64 odstotkov, v celotnem 9-mesečnem razdobju pa na soroti istemu razdobju lanskega leta za 62 odstotkov. Številčni podatki za letošnji septembrski promet pa so naslednji: vsa vozila svunaj 33.910. osebni avtomobili ST.CTO. avtobusi 1.762, motorna kolesa 1.663. S temi vozili se je pripeljalo v rednem prometu 296.291 potnikov ali za 60 odstotkov več kot lani — v celotnem devetmesečnem razdobju pa skorai 2 milijona, za 58 odstotkov več kot lani. V maloobmejnem prometu -je lani prestopilo državno meio 105.690 vozil, od terta 88 475 osebnih avtomobilov, 942 avtobusov, 16.273 motornih koles — s katerimi se je sčnioai 203.576 potmkov, z? 37 odstotkov več kot lani. ^--,nr«ti i.63-063 potnikov v lao-F'-orri rooieebmemem prometu v p-vih devefh mesec:h so našteli v t-si rprdokiji jetos 2/0O 500 ootoi-ye„ za 6J odstotkov več kot leta 1T03. r>d 9P5d5 osebnih avtomobilov IroUVor iib ie skupa* prekoračilo postne nrehodo na dejavni meh, o-tno-ie na v A furčiia tečkoslovaška, Poliska. j'adžarpi-a Bc-ioarl1* in Nemška d-mnVzet;čna r“o"blika. V rednem prometu ie prišlo sen ternhra za 24 odstotkov man! tovornih avtomobilov kot lani v jelena meseeti, oreoelianeea tovora pa le bilo več za 91 odstotkov Pri: ndhoriy motornih vozil so zabeležili prerei mani odhodov kot. tudi prepel:aoeea tovora. V malem obmelnem prometu ie število prisnelih tovornih avtomobilov po-rastlo za 30 odstotkov, teža tovora oa za 94 odstotkov Število prispelih tovornih avtomobilov v tranzitu se je poveča' i za 19, teža tovora pa za 48 odstotkov. Na obmejnih prehodih Slovenije se je v sentembru gibal mali obmejni promet po številu vozil in potnikov takole: z jugoslovansko registracijo je prestopilo mejo 1« 887 osebnih avtomobilov, 508 avtobusov, 7 613 motornih koles n 7' 610 — za 20 952 mani — potnikov: z avstrijsko registracijo 2 612 osebnih avtomobilov, 801 motornih kales in 7.173 potnikov: z italijansko registracijo pa 68.876 osebnih avtomobilov (v lanskem septembru 48704). 434 avtobusov, 7.859 motornih koles m 214.193 potnikov, za celih 64 273 več kot v istem mesecu lani. mednarodni trgovini. Ker britanska industrija ne gre v korak s porastom tehnične in gospodarske učinkovitosti svojih glavnih tekmecev, se zmanjšuje njena udeležba v svetovnem izvozu. Od leta 1961 se je udelzžba Britanije v svetovnem industrijskem Izvozu po londonskem «Economistu» zmanjšala od dobrih 18 odstotkov na manj kot 14 odstotkov. Povprečno letno povečanje skupnega britanskega izvoza dosega zadnja tri leta vsega 4 odstotke, nasproti francoskemu, ki znaša 6 odstotkov, za-hodnonemškemu z 9 odstotkov, japonskemu z 11 odstotkov in italijanskemu z 12 odstotki. Zmanjševanje konkurenčne sposobnosti britanske industrije je opaziti tudi na notranjem trgu. Tako se je po podatkih, ki jih objavlja isti časopis, od leta 1957 naprej povečala udeležba tuje, torej uvozne opreme v skupni vrednosti investicij v novozgrajene Industrijske zmogljivosti od 40 na 140 milijonov funtov ali od 12 odstotkov v letu 1957 na 20 odstotkov v lanskem letu. Tl podatki nedvomno vsiljujejo sklep, da so omenjene trgovinske težave trajnega značaja in da ima jo svoje korenine v globljih notra njih protislovjih sodobnega britan skega razvoja. Konservativna vla da si je za časa svojega trinajst letnega mandata prizadevala, In to delotna uspešno, da je ohranila notranje gospodarsko ravnotežje in da je obvarovala gospodarske pozicije dežele v svetu. Njena politika se je držala smeri zmernega blagega ekspanzionizma, kar je uvrstilo Britanijo glede na dinamiko porasta industrijske proizvodnje (povprečno okroglo 2 odstotka letno) med države z najpočasnejšim ritmom gospodarske rasti. Laburisti so napovedali prav nasprotno smer; odločno in sodobno gospodarsko politiko, ki bi z načrtnim usmerjanjem pripeljala k temu, da se bo spremenila struktura britanskega gospodarstva in da bo prišlo do dinamičnega razvoja kot osnove za notranji socialni napredek in pa do tega, da bo država prevzela ustrezno mesto v mednarodnih odnosih. Kaj vse bo v tej smeri laburistična vlada hotela in mogla storiti, zlasti pa še kolikšen uspeh bo pri tem imela — ostaja odprto vprašanje. Neposredno po prevzemu oblasti se je vlada že znašla pred nevarnimi znami nji negativnih u-činkov neke trajne politike tn dolgoročne tendence. Po rezultatih prvih devetih mesecih naj bi primanjkljaj v zunanji trgovini dosegel do konca leta okoli 500 milijonov funtov, po tendenci, ki ga je pokazala zadnje tri mesece, pa celih 700 do 800 milijonov. Wilsono-va vlada nima utvar, da bi mogla z blažilnimi in v naglici pripravljenimi odločitvami trajno sanirati britansko zunanjo trgovino, sklenila pa Je, da vsaj zaustavi nadaljnje slabšanje položaja v plačilni bilanci in da prepreči najhujše posledice. Laburistična vlada se je pri izbiri sredstev, ki jih bo uporabila, da bi vplivala na zmanjšanje primanjkljaja, po ''serr. sodeč, ravnala predvsem po državnih gospodarskih interesih in potrebah, da utrdi lastne pozicije v državi po volilni zmagi, ki ji nt prinesla prepričljive parlamentarne večine. Tako so takoj izločili vsa sredstva, si bi morda utegnila antagonizira tl široke plasti po eni ali velike poslovne kroge po drugi strani. Prav tako so zavrnili možnost, da bt spremenili valutno pariteto in so nasprotno naoovedali pripravljenost,da funt ubranijo pred pritiskom. Da so s tega stališča ukrepe, za katere se je odločile vlada, dobro izbrali, kaže najlepše to, da so se vs! poglavitni britanski gospodarski cinitelji solidarizirali z njeno akci Jo Toda reakcija tujine je nasprotna. Uvedba novih začasnih carinskih pristojbin je povzročila skoraj povsod po svetu nerazpo ioženje, čeprav ne povsod enako. Učinek tega sklepa Je namreč neenakomeren. Vtem, ko je z omenjenimi carinami uvoz Iz dežel britanske skupnosti narodov in tistih dolov, ki niso zajeti z integracijskimi dogovori industrijsko razvitih kapitalističnih držav, prizadet povprečno za približno 13 odstotkov, je uvoz iz držav EFTA prizadet za 36 odstotkov, iz ZDA za 48 odstotkov ir. Iz držav Evropske gospodarske skupnosti ter Japonske za celih 57 odstotkov. Torej so najmočneje prizadeti interesi najvijčjih neposrednih britanskih tekmecev, čeprav niso Izvzeti tudi interesi njenih gospodarskih zaveznikov. Pri kritikah na račun tega britanskega sklepa, je bilo mogoče slišati, da gre za protekcionistični sklep. In da to nasprotuje načelom, na katerih temelji OATT, da to otežuje pogovore za širšo liberalizacijo mednarodne trgovine, da morajo države članice Evropske gospodarske skupnosti plačati britanski zapitek in podobno. Laburistična vlada Je najprej računala s takimi reakcijami ln Je poudarila, da je ta ukrep začasen, ni pa pojasnila, do kdaj bi utegnil ostati v veljavi. Kljub argumentom, ki so jih britanski predstavniki navedli, da bi podprli sprejete odlo čltve vlade kot ed,no možno zdra vilo v sedanjih okoliščinah za saniranje britanske trgovinske bilan ce, so na izrednem zasedanju sveta GATT sklenili, da bodo proučili še druge inačice, ki bi jih bilo mogoče upoštevati za olajšanje britanskega položaja. Torej je britanski sklep 'predmet srditih napadov in preizkušenj ln še ni mogoče natančno povedati, kakšne posledice bo povzročil. Vsekakor pa odpo“, ob katerega je zadel, znova potrjuje vzajemno pogojenost, medsebojno odvisnost notranjih in širših mednarodnih gospodarskih dogajanj. S stalnim proučevanjem n iskanjem najugodnejših pogojev za mednarodno gospodarsko sodelovanje je na sve tu nastal položaj, da enostranski sklep katerekoli države, ne glede na moč in upravičenost utemeljitve, ne more obveljati brez širše ga mednarodnega odpora, če vsebuje elemente diskriminacije V tem primeru priča ta odpor o zaostritvi spora med industrijsko razvitimi kapitalističnimi državami, ki se je razrasel do tiste točke, ko vsaka motnja v danem ravnotež-sproži širše posledice. Končno lahko ugotovimo tudi to, da oo laburistična vlada Imela spričo ne ugodne reakcije tujine še eno objektivno spodbudo za svojo napovedano politiko modernizacije britanskega gospodarstva. Prav zato logično pričakovati, da bodo po prvi intervenciji z namenom, da ublaže podedovane disproporce bri tanskega gospodarskega razvoja, v kratkem sledili še globlji ukrepi, ki naj bi pomenli novo in sodobnejšo usmeritev pri obravnavanju gospodarskih pa tudi družbenih problemov države. ZDRAVKO MICIC (« Komunist,)) /ifff/f/p ^ t/lotlfilibčt* * ^ q in bi'ti ^ V Beogradu se je pričel mednarodni sejem knjige «Mariner 111» se ni obnesel Na turinskem avtomobilskem salonu ima Pininfarina 15 raznih mo Jelov karoserij, kx so razstavljene standu ter v standlh tovarn Alfa Romeo, Ferrari, Fiat, Lancia m Peugeot. Pininfarina pa Abarthom iz Fiat 850 že skonstruiral vozilo Fiat Abarth 1000 spyder. štiricilindrsko vozilo 982 kem, 54 HP-DIN, doseže čez 160 km na uro .......................................................»n.......................... v njegovem je skupaj z BEOGRAD, 6. — Na beograjskem vseučilišču so nocoj odprli deveti mednarodni sejem knjige, na katerem sodeluje devet domačih in 70 inozemskih razstav-Ijalcev. Tuji razstavljalci iz devetih držav razstavljajo 70.000 raznih edicij iz vseh tematskih področij. V okviru sejma je organiziranih tudi več razstav, med njimi razstava, posvečena obletnici smrti Vuka Karadžiča, na kateri so prikazani vsi spisi o njegovem življenju in delu, zatem razstava, posvečena Mažuraniču, MiiiiiimiiiiimiiiiiiUHimiiiimiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiimii STRAŠNA NESREČA PRI CONEGLIANU Osem oseb ob življenje pri trženju dveh vozil Avto «600» se je zaletel v cisterno z gorivom, ki se je vnelo - Promet je bil za štiri ure ustavljen CONEGLIANO, 6. — Blizu Cone- ] gov sinček, star eno leto, 27 in 25 »liana na križišču, ki je poznano let stara zakonca Luigi in Andrei- z imenom «štiri cesten, se je danes proti večeru pripetila huda nesreča, ki Je zahtevala osem smrtnih žrtev, ena oseba pa je v bolnišnici. Po cesti Treviso-Videm je v smeri proti Vidmu pripeljala avtoci- na Righetti ter njuna otroka, stara 4 in 3 leta. Pri življenju je ostala samo 25-letna Coltrova žena. Mogoče bo zdravnikom uspelo rešiti Pod seboj so ruševine pokopale neko kinodvorano, trgovine in avtomobile. Takoj so prispeli gasilci, ki so začeli odstranjevati ruševine Ro podatkih, ki nikakor še niso do že 15 mrvih in 20 ra- jo. Andreina Righetti je bila Col- , končni, je . ... njenih. V trenutku ko se je hiša trova sestra. Obedve mladi družini sta se vra- sterna, polna gazola. Ko je pri- čali z obiska pri sorodnikih v neki CAPE KENNEDY, 6. — Izstreli tev sonde «Marlner 3» se je ponesrečila. Nekaj ur po izstrelitvi, so postaje na Zemlji že izgubile ratUj ski stik s sondo, ki bi čez kakih 8 mesecev in pol morala priti v neposredno bližino Marsa, od koder bi zatem na Zemljo oddajala fotografije o površini planeta z najmanjše razdalje. Radijski stik je bil pretrgan zaradi okvare na napravi, v kateri se nahajajo sončne celice, ki bi Imele napolnjevati ladijske naprave z ustrezno energijo. Znanstveniki so se zaman trudili, da bi delovanje naprave s sončnimi celicami obnovili. Sredi noči so končno opustili brezuspešne napore ter sporočili, da ne obstaja več nobena možnost, da Di sondo «povrnlli k življenju*. V Cape Kennedyju pa že imajo drugo sondo, ki se zanjo predvideva, da !o bodo izstrelili v enem od prihodnjih dni. Ugodno obdobje za izstrelitve proti Marsu se namreč konča 29. novembra. Po tem datumu pa bo potrebno čakati do leta 1966, ker se bo Mars šele takrat znova nahajal v- najugodnejšem položaju. (Na sliki: izstrelitev rakete Atias-Agena, ki Je dvignila «Mariner 111».) vozila na omenjeno križišče, se je nenadoma pojavil na cesti avto «600», ki je pripeljal po občinski cesti iz Pianzana. Avto, ki se očitno ni zmenil za znamenje stop, je zavozil s prednjim delom pod veliko vozilo, ki ga je vleklo s seboj kakih 50 m ter ga spremenilo v kup zvite pločevine. Pri tem pa je motor avtoclsterne eksplodiral, kar je imelo za posledico, da se je tovor vnel. Plameni so se nenadoma začeli dvigati 30 m visoko ter so močno, ogrožali, bližnje hiše. V teh je nastala precejšnja, panika, vendar so se ljudje rešili. Hitro so prispeli agentje cestne policije in gasilci. Uspelo jim je pred požarom rešiti trupla oseb, ki so bile v «600», medtem ko niso mogli nič več pomagati šoferjema avtocisteme, ki sta oba zoglenela. Strašne pa so bile v «600» posledice neprevidne vožnje: od sedmih oseb, ki so se v avtu vozile, jih je izgubilo življenje kar šest: 26-letni Luciano Coltro in nje- vasi blizu Conegliana. Obojni so stanovali v Mestrah. Vseh 150 prebivalcev hiš v bližini je preživelo precej strahu. Zaradi eksplozije so se najprej razbežali, potem pa so poiskali drug drugega in hoteli so tudi kaj pomagati ponesrečenim. Na mesto nesreče so prispeli gasilci iz Conegliana, Trevisa, Pordenona in še četa ameriških vojakov iz Aviana. Sele po dveh urah napornega dela je uspelo požar pogasiti. Medtem se je na obeh- straneh nabralo na desetine avtomobilov, ki niso mogli dalje. Mnogo mrtvih pod ruševinami 15-nadstropne hiše S. PAOLO, 6. — Neka 15-nadstrop-na palača, ki še ni bila dokončana, se je v mestu Plracicaba zrušila. zrušila, Je bilo na stavbi mnogo delavcev. Ladji sta trčili HAMBURG, 6. - Maroška trgovska ladja «Zagora», z nosilnostjo 1437 ton, je danes v prvih jutranjih urah na ustju Labe zadela v neko še ne ugotovljeno nemško ladjo. Dva opazovalna čolna, ki sta o nesreči bila opozorjena po radiu, sta se takoj podala' rm lice mesta. Trenutno še ni znano, ali je prišlo do smrtnih žrtev. Po vesteh pomorske radijske postaje «Norddeichradio» je nemška ladja na tem. da se potopi. Do nesreče jt prišlo zaraoi megle. 20 mrtvih pri prometni nesreči SEUL, 6. — V prometni nesreči, do katere je prišlo blizu Mungyonga v Južni Koreji, se je smrtno ponesrečilo 20 oseb, -jedem pa jih je bilo težko ranjenih. Do nesreče je prišlo tako, da je avtobus, ki so se v njem omenjeni potniki vozili, !z neznanih razlogov zdrknil^• ceste in strmoglavil čez škarpo. Shakespearu i. dr.. Sejem 0 odprt do 12. novembra. Giulio Viozzi v Ljubljani Tržaški glasbenik, kritik in profesor na konservatoriju Giulio Viozzi je pred dnevi na ljubljanski filozofski fakulteti predaval o sodobni italijanski operni ustvarjalnosti. Ob tej priložnosti jc ljubljansko «Delo» objavilo tuOt intervju z njim. Na ugotovite novinarja, da sta Trst in Lju Ijana bližnja soseda, da pa glasbeni stiki še niso zelo obširni, je Viozzi odgovoril: «Pač pa kontakti nastajajo. Pri nas je gostovalo že večje število vaših umetnikov in ansamblov. V okviru JCircolo della cultura e delte ar-ti’ je predaval dr. Cvetko, ki rn jaz tokrat vračam obisk. Trv-pravlja se izmenjava gostovanj med beograjsko akademijo in na Šim konservatorijem. Sodelovanje je zaželeno in upam, da bo vea-no obširnejše.)) Nastop gojencev igralske akademije Igralska akademija, ki smo )® Slovenci dobili šele po osvo o ditvi, je v teku še ne dueh desetletij dala našim gledališče , radiu, filmu in televiziji v sto ustvarjalcev, ki danes v s venski kulturi nekaj pomen-)-’-Prvotna bojazen, da utegne igri ■ ska akademija povzročiti hipe -trofijo igralskega naraščaja, J danes premagana. Torišče se J s potrebami radia, Hlma in s znatno razsi- Tudi priBresci hujša nesreča BRESCIA, 6. ~ Pri prometni nesreči. do katere Je prišlo preteklo noč na cesti v dolini Trompla, med Sredi ceste eksplozija plinske napeljave RIM, 6. — Danes zjutraj Je z velikim hrupom pcčila cev plinske napeljave v Ul. Trlonfale, na oglu z Ul. del Monfortlno. Eksplozija Je poškodovala okrog 20 kv. m cestišča, kjer se Je odprla tudi velika jama. številni ljudje, ki so se v tistem trenutku nahajali v bližini eksplozije, so se silno prestrašili in se vrgli na tla. Pred ln za odsekom Ul. Trlonfale, kjer Je do eksplozije prišlo, so bile postavljene umetne pregrade. Na mesto samo pa so prihiteli tudi agenti prometne policije. Ognjegasci In pa tehnično osebje rimskega plinskega podjetja so potem ko so opravili prva poizvedovanja, povsem Izključili, da bi do eksplozije bilo prišlo, ker bi nekje bli uhajal plin. Pač pa obstaja mnenje, da je nesreča bila povzročena od nekakšnega naravnega procesa fermentacije, kt je do njega morala priti v greznični napeljavi. In rer, je pred nekaj dnevi nekega delavca, ki je za račun neke telefonske družbe imel opraviti strokovni Izvid na licu mesta, kjer se je V ladjedelnici S Marco so te dni postavili na turbinsko ladjo »Raffaello* (43.000 t), ki jo pripravljajo za plovno družbo «Italia», drugi dimnik, visok 15,80 m ln težak 56 t. S tem imenitnim delom — dimnik je v celoti dvignil in postavil na nje- govo mesto žerjav «Ursus» — Je oprema velikega transatlantlka v zaključni fazi In «e je vidna končna oblika Izredno lepe ladje. Novi dimnik Je kakor prvi, ki Je bil postavljen 8. oktobra, obdan s posebnim ogrodjem, ki bo pobarvano z barva- gledat mi plovne družbe. Prav tako je pokrit s posebnim krilom, ki je spredaj zaokroženo ln Je 18 m dolgo, 14 m široko ter Je zamišljeno tako, da bo odvajalo s krova ladje ter razpršilo ves dim ln ostanke pri izgorevanju. ......................................... "M........ ik............. ........... V Angliji so pripravili nov antibiotik LONDON, 6. — V Londonu so da-. Nek funkcionar britanskega mineš sporočili, da Je skupina angle- r.lstrstva za zdravstvo,^ Je primerek šklh znanstvenikov pripravila nov antibiotik, ki predstavlja, kot mn- omenjene kulture poslal centru za _____________ _________________ t patologijo «Slr Wi!liam Dunn» na nljo, po penicilinu, najvažnejše od-' oksfordskl univerzi. Na pravkar o- kritje na področju antibiotikov. Novo antibiotično sredstvo, Imenovano «Uoporln», bodo prodajali od danes naprej. «Ceporln» Je — kot so znan-stveniki Izjavili v teku tiskovne kon ference — bolj učinkovit od penicilina, manj toksičen od njega ter v nekaterih primerih tudi hitreje učinkovit. Njegova proizvodnja Je cenejša, vrhu tega pa je tudi primeren za osebe, ki so na penici'I n alergične. Zgodba njegovega odkritja sega v leto 1945, ko je neki Italijanski raziskovalec, profesor Brotzu, ki Je de- v bltžlnl nahajal zunanji pokrov | lal na Sardiniji, kot prvi odkril an-greznične napeljave, napadla spričo tlb'ot čne lastntstl plesni «cefalo izhajajočih plinov nenadna slabost, sfoi-.uui*. menjenem ter ostalih britanskih raziskovalnih centrih so zatem znanstveniki razvili novi antibiotik, za njegovo Izdelavo pa Je bilo porabljenih okrog milijon In pol funtov. «Ceporln» se Je Izkazal kot zelo učinkovit v primeru pljučnih in ledvičnih Infekcij, kakor tudi Infekcij mehurja ln nasploh Infekcij, kl se Jih doslej ni moglo učtnkovl-! to zdraviti s penicilinom ter osta-' limi antibiotiki. Vest o novem angleškem antibiotiku Je vzbu lila veliko zanima nje v znanstvenih In gospodarskih ki ivih P,'edsedn’it družbe «Glaxo.', ki no ta proizvod izdelovala. Je Iz- javil, da «Cepor!n» uničuje bakterije z nezaslišano hitrostjo, tako da te nimajo časa, da bi se obvarovale, oziroma privadile na antibiotik, kot Je to primer s penicilinom. Doslej so «Ceporln» preizkusili na več kot 200 pacientih vseh star> stl, ln sicer tako na Angleškem kot na škotskem In drugje. Ravnatelj laboratorija di užbe «Glaxo», dr. John Paterson Currle, je Izjavil da Je neki moški v i dlmburgu, star 36 let, ostal po operaciji na možganih žrtev silovitega napada meningitisa. Potem, ko so za njegovo rešitev brezuspešno uporabili najrazličnejše vrste antibiotikov, so poizkusili še s «Cepor!nom». Po 48 urah je pacient ozdravel. Glede nato, da so proizvod Iznašli na Angleškem, kjer je tudi patentiran. menilo, da ho zdaj predstav-Pal važno postavko v kampanji za povečanje Izvoza. krajema Marcheno tn Gardone Val Trompla, so štiri osebe našle smrt, druge štiri pa bile poškodovane. Gre za 8 delavcev, kl so bili zaposleni v tovarni otožja «Beretta». Smrtno so se ponesrečili specializirani tehnik Klaus Maghiln, star 23 let, Iz Metzlngena (Nemčija), zatem Carlo Perrucchettl, star 55 let. pravtako specializiran tehnik, nadalje mehanik Floore Flocco, 55 let, ln delavec Natale Pedrettl, star 38 let, Ranjenci, kl so Jih prepeljali v bolnišnico v kraju Gardone, pa so Eugenio Nardi, st Ar 54 let (ozdravljiv v 40 dneh), Camlllo Torcoll, star 51 let (30 dni), Uarlo Nardi, star 49 let (13 dni), In Glanfranco De-gasperi. star 24 let, kl so mu nudil, prvo pomoč In ga zatem poslali domov. Po opravljenem delu, so navedeni delavci sklenili, da bodo večer prebili na deželi, nakar so se z avtomobilom znamke Opel, kl je bil last Maghilna, napotili v neki lokal v kraju Marcheno. Do nesreče je prišlo, ko so se pozno ponoči vračali domov. Iznenada je namreč avto zaneslo ln ga potem, ko Je ta zadel ob platano, vrglo s cestišča v neki jarek. Vozač ln trije delavci, kt so sedeli na sprednjem sedišču, so bili v trenutku mrtvi. Lastnik avtomobila, Nemec Klaus Maghttn, eden ort štirih smrtnih žrtev, Je že nekaj časa bil zaposlen pri podjetju «Beretta» s posebno nalogo tolmača ln zastopnika. Carlo Perucchettl, brat slavnega bivšega nogometnega vralarja Gluseppa Pe rucchetttja, kl Je nekoč v letih neposredno pred zadnjo svetovno vojno, Igral za Inter ln Juventus, se je pred kratkim vrnit v domovino iz Amerike ter se pravtako zaposlil pri že omenjenem podjetju «Beret-ta». Zapustil je ženo In tri otroke. Tudi Fleore F.occo zapušča ženo In dva otroka. zlasti še televizije rilo. Od dveh predstav sem samo drugo — dve enodejan i 1 naše pretekle dramske l'tera re: Garrik - Smoletovega «Vnrno> in «Revdez - vous» Antona veda. Delci sta zanim-vi Prl’., vsem literarno zgodovinsko. porabni pa sta kot študijski o jekt igralskega naraščaja, ki n raste iz preteklosti v sedan o in iz te v prihodnost. Nastopili so študenti Ve 6 semestra, ki ga vodi znana (fU ka Vida Juvanova kot }*re*. profesor igralske akadem-je. ci je pravtako režiral študent P tega semestra iz šole re' profesorja, tud i našega zna Slavka Jana. . Nastopajoči so pokazali do > ^ šolo v izgovarjavi, nastopu ’ mimiki. Gojenke, ki so kot • ske navdano vrej dozorele, so le boli razgibane in sprošicn-Prerokovanje je težak in tv . nehvaležen posel. Bodočnost n pokaže, katero ime se bo Pr^ izmotalo iz anonimnosti in ter j talent se bo močneje u',e. vil. Ce omenim Svetlano ^ rovičevo, storim to zato, ker • je uveljavila že v literaturi■ krat je prispevala poleg predavateljice Vere Adle.i tekste za popevke in je svre Ijaln te tudi na klavifu- \ en si ne morem kaj, da ne bi n' tržaško občinstvo opozoril na ^ da je med gojenkami nastopi a talentom in nracijo tudi fLučka) Drolčeva. hčerkn d" ka_ letne članice slovenskega P e lišča v Trstu. „, VLADIMIR BARTOb Rad bi pokojnino ker je pod nacizmom obsojal na smrt BONN, 6. — Ravnatelju sodnega urada v kraju Seehetme pri Darms tadtu na Hesenskem, Karlu Štor-bechu, staremu 62 let, Je bila za vrnjena njegova prošnja za upokojitev, in sicer zaradi tega, ker je od leta 1942 do aprila 1945 bil sod nik krajevnega nacističnega sodišča. V tem svojstvu Je Btorbecu sodeloval pri obsodbi na smrt nad 200 oseb. «Mnoge od teh obsodb«, Je rečeno v obrazložitvi, s katero le bila njegova prošnja zavrnjena. «so bile v nasprotju v. načeli o člove čanskih pravicah«. Frondizi pride pred sodišče? 1 velik1' BUENOS AIRES, 6. — ’ )0. večina članov argentinskega ^ nalnega kongresa se je ... }u tc, da bi dokončno razSla. via-neveljavne pogodbe, W J12? .Lorija da bivšega predsednika Fr. sklenila z 12 tujimi Petro'®lroiej-družbami o izkoriščanju P skega bogastva dežele. w je Parlamentarna komisija- ladB, proučevala stališče prejšnj Je zahtevala, naj postavijo . g0. zija in več njegovih najbh 1 ((tz. delavcev pred sodišče *ar d0. dajstva in kršenja« ustavn g0 ločb. Komisija je dognal®- {u^. pogodbe Frondizijeve vlade _Qt(. mi petrolejskimi družbami v d„ zakonite, ilegalne in lajne so moralno, gosp«181,8110 ‘. dežell-no škodovale argentinski Vodstvo stranke progresisiPodova* žuje Frondlzija, da je 0._i.j-.lev- deželo za 909 milijonov dom ^ Vlada predsednika Arth,, “ tla-je tako dobila podporo ye nov kongresa za svoj Pre''ivJndizUe' s katerim je razveljavila Frm ^ ve dogovore o koncesija ntin-družbam za izkoriščanje a e njed skega naftnega bogastva. aTperl-sklep je zdaj prizadel tudi m ]0 žklh petrolejskih družb, " tlnSke priznati, da Je stališče arg n. vlade upravičeno ir. zakoni dizljeva radikalna unija nr0tuJe" katere polttlčne stranke na P gtaj» Jo stališču vlade, tako po- ta vprašanje povod za zaost tranjih političnih spopadov. ^ Nacionalni kongres naj korn|. uradno sprejel poročilo 8VOjj,giieve sije. ki Je razglasila Frond pogodbe s tujtinl družbami ^ krito kršitev ustavnih norm konov«. LIMA, 6. - V perujski P°^a3*ie-Qutsplcanches so odkrili zn go žišča urana. Omenjeni kW J km oddaljen od mesta uuz jndu. žišča sta odkrila dva domač« gt,. Htrljalca, kl sta takoj nav i pri- ke z nekaterimi holandskim dobitniki, da bi ležišča skup kortščall. PRIMORSKI dnevnik — 3 — 7. novembra 1964 NAJNOVEJŠA KRIZA V ZAHODNONEMSKI VLADI Nepričakovan in oster napad na «starega gospoda» Javno izraženo nezadovoljstvo starega kanclerja z vladno politiko do Francije - Napad na Schroederja, ki je pravzaprav bil namenjen Erhardu Poudarjanje Straussovih «odličnih» kvalitet - Sestanek CDV in Erhard Vlada zahodnonemškega kancler-Erharda preživlja zadnje dni svojo doslej največjo notranjo Krizo. Povod najnovejših ((drastičnih trenutkov v palači Scha-J^burg« je bil napad bivšega Kanclerja in sedanjega predsedni-Ka vladajoče Krščansko-demokrat-sKe unije (CDU) Konrada Ade- nauerja. Adenauer je v nekem intervjuju 7 Prvič, odkar se je umaknil s Kanclerskega položaja — odkrito aapadel celotno zunanjo zunanjo Politiko Erhardovega kabineta, a še Posebno ministra zunanjih za- dev Gerharda Schroederja. Čeprav so velika nesoglasja in Potranje borbe v vrhovih CDU okrog koncepcije zahodnonemške Kdnanje politike že davno postale kroničnega značaja, je zadnji Adenauerjev korak spričo svoje oolike in vsebine vendarle močno Presenetil kroge okoli Erharda in nemalo razjaril. Stari kancler in voditelj CDU je "kdi očital opustitev «jasne poli-*ke in vodenja«, še bolj pa o-®Ahljivost v odnosih do Francije. “Vojna živcev« — kakor v Bonnu jhienujejo zadnje zunanjepolitične Korake Pariza, ki so za uradno za-J®dn°nemška stališča močno nev-. Pi in neprimerni (grožnja z “stopom iz EST in NATO, zavra-Tnjc načela o večstranski jedr-Ki sili, če bi v nje sodelovali Pnodni Nemci, najnovejši franco-Ko-sovjetski trgovinski sporazum /P l — ta «vojna živcev« je Ade-aurja tako i se je stari predsednik sicer °rinalno ognil temu, da bi oseb- u napadel samega Erharda, pač l5 je poglavitno odgovornost na- prtil ministrstvu zunanjih zad^v, ................................................................................................................................................................................................................................................................................m.......................m........ KAJ SO POKAZALA »ZNANSTVENA TIPANJA) V MORSKE GLOBINE Kamor sončni žarek ne seže, si priroda drugimi besedami ministru roederju. Vendar če Upošteva- ^0 v zadnjem mesecu večkrat iz-. ene Erhadove besede, da mi-'Pstrstvo za zunanje zadeve ne iz- , als svoje, temveč vladno politi-oziroma ono vladnega pred-ednika, potem postanejo Ade-auerjeve besede popolnoma jas-tik Tembo!i, ker je obenem s kri-Kami na račun vlade in Schroe-®rja skušal tudi ((povzdigniti« prijatelja, sedanjega pred-ednika Krščansko-socialne unije m odkritega pretendenta na položaj ministra za zunanje zade-’ J°sepha Straussa, ki ga je o-za »modrega človeka in -,„®bn°st z «eminentno politično ^arjenostjo«. Adenauerjev nastop je v krogih r°g Erharda in Schroederja po- Pienii žvonca. Pritisk na gumb alarmnega „ - In v dobesedno mrzlič- Dnu! VzduSJu je v ponedeljek po-vjri^ Lil sklican sestanek naj-f J~?e3Sih krščansko - demokratskih • Kclonarjev, na katerem sta A- hrnfU6r in E'rLard, skupno s svo- n Pristaši, imela obravnavati ajnovejši položaj, ki se je v - m 7-našla vlada Minister Schroe- dor v „„ ’ _K; se je zaradi napada virus- tor"8r*Pe zdravil v nekem sana-hie'JU’ pa nemudoma zdravlje-np m°ral pretrgati in se omenje-,ega sestanka udeležil. Ves tisk ro,f?a Prvih straneh objavljal po- nek'at °i vladnl krlzi’ v tem ko 50 sama pomaga do luči Stare trditve, da je v globinah morja življenje nemogoče, so ovrgli prvi poskusi - Ribe, ki so same od sebe «eksplodirale» - «Kresnice» v velikih globinah Lepo «drevesce», ki nosi znanstveno ime «Dendrophilia», najdemo že na dostopni globini okoli 500 m in pogosto v Sredozemskem morju iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiriuinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMUHiiiiiiiuuiiiiiiiiiiimi KOLIKO POKADI ITALIJANSKI KADILEC NA LETO GRE V DIM... ZA 652 MILIJARD LIR 10 najuglednejši časopisi ce- Soh Pisali 0 «resnem majanju p Koederjevega stolčka« in — za-lt0 ratj° obsojajoč Adenauerjev ak _ via(jo. • Ohio v po Poročilu, ki je bilo je aI )eno P° dveumi burni seji, stv dP^ončna rešitev najbolj bi-do . nasProtnih si stališč bila da nadalJnjega odložena. Zdi se, traiSta ena in drugs --------------- - i CDU dosegli si da se, nam rej V. enem pogledu: lom Javn°st z ustreznim poročila akuša pomiriti. Vendar pa to, Uti Prodrlo v javnost, daje slu-Erha-d-a 80 na sestanku zmagale rečardove koncepcije. Tisk nam pau Poroča, da je večina Ade-lUen a opozorila, da je v pri-Pad*11’ lco bl ponovil podoben na-0dst„na vlado, ne bo, pomišljala nik»avitl Ra s položaja predsed-Juie Klranko, Tisk nadalje zatr-b0 ’ da se zunanja politika ne der kujala in da ostane Schroe-Sed«*30 sklePU Erharda ter pred-tra-lv.a krščansko-demokratske »a nli v Sundestagu še naprej Položaju ministra zunanjih za-več, v resoluciji, namenje-osti, je celo rečeno, da bo Adenauer v bodoče z vse- RIM, 6 — Italijanski državlja-ni so v dobi med 1. julijem 1963 in 30. junijem 1964 potrošili za cigarete in tobak obilnih 652 milijard lir Pretežna večine je šla za cigarete — 620 milijard, za tobak za pipo in ciagre pa so Italijani dali skoraj 20 milijard. Za tuje cigarete in tuji tobak pa so Italijani porabili: za tuje cigarete 64 milijard, za tuj tobak za pipo in tuje cigare skoraj 10 milijard. V Italiji je še vedno tudi dokaj tistih, ki tobak njuhajo. Za tobak v prahu so Italijani v minulem lotu porabili I milijardo 711 milijonov lir. V celoti so Italijani v omenjenem razdobju _epega lota pora- „1 J&vno v Doaoce z vse-tik močmi podpiral poli* SoriZVeZnB VladeB Sprnt l' po vsemu, pa Je tudi na- Solo« a stran morala pristati na da ,6ne koncesije, upoštevajoč, v p e. bo Adenauer 9. novembra Ha Hfizu sestal z de Gaullom. Te-sV!,r,ne bo ta, namreč, z velikimi iti()°anostml sprejet za tretjega $ke ^Kkega častnega člana part-ltfi|(I*lAkademije za moralne in po-Ur a vede« pr(,rtu*° koncesijo bonske vlade de javlja sklep, da bo Erhard o ,abllu napisal obširno pismo s’-r,na',n°vejših vprašanjih franco- J .... . i.i bili najrszličnejšihf vrst tobaka — cigarete, tobak *a pipo, cigare in tobak z.a njuhanje — 64 milijonov 577.956 kg. In kaj največ kadi italijanski kadilec? Na prvemjjmestu so na-vodne «Naz.ionali#.f ki so jih v omenjenem razdobju pokadil 13 milijonpv 800.000 kg. Na drugem mestu je ista.vrsta cigaret toda boliše kakovosti, namreč «Nazionaii Fsportazione« s filtrom, ' ki so jiji Italijani pokadili v nmenjericnt rajzduhju 11 milijonov 970.000 kg. Na tretjem mestu je ista vrsta cigaret brez filtra, ki so jih Italijani pokadili #,500.000 kg, Sledi «AUa* s — ci&re-v1 po- štev, je cigareta «San Giusto«, katerih so v letu dni pokadili komaj 981 kg. Med cigarami so na prvem mestu «Toscani superiori«, pridejo nato na vrsto male cigare »Branca«. 1 ■ Italijani pa radi kadijo tudi tuje cigarete. Kot :mo že rekli, so v letu dni pokadili za 64 milijard lir tujih cigaret. 22 milijard je šlo na raijun tujih cigaret, ki pa jih izdelujejo v itali. Janških tobačnih tovarnah, nekaj nad 41 milijard pa je Slo za uvožene cigarete. Na prvem mestu med temi so ((Peer Export Filter«, na drugem «Astor Filter«, na tretjem «Pettr Stuyvo-sant« itd. Kaj pa razdelitev po posameznih pokrajinah in deželah? Najhujši kadilci so prebivalci Doline Aosta, kjer je prišlo na posameznega prebivalca 1 kg 642 gramov tobaka, to se pravi ena cigareta — en gram — 1642 cigaret na prebivalca. Na drugem mestu je Ligurija, kjer so pokšdili 1624 gramov tobaka na prebivalca. Na tretjem mestu smo že mi — Furlanija - Julij ska krajina — s. 1512 grami tobaka na prebivalca. (Ob tem bi se dalo dodati še sledeče: če bi k potrošnji domačega tobaka dodali še vse tiste cigarete, ki jih tržaSkl kadilci nakupijo med svojimi izleti preko meje, bi verjetno pripadalo prvenstvo nam.) Človek je že po prirodi — radoveden .Toda te radovednosti ne jemljemo v njenem negativnem smislu kot vsakdanje nevljudne vneme nepoklicanega človeka, da rine v naše intimnosti, pač pa jemljemo tu v poštev človekovo radovednost, ,d» bi čim globlje prodrl v najrazličnejše neznanke prirode in vsega, česar še ne ve. Od tod veliki Uspehi na vseh'področjih »nanosti. Tovrstna znanost ie vzbujala npr. tudi Picarda v njegovih velikih podvigih v morske globin?. Podobno je bil plemenito radoveden znani strokovnjak za podvodna raziskovanja Beebe. Toda to so ljudje ni)-vejše dobe, kajti še mnogo pred njimi so se ljudje ukvarjali s vprašanjem, kaj je pravzaprav globoko, globoko v morju. Do pred nekaj desetletji človek ni segel globoko v vodo in to iz enostavnega razloga, ker tja ni mogel. Ker pa hkrati ni imel niti primernih sredstev, s katerimi bi «pogledal» v morske globine, je o morskih globinah v glavnem ugibal. Toda ta prirojena plemenita človekova radovednost se je počasi razvila v znanost in si vedno bolj utira pot. Danes imamo znanstvene inštitute, znanstvene stroke, celo ploveče inštitute, katerih edina naloga je, proučevanje morskih globin in tega, kar se v teh globinah dogaja. Seveda je problem raziskovanja morskega dna n« manjših globinah lažji. Veliko težje pa postane proučevanje morskega dna, če to leži v globini več tisoč metrov. Da bi mogli prodreti tudi na velike globočine,, so izdelali batiskafe, na plovečih Inštitutih, s katerimi razpolagajo npr. Američani in Sovjeti, pa imajo ustrezne naprave za zajemanje usedlin na globinah morja. Znanstveniki so opremljeni tudi., z raznimi akustičnimi in fotografskimi kamerami in marsičem drugim. Kljub vsemu temu pa ostajajo tajnosti velikih globin še vedno nerazrešena in še dolgo bo človek čakal, še veliko naporov bo moral prenesti, preden bo prodrl v tajnosti tega dela sveta. Vse do pred nedavnim je veljalo prepričanje, da v velikih ____ S _ : t. 1 n k« 4 m n L Šli vtl sam 4 rt r-nl oll dalje je logično iklepal, da sončni žarki, torej svetloba, prodre le določene globine, nakar vlada vedno gostejša terha, koder je življenje nemogoče. Povrh te. ga je jemal v poštev tudi element — toploto. Cim globlje gremo v vodo, tem bolj hladne je. To velja tudi za tiste globine morij in oceanov, do koder seže dnevna svetloba. Kaj šele v gTobhiah tisočev metrov. 5,976000 kg itd Domača ta, ki je prišla nnjmanj OVEN (od 21.3. do' Z no. morskih globinah življenja splob ni. Ta domneva je bila tudi razumljiva. Človek — pa čeprav znanstvenik - je jemal za merilo prirodne zakone, ki veljajo na zemlji in v njemu dostopnem okolju, torej tudi v vodi, toda ne preveč globoki. Ker j" poznal te prirodne zakone, je povsem logično sklepal, da g" ni oragnizma, ki bi mogel vzdržati ogromen pritisk, ki ga l,‘ stvarjajo tisoči metrov vode. Na- vo metodo vafn bo uspelo premagati vse težkoče in nasprotovanja. Upoštevajte bolj potrebe onih, ki vas obkrožajo. BIK (od 21 len dan glede nekega HOROSKOP ga uHflodn°uepiških odnosov, ki Po Adenauer ponesel s sabo 14. do 20,5 ) ,Odl iga sodelc bodo oči- bva- vaša nja. Spremenila čustva DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne odpovejte se nekemu načrtu zaradi manjšega razočaranja. Skušajte ohraniti svoje duševno ravnovesje. . RAK (od 22,6. do 22 7.) Posvetite več nozornosti svojepau finančnemu poslovanju. Ne rar.bUrjhjte se preveč spričo neke ponudbe, ki bi vam utegnila škoditi. LEV (Od 23.7. do 22.8.) V svojem delu potrebujete več disci- pline. Vaš ugled je v nevarnosti. DEVICA (od 23.8. do 22.9) Posvetite se samo temu. kar od vas /.ahteva naglo akcijo. O4P0vejte se Začasno nekaterim interesom. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nenaden srečen razvoj vprašanja, ki Je za vas trenutno najvažnejše Potčebni ste miru. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21. VI.) Premislite še enkrat, predgn se odločite za važen nakup Družinski mir je ogrožen od resnih nasprotovanj. STRELEC (od 22.11. do 20 12.) Nudila se vam bo priložnost, da se med vsemi najbolj odlikujete Ognite se manjših nevljudnosti do ljubljene osebe. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Imeli boste v rokah vse elemente za dosego uspeha. Lahko računate na podporo svojih najbolj zvestih pristašev. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Skušajte spodbuditi svoje sodelavce k boljšemu delu, ne da bi povzročili nepotrebne napetosti. Nemirno vzdušje v družini. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dan je ugoden za reševanje vseh organizacijskih vprašanj. Razumevanje ljubljene osebe se vam bo izpolnilo z največjim zadoščenjem. »Radovednosti) pa znanstveni ka ni pustila, da bi v svojem iskanju ne vrtal dalje, konkretno globlje. In tedaj je prišel do spoznanja, da vse njegove domneve, n? držijo, da v globinah morja ne veljajo povsem isti zakoni ,ki veljajo na zemlji, v njegovem okolju .Spoznal je, da se priroda zelo rada in ustrezno prilagodi razmeram. In to celo v nasprotju z zakoni, ki jih je imel do tedaj za ((železne«. Odnosno v nasprotju z logiko teh »železnih zakonov«. Znan je primer italijanskega strokovnjaka za proučevanje morskih globin Giglioiija, ki je pobil prejšnje trditve in dokazal, da je tudi v večjih globinah življenje možno. Bilo je to leta 1881, ko je z ladjo «Washington» plul po morjih in s posebnimi napravami, potegnil na površino morske živa. li iz globin, v katerih, po mnenju drugih znanstvenikov, življenje sploh ni bilo možno. Pravzaprav ni bil on prvi, ki bi trdil, da je v večjih globinah morja življenje vendarle možno. Toda njemu Se je zgodilo, da je s še primitivnimi sredstvi potegnil na površje razne morske živali, ki so na površini enostavno — eksplodirale. Organizem teh živali se je bil razvil tako, da je lahko prenesel ogromen pritisk, ki vlada v nižjih plasteh | morskih globin. In ko so ta živa bitja prišla v okolje z drugačnim zunanjim pritiskom, se je porušilo razmerje med notranjim in zunanjim pritiskom in ker je bil zut.anji pritisk premajhen, jih je notranji močnejši pritisk — raznesel. To je bil najbolj enostaven, hkrati pa tudi nai-bolj izrazit dokaz, kako so se mogle tudi v velikih globinah razvjti razne oblike, življenja, o katerih človek tedaj še niti mislil ni, ker je njegovo poznavanje pjii;ode govorilo Rrav naro. be-t - , - ; • Kaj pa svetloba, sonce, toplota? ribt smo že omenili, sežejo lončni žarki odnosno dnevna svetloba le nekaj desetin metrov pod površino-morja. Nato se začenja vedno gostejša tema. Za mislimo si, kako temno mora biti v »jami« blizu MarjanskiU otokov, kjer so znanstveniki od krili največjo globino morja, ki znaša 11.000 metrov. In vendar so tudi na globinah več tisoč metrov znanstveniki na svojih »ekskurzijah« odkrili živa bitja. celo dokaj močno morsko favno. Seveda so te morske živali v marsičem drugačne od morskih živali, ki jih pozna laik. Y teh globinah v glavnem ne dobhno več navadnih rib, pač pa po večini razne mehkužce, ki iih je zelo veliko. Skoraj vse te ži-vali pa imajo svojo posebnost, ki jih loči od sorodnih morskih bitij, ki žive v višjih legah In zato v drugačnih okoliščinah. Večina teh živali namreč ima — »lastno razsvetliavo« Na velikih globinah so npr. tudi ribe z V UMSKEM FJORDU SO SNEMALI Danilo Turk vikinški poveljnik Italijansko - španska koprodukcija ob jugoslovanski servisni službi Naš gledališki igralec Tržačan Danilo Turk-Joco bo tokrat kot postavni fant predstavljal poveljnika Vikingov v najnovejšem, ita-lijansko-španskem barvnem filmu «Viking Erik» (Erik il vichingo). Igralca Turka sem srečal pred kratkim v avikinški vasiv, ki jo je pred štirimi leti v Limskem fjordu pri Poreču v Istri zgradilo beograjsko podjetje «Avala-filmi> in je bila v teh letih uporabljena v «vikinške» namene že četrtič. Sedaj so v to zanimivo nordijsko tematiko posegli tudi Italijani, in sicer producentska hiša NIKE Cinematografica iz Rima. Pod režijo mladega italijanskega filmskega režiserja Maria Caia-nia, ki že tretjič dela z Jugoslovani, igra naslovno vlogo novo italijansko odkritje Gemma Giu liano, vtem ko igra njegovega nasprotnika znani ameriški filmski igralec Gordon Mitchell, ki tudi živi v Rimu. Razen ostalih manj znanih italijanskih igralcev in i-grallc nastopata tudi dva španska filmska igralca. Direktor fotografije je Italijan Barbani Enzo.. Filmsko-tehniško uslugo Je nudil v Jugoslaviji «Triglav-film» iz Ljubljane. Tako,\ razen tehniškega osebja, Je asistente režije in IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Virgilio Guidi v «La Bora» znanstvenim imenom «ceratias». Te so opremljene s svojim majh. nim žarometom, ki ga nosijo na hrbtu. Tu srečamo tudi ribo, «gi-gantaehtci«, ki itna svetleč jezik, pravzaprav dolg jezik v obliki bata, na katerem je cela vrsta majhnih drobcenih žarometov, ki oddajajo rdzmeroma moč-no luč. Pri raziskovanju globin so znanstveniki naleteli na- veliko morskih živih bitij? "M “so jim nadeli znanstveno ime «penacu-lae«. To so.živa bitja, ki rastejo nekako iz blata.in ki imajo gor-nje dele razraščene v nekakšna drevesa, ki se ritmično zablestijo in ugašajo, kot nekakšni podvodni svetilniki. Tudi v velikih globinah so odkrili koralna živa bitja, ki so jim nadeli ime «hi-droidi«. Tudi ta živa bitja so značili\a po svojih ((žarometih«. Zanimiva so zaradi tega, ker rastejo v skupinah kot čudovito o-svotljena drevesca. Strokovnjaki so doslej odkrili na stotine živih bitij iz velikih glojnn in pri večini so ugotovili posebnost, da si :ta živa bitja v pomanjkanju sončne svetlobe pomagajo z lastno. Neki strokovnjak je celo rekel, da je teh živih bitij zelo veliko, da so na gosto posejana, vsekakor bolj na gosto kot na primer kresnice na kopnem. S tem je hotel dati primerjavo med gostoto kresnic v mračnem poletnem večeru in gostoto teh svetlečih se živih bitij v velikih globinah, kjer vlada mnogo gostejša tema kot na zemlji. Čeprav so znanstveniki odkrili že na stotine živih bitij tudi tam, kjer bi jih nekoč ne bili iskali, so šele v začetku raziskovanja te zelo zanimive znanstvene panoge. kamere, osem kaskaderjev-specia-listov, ISO statistov in pa Danila Turka kot igralca. Režiser Caiano je zelo pohvalil dobro izurjeno ekipo «Tri6lav-filma«. Za igralca Turka pa je izjavil, da mu je ta, čeprav majh na, stranska vloga zelo odgovarjala, kakor po njegovi impozantni postavi, ravno tako pa jo je tudi dobro odigral. Te dni je.italijansko-španski del ekipe odpotoval v Rim, da bi čez deset dni nadaljeval snemanje na Malagi v Španiji. Tam namreč pade samo do 200 mm padavin na leto in bodo zaradi tega z lahkoto, brez ovir, posneli ostali del zunanjih posnetkov tega filma. Kolikor so snemali v Jugoslaviji so imeli izredno srečo z vremenom, saj so snemali v času, ko so na Primorskem in Hrvaškem bile zaradi padavin velike poplave. MAVIL Zvesta svoji obljubi nam galerija «La Bora» topot predstavlja dela Benečana Virgilia Guidija, dvainsedemdesetletnega slikarja, ki uživa v italijanski moderni u-metnosti sloves, da ume zajeti t> slike, kot obzutljiv seizmograf, pretrese naše duševnosti, povzročene zaradi učinkov sodobnega življenja in izsledkov napredujoče znanosti. So to znana skupinska olja z nazivi «Tesnoba», »Sodba« itd., v katerih se zrcali borba čustev in drama moralnosti naše dobe, ter še novejša dela, ki se uvrščajo v skupine in podskupine z naslovi kozmične vsebine. Toda pred tovrstnim neoblikou-nim slikanjem je Guidi do leta 195(1 slovel predvsem kot slikar posebne zursti beneških marin, n adzemsko jarko osvetljenih v prostoru odpirajočim se v brezmejnost praznine po Mondriano-vili osnovah o prostorninskem ritmu. Take marine hladno umerjenih barvnih odtenkov in še značilne ženske glave v kontrastno rdeče-zelenih barvah so tvorile in kljub novi preusmeritvi v nepred-metnost gotovo še tvorijo bistvo Guidiieve umetnosti, sodeč to po letnicah tekočega desetletja, ki jih nosijo preje imenovanim podobna olja njegove tržaške razstave. Tako sta nastali sliki otoka Sv. Jurija, ki se dviga kot prozorna prikazen iz morske sivine, isto kot sliki obeh ženskih glav, šele pred nedavnim. Negativno vpliva na gledalca, da sta sliki z otokom skoro enaki po izpledu in barvi. Sta torej vse preveč avto-grafski, kar pa ie danes neizbežno pri galerijsko propagiranih slikarjih, ker kupci žele imeti take slike, katerih očetovstvo se spozna na prvi pogled. Izvirneiš« učinkuje- velika podoba zaliva Sv. Marka in pa sliki ženil. Guidijeva razstava, bi dejali, ie hoteno ponavljanje ponazoritve njegovega slikarskega razvoja zadnjih dvajsetih let. Pametna zamisel v poučnem smislu, ker nam podaja najznačilnejše ustvarjalne prehode tega znanega mojstra pre. ko še korriai na pol predmetno občutenih slik, kot so to barvite »Figure v prostoru» in že abstraktno zasnovano »Marino v prostoru«, prehode, ki so Guidija privedli v splošni tok kozmične aktualnosti, ki je pa tu zastopan le s parom «Kozmičnih arhitektur«. Po razstavi Gudijevih marin ie to druga njegova razstava pri nas in zanimiva za razvoino spoznavanje italijanske umetnosti, ker je Virgilio Guidi na pretčkli beneški Bienali prihajal resno v poštev za podelitev manikajoče na-»rade italijanskega slikarstva. MILKO BAMBIČ Danilo Turk kot vikinški vojvoda v novem filmu, ki so ga snemali v Limskem fjordu Zgodovina jugoslovanskih književnosti — Glavni urednik tega dela dr. B. Novakovič je sporočil, da bo Zgodovina jugoslovanskih književnosti pripravljena za tisk predvidoma leta 1966. Pri sestavljanju Zgodovine jugoslovanskih književnosti, ki bo napisana na okrog 3000 straneh, sodeluje trenutno okoli 50 znanstvenih delavcev. Izšla bo v srbohrvaščini, slovenščini in makedonščini. fig SOBOTA, 7 NOVEMBRA 1964 Radio Trst A J-U.UU 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi in plesi; 11.45 Skladbe za .. 1 . 1 1 A e A *v% r-ilr« n m ™.. 4 .. 1 « . 1 O OR »vs • i A ni iz albuma: 9.45 Popevke; 9.25 Mladi glasbeniki; 9.45 Majh- 10.00 Operna antologija; 11.00 ni zabayni ansambli; 10.15 Glas- pesmi; 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Znani sodobniki; 12^0, Za Bodoči solisti; 17.20 Vatikanski koncil; 17.30 Glasbeni kalejdoskop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Glasbena oddaja za mladino; 19.15 Družinski obzornik. 19.30 Harmonija zvokov; 20.00 Športna tribuna; 20.45 Zbor • Akademik« iz Ljubljane. Trst 12.00 Plošče; 12.Z5 Tretja stran; 13.15 Operetni program; 13.40 V diskoteki; 14.40 Tržaška leta Jamesa Joyceja Koper 7.15 Jutranja glasba; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Za prijetno razpoloženje; 14.00 Popevke; 15.00 Mali koncert; 15.40 Kulturni zapiski; 15.50 Vokalni kvintet; 16.00 Izbrali ste; godala; 13.25 Večhi motivi; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Jutrišnji šport; 15.50 Oddaja za bolnike; 16.30 Operna glasba; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Simf. koncert; 18.30 Plesna glasba; 20.25 Giulio Pacifvio «11 man-tello alato«; 21.05 Ital. popevke; 22.30 Plesna glasba., II. program 7.30 Jutranja glasba; 8.40 Poje Lucia Altieri; 9.00 Ital. pen- tagram; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove konec tedna. beni sejem; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Domači pele mele; 12.30 Narodne in partizanske; 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Iz ruske glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Borbene pesmi; 16.00 Vsak dan za vas; 1705 Gremo v kino; 17.35 Pesmi jug. narodov; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Operni pevci; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 »Mladi za mlade«; 21.00 Zaplešite z nami; 22.10 Oddaja za izseljence; 23.05 Za lagruiu, ».iv ivumi, ital. pesmi; 11.00 Vesela glas- ba; 12.00 Orkestri; 14.05 Pevci: Glasbeni kotiček; 15.15 14.45 Najnovejše plošče; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 16 50 in 17.55 Plesna glasba; 17.35 Izžrebanje loterije; 18.35 Vaši izbranci; 21.00 Pe9mi: 2140 Znanstvena oddaja; 22.00 Plesna glasba. III. program 18.30 Rusi-a kultura; 18.45 Fre- Ital. televizija 17.30 Pruatam za najmlajše; 19.00 Dnevrtik; 19.20 Oddaja za delavce; 19.55 Carol Danell in Peter Tevis; 20.15 Športni dnevnik; 20.30 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 R. Rose: • Tragedija začasnega mesta«; 22.45 Slikanice. 16 35 Aibum klasikovj lTJJO W godki in odmevi; 17.15 Pesmi; 17.50 Jazz; 18.00 Prenos RL.; 19.00 Poje Brenda Lee: 19.30 Prenos Pu: 2215 Plesna glasba. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. moriih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Stra- kovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Dve Vivaldijevi skladbi; 21.20 Pesnik Antonio Barolini; 21 ^0 {SAjpcert. Slovenija 8.05 Akademski pevski zbor; 8 25 Melodije; 8.56 Radijska šola: Jug. televizija 17.40 Pravljice; 18.05 Labodje jezero; 18.25 Obzornik; 18.45 D. Simunovič: Ogrlica — mlad. Igra; 19.30 Vsako soboto; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Salzburški renesančni ansambel; 20.40 Sprehod skozi čas; 21.10 Medaljoni; humoristična oddaja; 22.00 Dick Powell vam predstavlja; 22.50 Obzornik. Vreme včeraj: najvišja temperatura 14.5 najnižja 9.8, ob 19. uri 11.4; vlage 61 odst., zračni tlak 1018 stalno raste, veter 18 km severovzhodnik, nebo jasno, morje skoro mirno, temperatura morja 14.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 7. novembra Zdenka Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 16.44 Dolžina dneva 9.51. Luna vzide ob 9.52 in zatone ob 18.42 Jutri, NEDELJA, 8 novembra Bogomir SEJA ODBORA ZA DEŽELNI PRAVILNIK Č:dbor se je izrekel zoper priziv vlade proti štirim členom pravilnika Gre za člene o volitvi predsednika, o predsedniškem uradu, o izjemi glede sestave svetovalske skupine in o prepovedi navzočnosti policije na sejah Na zadnji seji deželnega sveta Je I grafska dvorana), Pino Burlo in predsednik de Rinaldini sporočil, da • Dušan Lovriha, sledilo bo predva- je glavno državno pravobranilstvo 1—— -«-«*«- - ™--------------------- vložilo na račun predsednika vlade na ustavno sodišče priziv proti nekaterim členom notranjega pravilnika deželnega sveta. Obvestilo o tem so Izročili predsedniku deželnega odbora dr. Berzantiju. Ker gre za vprašanje, ki se tiče deželnega sveta, je dr. Berzantl vpiašal za mnenje de Rinaldinija, s katerim sta nato stvar izčrpno proučila. Včeraj, pa je de Rinaldini sklical predsedniški urad sveta in odbor za pravilnik. Medtem pa so stopili tudi v stik z univerzitetnimi profesorji, ki so priznani izvedenci na tem področju, da bi zvedeli od njih, ali so razlogi, ki jih je navedlo dr žavno pravobranilstvo za priziv pravno upravičeni ter da bi izbrali kolegij zagovornikov dežele. Na včerajšnjem sestanku odbora za pravilnik je predsedoval de Rinaldini, navzoči pa so bili člani škerk, Renato Bertoli, Oinaldi, Mlzzau, Mo-relli, Moro, Morpurgo in Pellegrlni. Seje sta se udeležila tudi glavni tajnik sveta odv. Pierotti in odv. Piermani, ki -•■ta dala navzočim potrebna pravna pojasnila. Odbor se je na koncu izrekel za pritožbo pioti prizivu, ki je bil vložen proti členom 4, 10, 23 In 49. Prvi člen določa, da se predsednik izvoli s tajnim glasom z absolutno večino članov sveta; po drugem glasovanju zadostuje relativna večina. Tretji odstavek člena 10 določa, da ostane predsedniški urad v funkciji do imenovanja novega urada, člen 23. določa, da je svetovalska skupina lahko sestavljena iz enega samega svetovalca, če je Izvoljen na listi slovenske manjšine. Člen 49 določa, da sme policija priti v sejno dvorano samo na ukaz predsednika in po prekinitvi ali koncu seje. Predsedniški urad deželnega sveta. ki se je sestal popoldne pri dr. Rinaldinlju, je vzel na znanje mnenje odbora za pravilnik. Volilna zborovanja KPI in proslave okt. revolucije Danes ob 11. uri. Trg sv. Antona, Claudio Tonel; ob 17. uri pri Cjakih (Milje), Ferluga in Reden-ta Pacco; ob 17.30 Istrska ulica vogal Ul. Belli, Saranz. Ob 20. uri bo v dvorani stadiona «Prvi maj» proslava oktobrske revolucije, na kateri bosta govorila prof. Šema in Marija Berne-tič. Nastopil bo pevski zbor iz Križa, nato bodo predvajali film «Ita-lija s Togliattijem)). Ob 20. uri, Boljunec (kinomato- janje filma «Italija s Togliattijem)); ob 20. uri, Repen, Franc Gombač, sledilo bo predvajanje filma «Rim odprto mesto«; ob 20. uri, Sv. Bar. bara, sen. Vidah bo govoril o temi »Upravne volitve in dogodki v Sovjetski zvezi«; ob 20.30 v krožku «Pečar» v Kolonji, Arturo Cala-bria, sledilo bo predvajanje filma »Italija s Togliattijem«. Ob 20.30, bo v Trebčah (Ljudski dom) proslava obletnice oktobrske revolucije na kateri bosta govorila Padovan in Tonel, sledil bo koncert domače godbe. Jutri, 8. novembra bo ob 11. uri v dvorani kina »Ideale« pri Sv. Jakobu proslava obletnice oktobrske revolucije, na kateri bo sen. Vit-torio Vidali govoril o pomenu tega zgodovinskega dogodka ter o pomenu prihodnjih upravnih volitev. Sledilo bo predavanje filma »Italija s Togliattijem«. Ob 16. uri bo v dvorani federacije v Ul. Madonnina 19 »Praznik včlanjevanja za leto 1965». Govoril bo tajnik federacije prof. Paolo Šema. Sledil bo program z nastopom pevskih zborov in s plesom. Na prazniku bodo nagradili sekcije, ki so se odlikovale v kampanji vpisovanja. PSI: v nedeljo ob 11. uri v kinu Grattacielo sen. Tolloy in prof. Paolo Medani. V nedeljo ob 11. uri na Trgu v Nabrežini inž. Josip Pečenko in tajnik federacije Amaldo Pittoni, predsedoval bo Srečko Colja. PSIUP: danes ob 10.30 Trg Giu-liani Adriano Goldschmied; ob 11.30 na Trgu Ponterosso Fausto Monfalcon; ob 16.30 v Ul. Ponzia-na Francesco Franco in ob 17.30 v Miljah Ezio Martone. PRED STAVKO ŽELEZNIČARJEV Poenotenje prejemkov ne zadovoljuje uslužbencev Sindikat železničarjev zahteva predvsem preureditev plač, da bodo v skladu z delom, ki ga opravljajo £ Danes bo ob 19. uri govoril v dvorani na Trgu San Giovanni 1/1. prof. Fausto Monfalcon o obletnici oktobrske revolucije. Proslavo prireja kulturni krožek Rodolfo Mo-randi. Sindikat železničarjev SFI-CGIL je napovedal sedemdnevno stavko, od 8. do vključno 14. t. m. Ta stav. ka bo v presledkih trikrat po poldrugo uro na dan, tako da bo dejansko onemogočila železniški promet. Železničarji stavkajo predvsem z zahtevo po preureditvi plač, tako da bi ustrezala dejansko opravljenemu delu in funkcijam. Vlada pa temu nasprotuje, češ da bi pomenilo to nova bremena, ki jih država ne zmore in ki bi privedla do inflacije. Sindikat pa pravi, da bi izdali v ta namen samo 25 milijard lir, medtem ko ima država zaradi stavk trikrat večje izgube. Stavka ni enotna, ker jo napoveduje samo CGIL Drugi sindikati ji nasprotujejo, a brez večjega u-speha, ker so v primeri s SFI-CGIL le bolj šibki. Ti sindikati pozivajo železničarje, naj ne stavkajo, češ da gre za politično špekulacijo. Pri tem pravijo, da so vsi državni uslužbenci z železničarji vred ravnokar dosegli izboljšanje s poenotenjem prejemkov, z izboljšanjem periodičnih poviškov, 13. plače, odpravnine in kopojnin. SFI odgovarja na to, da je po- iiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiitiiimimiiiiitiitiiiiiiiiiMimiiimiiiiiiiiiiHimiiriiiiiifini ODGOVOR MINISTRA NA VPRAŠANJE POSLANKE BERNETIČEVE Po uzakonitvi posameznih šol je treba razpisati tudi natečaje Minister izjavlja, da bo skrbno proučil prošnjo za ustanovitev tehničnih zavodov v Trstu in Gorici Minister za javno vzgojo je poslal odgovor na pismeno vprašanje po-slake Bemetlčeve od 12.12.1963 glede juridične ureditve ln določitve staleža slovenskih osnovnih ln srednjih šol na Tržaškem in Goriškem. Pismo se glasi: «Sporočamo, da se je z istimi dekreti predsednika republike, s katerimi so bile ustanovljene na Tržaškem ozemlju in v goriiki pokrajini osnovne in srednje šole s slovenskim učnim jezikom ,poskrbelo za določitev, na podlagi zakona od 19. julija 1961 štev. 1012, zadevnih staležev osebja. Glede ti pa srednjih šol 2. stop-nje, ki so bile ustanovljene z o-menjenimi ukrepi, pojasnjujemo, da je med njimi vključen, poleg klasičnega liceja, znanstvenega' liceja s sekcijo klasičnega liceja in dveh učiteljišč, tudi trgovsko tehnični zavod s sedežem v Trstu. Kar se tiče ustanovitve tehničnega zavoda v Trstu in v Gorici, na podlagi člena 1. omenjenega za- kona, pripominjamo, da ni dospel noben zadevni predlog. Zagotavljamo pa, da bi ga uprava s pozornostjo proučila, če bi tak predlog dospel.» Zakon določa, da mora biti vsaka šola ustanovljena z dekretom predsednika republike. V teh dekretih je tudi določeno število stalnih mest za vodilno, učno, upravno In pomožno osebje. Na podlagi tega se nato razpišejo natečaji. Zaradi tega smo po objavi osnovnega zakona za slovensko šolstvo zahtevali, da se izdajo dekreti za ustanovitev posameznih slovenskih šol. Zdaj so Izdani dekreti predsednika republike za vse slovenske šole na Tržaškem in Goriškem, ni bila pa še urejena, kakor smo poročali te dni, pravna ureditev didaktičnih ravnateljstev in šolskih nadzomi-štev za slovenske osnovne šole na Tržaškem ln Goriškem ln niso še razpisani natečaji. Za slovenske osnovne šole na Tržaškem je bilo leta 1959 do- .......... KER VLADNI KOMISARIAT NE IZPOLNJUJE SVOJIH OBVEZNOSTI Za izvedbo 3-letnega finančnega načrta bo potrebnih nad 5 milijard posojil V lej vsoti je vključenih tudi 507.600.000 lir za nova dela in sa nove naprave občinskega podjetja Acegat »Gospodarski načrti« so bili svoj | tov« za leto 1965 in 1966, ali z 2,5 is za občinske uprave na Trža-1 milijarde lir za vsako omenjeno poslovno leto. Sicer pa so to pred čas za občinske uprave škem najvažnejša postavka dohodkov in izdatkov za razna javna dela, ki jih krajevne uprave niso zmogle s svojimi denarnimi sredstvi zaradi velikih primanjkljajev, se pravi zaradi nizkih dohodkov. Bivša ZVU in pozneje nekaj let tudi vladni komisariat sta vsako leto v okviru svojega področnega proračuna določila precejšnjo vsoto za »gospodarske načrte« posameznih občin. S tem denarjem Je bilo zgrajenih precej javnih zgradb, cest, mostov in drugih javnih objektov. Od finančnega leta 1960-1961 dalje pa je vladni komisariat začel zavlačevati izplačevanje prispevkov za »gospodarske načrte«, kar je spravilo vse občinske uprave v veliko zadrego, ker niso mogle uresničiti napovedanih načrtov in včasih niti dokončati že začetih Jav-*ih del. Generalni vladni komisariat, sedaj deželni vladni komisariat, dolguje od leta 1960-1961 do leta 1963-1964 samo tržaški občini 940 milijonov 450.000 lir za neplačane prispevke v okviru letnih »gospodarskih načrtov«, in sicer: 605 milijonov 542.847 lir za finančno leto 1961-1962; 110 milijonov 644.153 lir sa finančno leto 1962-1963 in 224 milijonov 263.000 lir za finančno leto 1963-1964 To stanje je v zadnjih letih močno oviralo uresničitev javnih del tako v tržaški kot v ostalih občinah. Te težave je ugotovil tudi odbornik za finance tržaške občine v svojem poročilu o letošnjem proračunu. Zato je dr. Verza predlagal, da bi bilo primemo ln potrebno natančno proučiti posamezna javna dela v načrt, dela, katerih načrte še proučuje nadzorna oblast, ter dela, ki so bila že začeta in zahtevati od vladnega komisariata: 1. nakazilo tržaški občini že določenega denarja za dela v teku ali za dela, ki naj bi se v kratkem začelo, kakor tudi za dela, za katera se predvideva, da bi se lahko začela v najkrajšem času, za skupno vsoto 760 milijonov lir; 2. nakazilo 4 milijard lir za »gospodarske načrte« za leto 1965 ln 1966, ki bi lih morali razdeliti na dve poslovni leti. Na osnovi teh odbornikovih predlogov, bi občinska uprava za bodoči dve leti dejansko razpolagala s petimi milijardami lir (če upoštevamo, da bi morali v najkrajšem času dati občini vse zaostanke) za izvedbo »gospodarskih načr- logi in želje občinskega odbornika. Treba pa Je pri tem računati tudi na vladnega komisaria, ki Je predvsem letos tudi na poziv osrednje vlade zaprl vsem krajevnim ustanovam mošnjo ter jim ni dal v tem letu niti ene lire za javna dela. Kako bo za prihodnji dve leti sedaj še ne moremo vedeti, toda občinski upravitelji pesimistično gledajo na to vprašanje in so zaradi tega že letos sestavili načrt za najem posojil za glavna javna dela v prihodnjih dveh letih. Zaradi neizpolnjevanja obveznosti vladnega komisariata do tržaške občinske uprave, je bila letos občina prisiljena najeti mnogo posojil, če Je hotela nadaljevati In zaključiti nekatera nujna javna dela. Letošnji proračun predvideva skupno 2 milijardi 160.818.000 lir posojil, za prihodnje leto 1 milijardo 500.000.000 lir posojil, za leto 1966 pa 1 milijardo 400.000.000 lir. Kot torej vidimo, bo občinska u-prava v okviru triletnega finančnega načrta najela skupno 5 milijard 60 milijonov 818.000 lir posojil, med katerimi je vključeno tudi posojilo 507.600.000 lir za nova dela in naprave občinskega podjetja Acegat. Danes v Felszegy splavitev cisterne Danes ob 11. uri bodo v ladjedelnici Felszegy v Miljah svečano splavili 1.300-tonsko cisterno »Sa-laria«, ki jo grade za tržaško pomorsko družbo «Navlgazione Euro-pa trasporti liquldl». Splavitvi bodo prisostvovali predstavniki oblasti. Ladja Je namenjena za prevoz tekočin goriv in to ne surove nafte, temveč izdelkov čistilnic mineralnih olj. Služila bo za dobave bencina in drugih goriv ter maziv v obmorskih mestih in je v ta namen tudi posebno urejena. Graditi so Jo pričeli ob koncu lanskega leta ln predvidevajo, da jo bodo izročili brodarjem v za četku prihodnjega leta. Na ladji ho 18 mož posadke. Nesreča zidarja Včeraj popoldne se Je na delu ponesrečil 26-letni delavec Carlsio ločenih 60 stalnih mest (od teh je zdaj 14 praznih zaradi upokojitev in smrti), za slovenske osnovne šole na Goriškem pa ni še, v kolikor nam je znano, nobenega staleža, zaradi česar ni še stalnih službenih mest za učiteljstvo. Ker imamo končno, z določitvijo staleža za srednje šole, juridično podlago za dodelitev stalnih službenih mest za vodilno, učno, upravno in pomožno osebje na srednjih šolah, bi morale pristojne oblasti razpisati natečaje, da se bo zakon v celoti izvajal, da bodo šole s slovenskim učnim jezikom dejansko enakopravne in da se bo po tolikih letih odpravila krivica, ki, se godi zlasti profesorjem na Tržaškem in Goriškem ter učiteljem na Goriškem. Ni treba posebej razlagati, kakšna je razlika, če je nekdo v stalni ali začasni službi, tako glede prejemkov, kot napredovanja, socialnega zavarovanja in pokojnine. Na Tržaškem in Goriškem je na vseh šolah približno 200 profesorjev, v Gorici sta v staležu le 2 ali 3, v Trstu pa 1 (še izpred vojne), iz dobe po vojni pa so 3 ali 4 «poverjeni», približno 10 jih je v «posebnem prehodnem staležu«, 5 ali 6 pa v «posebnem staležu« (quadro speciale). Vsi ostali niso v staležu, suplenti, ki morajo vsako leto predlagati prošnje, imajo znatno manjše plače, ne smejo biti med letom bolni več kot 5 dni, sicer izgubijo službo itd. In med «suplenti», s takimi posledicami, so tudi profesorji, ki poučujejo že 25-30 let, a so pred zakonom in upravo še vedno »vajenci«. To je socialna stran zadeve, vprašanje socialne pravičnosti in človeškega odnosa do ljudi, ki so posvetili vse svoje življenje in sile šoli. Kdor pa vsaj nekoliko pozna ustroj in delovanje šole, dobro ve, da take razmere ne morejo dobro vplivati na razvoj šole. Zaradi vsega tega z zadovoljstvom sprejemamo na znanje odgovor ministra, toda potrebni so nadaljnji koraki, da ne ostanemo na pol poti, da bo šola lahko napredovala. Potrebna Je pravna ureditev šolskih ravnateljstev in nadzomištev in treba je razpisati natečaje za vodilno, učno, upravno in pomožno osebje na vseh srednjih šolah ter za učitelje na osnovnih šolah. Po zagotovilu ministra, da bo s pozornostjo proučil predlog za u-stanovltev tehničnega zavoda v Trstu in Gorici pa je nujno potrebno, da se na pristojno mesto pošljejo konkretni predlogi in da politične sile podprejo ustanovitev šol, brez katerih ne bomo mogli biti zlasti po popolni uvedbi enotne srednje šole. Iz samomorilnih namenov je skočil pod kolesa vozila Da je preprečil tragedijo štirje ranjeni v filobusu Povzročitelj nesreče je ostal nepoškodovan, v filobusu pa so se zaradi naglega zaviranja ranile štiri osebe Primavera z Opčin. Ko je na gradbišču na Narodni ulici 109 hotel s pomočjo ročice spraviti v pogon motor stroja za mešanje betona, mu je ročica zdrknila iz rok ter ga zadela v desno koleno. Ponesrečenega Bellicha so prepeljali v bol. nišnico ter ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 30 dneh. Pri nesreči si je verjetno poškodoval pogačico. Večerni tečaj srbohrvaščine pri SGZ Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja namerava prirediti večerni tečaj srbohrvaščine. Tečaj se bo začel le ob zadostnem številu vpisanih. Zato obveščamo tiste, ki se želijo vpisati v tečaj, naj se čimprej zglasijo na tajništvu našega združenja v Ulici F. Filzi 8. enotenje prejemkov le navadna računska operacija, to je seštevanje posameznih mezdnih postavk in doklad ter da prinese to le izboljšanje 13. plače in kasneje pokojnin, da pa se s tem le za malenkost zviša sedanji dejanski mesečni prejemek. S poenotenjem se vključijo v plačo le nekatere doklade, kot na primer začasna in dopolnilna doklada, medtem ko o-stane izven plače še vedno kakih 12 plačnih postavk. Ta povišek pa bo kaj kmalu pcžrla naraščajoča draginja. Vlada pa pravi, da jo stane poenotenje prejemkov z zvišanjem pokojnin vred kar 450 milijard lir. Ce bi priznala železničarjem preureditev plač ustrezne z delom, ki ga upravljajo, pa da bi se sprožil pravi plaz zahtev državnih uradnikov in nameščencev krajevnih ustanov. To naj bi potem povzročilo ne-zajezljivo inflacijo. Na to odgovarja sindikat SFI, da so železnice nekaj čisto drugega kot državni upravni aparat, železnice so pravzaprav prevozna industrija, to je pridobitno državno podjetje, ki vsaj delno krije svoje izdatke. Zato je treba železničarje plačati po učinku, preurediti njih plače in modernizirati tudi železnice same, da bodo koristno opravljale svojo javno funkcijo v prid državljanom. Zato ne bi mogli državni uradniki po zgledu železničarjev zahtevati preureditev plač, ker gre za čisto drugo stvar. Sindikat tudi obsoja zahtevo vlade, da se s poenotenjem prejemkov uvede zapora nad plačami do konca leta 1967 ne glede na možnost večje draginje. Končno obsoja sindikat tudi namere, da se zvišajo železniške tarife ter da se ukinejo tako imenovane ^sune veje«, to je pasivne proge, ter da se to pripiše zahtevam železničarjev. Teh prog je 61 v skupni dolžini 2186 km. Sindikat tudi poudarja, da so plače železničarjev nižje od vseh drugih državnih nameščencev, čeprav opravljajo bol) naporno in odgovorno službo. Sinoči v dvorani Krožka za kulturo in umetnost» VRHUNSKI KONCERT GOJENCEV GLASRENE AKADEMIJE IZ REOGRADA Koncert je sodil v okvir izmenjav med beograjsko Akademijo in konservatorijem «G. Tartini» V decembru začetek gradnje pomola VII Iz Rima sporočajo, da bodo ponovno začeli z deli novega pomola VII v pristanišču pri Sv. Andreju v prvih dneh decembra. Ministrstvo za javna dela je podpisalo pogodbo o dodelitvi del z gradbenim podjetjem, ki je zmagalo na zadevni dražbi. Skupni stroški za gradnjo tega pomola bodo znašali 8 milijard 200 milijonov lir. S Tiskovni urad »ACI« — Italijanskega avtomobilskega kluba sporoča, da obnavljajo avtomobilsko takso za rok »oktober 1963». Urad je odprt za občinstvo od 8.30 do 12. in od 16.30 do 18., v soboto pa od 8.30 do 11.30. V dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo 2 so sinoči priredili komorni koncert gojenci Akademije za glasbo iz Beograda, ki so nastopili v Trstu kot gostje glasbenega konservatorija «G. Tartini» v okviru medsebojnih koncertnih izmenjav. Neglede na to, da so bili koncertanti gojenci glasbene šole, pa čeprav visoke glasbene šole, so s svojim izvajanjem daleč presegli pričakovanja in okvir šolskega muziciranja. žal maloštevilnemu (kar tržaškemu glasbenemu renomeju ne dela časti), toda kompetentnemu občinstvu, so se namreč predstavili pravi mojstri, muzicisti. ki so kljub svoji mladosti že izpričali polnokrvnost svojega glasbenega izražanja, predvsem pa visoko raven šolske priprave, ki jim omogoča, da se s kar neverjetnim uspehom lotevajo tudi tako zahtevnih skladb, s kakršnimi so se predstavili sinoči. Pianistka Tijana Mrkšič je zaigrala Schumannovo «Etudes sgmpho-niques» ter Bach-Lisztovo »Preludij in fugo». Dognana tehnika ji dopušča, da se s toliko večjim poudarkom predajo čustveni interpretaciji, pri čemer prihaja do izraza njeno korektno tolmačenje zahtev izvajane skladbe. Violinistka Mirjana Ba-jalovič se je predstavila z zelo zahtevno in tehnično težko Tartinijevo sonato «Vražji trilček» in pa s Saint-Saensovo «Introduction et Rondo Capricciosou. s skladbama torej v katerih je lahko izpričala izpiljeno tehniko in zanesljiv ritem. manj pa je utegnila priti do izraza plemenitost zvoka. Nekatere nepreciznosti v «Vražjem trilčku» so šle pač na rovaš res izredno zahtevne skladbe, ki je cesto težak preizkusni kamen tudi za virtuoze. Sopranistka Milica Rusman je zapela štiri skladbe: Rajičičevo «Opominu• in Rimski-Korsakova «Sepet», v drugem delu programa pa še arijo Kerubina iz Mozartove opere «Figavora svatba» ter arijo Annine iz Weberjeve opere «Prostostrelec». Njen glas sicer ni obsežen, je pa izredno topel v vseh višinah in visoko kultiviran. Oboist Ljubiša Petruševski se je v «Koncertu za oboo» D. Cimarose predstavil kot muzicist. ki bi ga smeli imeji skoraj že brez pridržka za pravega mojstra. Glasbilo mu poje v kristalno žlahtnem zvoku in njegovo prednašanje je tako popolno, da sega že v pristno virtuoznost. Vse izvajalce je pri klavirju spremljala Nada Kecman z redko diskretnostjo in dognanostjo, vsi pa so bili deležni obilnega ploskanja in tudi po koncertu laskavih priznanj številnih prisotnih glasbenih strokovnjakov in pedagogov Brez dvoma pa velja to priznanje tudi beograjski Akademiji kot u-stanovi in njenemu pedagoškemu osebju, ki si sme šteti v čast in ponos, da je vzgojilo take polnokrvne muziciste. Mimo svoje umetniške višine, pa je sinočnji koncert bil pomemben tudi kot dogodek, ki je prispeval k medsebojnemu sodelovanju m glasbenem področju, ki je v okviru razvijajočih se kulturnih stikov med sosednima državama, bilo doslej v Trstu morda najbolj zanemarjeno. j. k. iiiiiHiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnnHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi KLJUB NAPOROM IN POŽRTVOVALNEMU DELU GASILCEV Požar v skladišču Stock povzročil 50 milijonov škode Zgorela sta predvsem plastični material in embalaža Štiri ranjene osebe so se morale včeraj zjutraj zateči v bolnišnico zaradi človeka, ki sl je hotel vzeti življenje. Dokaj nenavadna nesreča se je pripetila okrog 11. ure v Ul. Udine v bližini stavbe štev. 1. Ob tisti uri je navzdol po Ul. Udine pripeljal filobus proge štev. 5. Ko je šofer fllobusa hotel zaobrniti proti Ul. Martiri della Liberta, Je s pločnika nenadoma stopil 57-letnl šofer Giovanni Se-bastianuzzi iz javnega prenočišča v Ul. Pondares 5 ter se vrgel pod kolesa fllobusa. Na srečo je šofer pravočasno opazil Sebastlanuzzija in s hitrim pritiskom na pedal zavrl težko vozilo. Sebastianuzzi je ostal nepoškodovan, toda zaradi nenadnega sunka, so štiri osebe, ki so se peljal9 v filobusu, padle na ozkem hodniku ln se pobile. Bellich z Vlile Carsle 1075, ki je i Z zasebnimi avtomobili ter z re-pri gradbenem podjetju I šilnim avtom RK so prepeljali v usluzben bolnišnico 63-letnega upokojenca Antonia Coccoparda iz Ul. Udine 30, 61-letno Anno Surech por. Pre-te iz Ul. Glusti 4, 29-letnega mizarja Emilia Vlllerja iz Ul. Udine 51 in 55-letno Mario Roma por. Strada iz Ul. Udine 71. Vsem ponesrečencem so v bolnišnici nudili prvo pomoč ter Jih nato odslovili. Coccopardo se Je pri padcu pobil po levi strani prs in bo okreval v 5 dneh. En teden se bo morala zdraviti Sure-chova, ki se Je pobila po prsih. Po hrbtu se Je pobil Viller In bo ozdravel v treh dneh. Romova pa se Je pobila po spodnji strani hrbta. Nudili so JI pomoč s prognozo okrevanja v enem tednu. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji, ki so opravili potrebne formalnosti in potem zaslišali tudi Sebastlanuzzija, ki je hotel končati svoje življenje pod kolesi filo-busa. V skladišču tovarne likerjev «Stočk» v Ul. Montorsino je pred-sinočnjim izbruhnil silovit požar, ki je povzročil za 50 milijonov lir škode. Kot smo že pisali, je požar nastal okirog 22. ure in v kratkem zajel celo skladišče, v katerem so bile nakopičene škatle iz lepenke za embalažo, plastične snovi, loj in laki ter darilne konfekcije. Se malo prej so nekateri delavci s pomočjo električnega varilca pritrjevali na železno streho 35 metrov dolgega in 10 metrov širokega skladišča, strešno okno. Zelo verjetno je iskra z varilca padla med embalažo in začela tleti, ne da bi se delavci tega zavedli. Nekaj ur potem je požar silovito izbruhnil in se takoj razširil po skladišču. Iz tovarne so takoj poklicali gasilce, ki so pod vodstvom poveljnika inž. Casablance prihiteli v Rojan z dvema brizgalnama in pomožnim tovornikom. Ko so v neverjetni naglici prihiteli gasilci, so plameni že švigali visoko. Lotili so se takoj dela, čeprav je bila vročina neznosna in se je s pogorišča dvigal gost dim, ker so goreli plastični zamaški in etikete. Gasilci so se morali truditi e-no uro, preden so požar omejili, šele pozno ponoči pa jim je u-spelo požar pogasiti. Vendar so gasilci imeli potem še veliko dela, ker so morali razmetati kupe zoglenelih predmetov in pepela, da so pogasili še zadnje tleče o-stanke. Požar je povzročil 8 milijonov lir škode na strehi in zidovih skladišča, pogorelo je za 25 milijonov lir plastičnega materiala, embalaža v skladišču je bila vredna 15 milijonov lir in končno je požar uničil za 2 milijona lir pripravljenih darilnih konfekcij. Skladišče je bilo zavarovano. Včeraj seja deželnega odbora Včeraj zjutraj se je sestal pod predsedstvom (Jr. Berzanteja deželni odbor. Na seji so razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo notranje organizacije deželnih uradov in služb. • • • Včeraj se )e pod predsedstvom prof. Renata Bertolija sestala tretja stalna zakonodajna komisija, da bi se Izrekla o zakonskem predlogu o vključitvi Selada pod deželno upravo. Komisija se Je strinjala s pripombami, ki Jih je dala na ta predlog že prva komisija ter je sklenila, da se sedaj ne bo Izrekla o njem. Stavka pri Orionu Včeraj so se na uradu za delo sestali predstavniki sindkatov kovinarjev in podjetja Orion, da bi razpravljali o 5 odpustih in o drugih vprašanjih. Toda namesto, da bi prišlo do pogajanj, je predstavnik podjetja sporočil, da nameravajo odpustiti nadaljnjih 30 delavcev ter da bodo še naprej delali s skrčenim delovnim urnikom. Ko so zvedeli delavci za to trdovratno stališče podjetja, so opoldne vsi zapustili delo in stavkali so danes zjutraj. Delavci bodo ostali še naprej v stavkovni pripravljenosti. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6 novembra 1964 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa Je 11 oseb. UMRLI SO: 66-letr»l Giuseppe Bur-lovich, 67-Jetni Matteo Attoma, 88-letna Maria Tcresa Moimas vd. Bo-big, 76-letna Anna Maria Blin, 80-letnl Massimlliano Cossovel, 73-letna Giovanna Zerial vd. Raseni, 82-letni Valentino Rudmann, 68-letn! Giovan-nt Xantidis, 67-letni Pietro Fragiaco-mo, 74-letna Geltrude Pomarica por. Cannone, 63-letna Giuseppina Godina- por. Rastinl. Odlična predstava Stalnega gledališča iz Bologne Zamisel nekakšne medsebojne pomoči med italijanskimi stalnimi gledališči je posrečena in je tržaško občinstvo včeraj zvečer imelo priložnost pozdraviti prve goste, ki so prišli v Trst. Gre za Stalno gledališče iz Bologne, ki bo kot gost tržaškega Stalnega gledališča več dni nastopalo v Avditoriju. «Pomorska bitka*, ki jo je napisal nemški dramatik Reinhard Goering, je doživela svojo prvo uprizoritev že leta 1918. Delo je nekoliko refleks avtorjeve duševnosti, deloma pa izraz občutja dobe, v kateri je nastalo. Avtor se sicer s svojimi nadaljnjimi deli ni proslavil, toda njegova «Pomorska bitka* pa le pomeni določen mejnik v razvoju ekspresionistične dramatike. Gianfranco De Bosio se je pri režiji dobro zavedaJ, da ima o-pravka z ekspresionističnim delom in ga je v tem stilu tudi postavil na oder; pri tem mu je s povsem primerno sceno stal ob strani Gianni Polidori. Kakor o-sebe v delu niso podrobneje o-značene — za sedem mornarjev so samo številke — tako se tudi njih igra zelo ne razlikuje. Končno sta samo dva med njimi, fci se nekako izdvajata iz ostale celote z nekakšnim lastnim mišljenjem. To sta Prvi in Peti mornar Roberto Bisacco in Carlo Hin-terman. Ostali so bili Luigi Mon-tini. Mimmo Craig, Leonardo Severini. Enzo Robutti in Adolfo Milani. Občinstvo je delo levo sprejelo in gostom dolgo ploskalo. Razstava tržaških slikarjev v Dubrovniku Na pobudo slovenskega kluba v Trstu in z njegovo pomočjo je skupina tržaških slovenskih slikarjev priredila od 1. do 15. oktobra slikovno razstavo v Umjetnički galeriji v Dubrovniku. Razstave so se udeležili naši umetniki Černigoj, Hlavdty, Palčič, Saksida in Spacal s skupno 35 slikami kar je dovoljno število, da se občinstvo nekdanje »Slovenske Atine», ki je tudi danes osrednje kulturno središče hrvaške Dalmacije in znano po svojih poletnih festivalih, seznani z izraznim stilom in izbiro novejše produkcije posameznega slikarja. Razstava je vzbudila veliko zanimanje zaradi originalnosti in različnosti posameznih razstavljal-cev in umetniške kakovosti, tako pri domačem prebivalstvu kot pri številnih tujih gostih. Razstavo je posredoval pododbor Matice Hr-vatske, ki je kot ugledna osrednja kulturna ustanova tudi materialno podprla organizacijo razstave. Razstava, ki ima potujoči značaj, bo odprta 10. novembra v Narodnem muzeju v Zadru ,o čemer bomo še poročali. R. H. Slovensko gledališče v Trstu V torek, 10. t. m. ob 20.30 in v sredo, 11. t. m. ob 20.30 V PROSVETNI DVORANI NA OPČINAH Angelo Beolco - Ruzante «LA ,\10S(HETA» ALI KOMEDIJA O FINEM GOVORJENJU Gledališča VERDI Danes zvečer ob 21. uri otvoritev operne sezone 1964-65 z gala Pre " stavo baleta milanske Scale, Ki izvajal naslednje balete: Cajkovs • »Cesarski ples«, «Serenada»; proK . jev: Odlomek iz »Romea in JuUJ«-De Falla: «Trirogelnik». Dirigent Armando Gatto. Nazionale 15.30 «La conquista West» Henry Fonda, Carroll Ba Gregory Pečk. Technicolor. Arcobaleno 16.00 «002 due agenti gretissimi« Eastmancolor. rra Franchi, Ciccio Ingrassia. , Excelsior 16.00 «La mia signora« berto Sordi, Silvana Mangano. Fenice 16.00 «11 circo e la sua gr de avventura« Technicolor. J Wayne, Claudia Caidinale, Hayworth . rV Grattacielo 16.00 «Jerry 8 3/4» Levvis. Technicolor. -In, Alabarda 16.30 «1 due evast dt »' » Sing» Franco Franchi, Ciccio grassia. Zadnji dan. _ Filodrammatico 16.30 «11 silenzto* Prepovedano mladim. . Aurora 16.30 »Per un pugno di lari«, Cristallo 16.30 «GH schiavl plu forl‘ del mondo» Technicolor. ___ Capitol 16.30 »Capitan Nevvman« Technicolor Gregory Pečk, Ton” Curtis Angie Dickinson. Garibaldi 16.30 «La legge del Signo-re (1’uomo senza fucile)« Tecn. color. Gary Cooper. Impero 15.00 18.00 21.00 »U cardina- Vittorio Veneto 16,00 »Giorni caldi a Palm Springs« Technicolor. Tr y Donanhue. Moderno 16.00 «Bionde. rosse e “r ne« Technicolor. Elvis Presiev. Joan 0’Brien. Astra 16.30 «Monsieur Cognac«. Asloria 16.00 20.30 »Via col vento* Technicolor Clark Gable, Viv* Leigh. Abbazia 16.00 «11 ribelle di Irlanaa» Technicolor. Rock Hudson, Baru -ra Rush. , Ideale 16.00 21.45 «55 giorni a PeK‘ no« Technicolor. David Niven, a-va Gardner. . Skedenj 16.00 »Toth di notte No J’ Totd, Macario. Prepovedano mla^' n4. Razna obvestila MLADINSKA INICIATIVA, sporih ča vsem svojim članom, da bo sredo 11. novembra ob 20.30 v Geppa 9 seja glavnega odbora. SPDT priredi 13. novembra l*'e' skozi Rakovo dolino k Cerkniškem jezeru in v Bistro pri Vrhniki z gledom bistriškega gr?du. v kate je nastanjen gozdarski ln tehn muzej. Darovi in prispevki Ob drugi obletnici smrti drage Šantle Magde Gregorič daruje m ta Pregare z družino 1000 lir ta jaško Matico. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (2. 11 do I. 11.) AlPAngelo d’oro, Trg Goldoni 8: Clpolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul. Glnnastica 44; Nicoll, Ul di Ser-vola 80; Alla Basllica, Ul. S. Giu-sto 1; Busolinl, Ul. P. Revoltella 41; INAM A) Cedro, Trg Oberdan 2; Manzonl. Ul. Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (2. 11. do I. 11.) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Bu-solini, Ul. P. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzonl, Ul Settefontane 2, kino Skedenj predvaja danes, 7. t. m. ob 17. uri zabavni film: «T0TČ Dl NOTTE N. 1» (Totd ponoči it. I) TOTO’, MACARIO ln številna lep« zagotovljen ugoden nakup tudi pri nabavi rabljenega vozila pri zaupnem prodaja!cu PODRUŽNICA V TRSTU RAZSTAVA-SEJEM RABLJENIH VOZIL Ul. Čampo Marzio 12 • Tel. 319-85 razstava vedno odprta obiščite jo! velika izbira po najugodnejših cenah • olajšavo pri odplačevanju • na zahtevo kupca na prodaj tudi avtomobili z jamstvom 12 TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Avstrijski inženir spoznan za krivega smrtne nesreče avstrijskega delavca 1 ODLOČITVIJO OBČINSKE UPRAVE V GORICI Nesreča se je pripetila v škedenjski železarni . Obsodba je samo pogojna - Denarna kazen za vtihotapljene preproge Tržaško kazensko sodišče je pod Predsedstvom dr. Rossija razpravljajo včeraj o smrtni nesreči, ki se it i2' decembra lani pripetila v vedenjski železarni in pri kateri it- življenje 25-letni avstrij- ki delavec Adolf Matzer iz Stanga v Spodnji Avstriji. ^dolr Matzer je bil specializiran „?laYfc. katerega je podjetje Wag-ner-Biro iz Gradca poslalo v Tfst, er. tn sodelpval pri montaži nove T“® v Škedenjski livarni. Pri teh je avstrijsko podjetje zapodilo nekaj več kot 30 delavcev, vsa dela pa je vodil Alois Weihs g S. Martina am Gross Salzvveika, S J? je včeraj znašel na zatožni tira1 pod obtožbo, da je zaradi “*°je malomarnosti in ker ni upošteval varnostnih predpisov, nena-jaerno zakrivil smrt nesrečnega de-' lavca. Obtožnica ga je dolžila, da aLffgprečil. da bi delavci uporab-le-ster; 'ki 'je bila pok-hti ena m še posebej ker ni poškr-vse varnostne mere, ki jih Predvideva zakon. Med drugim bi “iorai delavec, ki se je povzpel aave;. kot 10 metrov visoko, biti Premljen s pasom z naramnicami G? biti zavarovan z vrvjo ob no-uni steber zgradbe. , ^.ko je prišlo do nesreče? Mat-®r je prav tisti dan nastopil služil v škedenjski železarni. Kot se 1® zvedelo pozneje, je pokojnik Pravijal posle skupinskega vodje, fr®,J® bilo treba pritrditi pod pod-bObnik strehe škripec, s katerim o nameravali dvignili 10 metrov *?soko nekaj tračnic, je Matzer polenil, da bo on opravil to delo. dn se -ie deset metrov visoko j ° višine tračnic premičnega žer- stavo Kv Je PrisPel tja- j® Pri‘ °b podporni steber trimetr-rt*0 iestev ter stopil nanjo, še pre-unri pa. je priplezal do vrha, se je njegovo težo zlomila prečka i, nesrečnež je strmoglavil kakih - metrov globoko. Padel je med ka-nenie ter si zlomil zatilnik. Takoj »T n°klicali rešilni avto RK. toda stzerju ni bilo več pomoči. j ^ebeijske oblasti so takoj uved-n( strogo preiskavo. Spočetka se meglo ugotoviti pravih vzrokov hii* de- toda zlomljena prečka je 1 zadosten dokaz. , Polsti so zaslišali številne de-»vl? avstrijskega podjetja ter tako ida so lestve pripeljali iz in Neki delavec je trdil, da i tveihs ukazal, naj odstraniio 8 , Je®tvi, ker nista odgovarjali bničnim predpisom. Obe lestvi sn i Ie odložili zadai za halo, ki d* J° gradili. Kako pa je mogoče, tr Re je ena snet pojavila v no-lav i°sti gradbišča? Nekateri de-riri*1 R.° menili, da so jo morda bt Ji tja delavci domačini, toda Vahrditev 'e sloneIa te na domnevaj®«? dokazov, ki so.lih nreisko-' 'Prvimi zbrali-. solVeihsa 4fri-kazenskem! i sodišču zaradi smernega umora ^ ,,r ; . Obravnava se ie začela že 29. nk-t„rtra letos. Tedaj je bil prisoten briši °otožepec. Do razsodbe pa ni hi sl°- ker se ie obravnava zavle-pri. Med dmgim je na procesu le « de'sveč Alois Vniss, .ki kaiol?i-asni’ nekatere okoliščine, v tip,„t 1e orišlo do nesreče . Med Maf, , je dejal, da je on izrodi Ji" lestev. Javni tožilec ie bnšu0, tega zahteval, naj se odložili'0 s°dni*ski akti državne-1'”! Vrn, lst'Vu ■ da bi ponovno proučili nri Preiskovalni postopek ter v vsrn»ni notrebe obtožili sodelo- .snta r • , rpasa tohlst- 1,40 m X 0,60 m ter za 4 preproge dimenzij 1 m X 0,60 m. Hot Sefta je izjavil, da je prešel mejo 11. oktobra. Na železniškem bloku so italijanski financerji pregledal njegovo prtljago, toda nihče se ni zmenil za preproge. Poudaril, je še, da ni nameraval prodati blaga, temveč ga podariti nekemu svojemu prijatelju v Benetkah. Finančne oblasti so ga prijavile sodišču, ki je Sefti sodilo včeraj. Obtoženec je ponovil svoje prejšnje izjave, toda brez uspeha. Sodniki so sprejeli tožilčevo zahtevo, naj ga obsodijo na 120.000 lir globe. Sodniki so še sklenili, da se zaplenijo preproge in naj se obtoženca takoj izpusti na svobodo. S tovornika je padel Žrtev nesreče na delu je postal včeraj popoldne 28-letni delavec Franco Busco iz Ul. Maiolica 11. Busco, ki je uslužben pri podjetju Scaramelli, je v Starem pristani-ščb v bližini skladišča štev. 9 stal kladal bale bombaža. Nenadoma ga je zadela ročica žerjava v pogonu, da je Busco izgubil ravnotežje in padel s tovornika z višine 4 metrov. Pri padcu se je Busco pobil in ranil po spodnji strani hrbta ter po levi nogi. Ranil se je tudi po desni roki. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bol-lico, kjer se bo moral na orto-kem oddelku zdraviti 20 dni. garije, vštevši Sofijo. V tednu dni pa je bil Nakič že na romunski meji, tako da je skozi Bukarešto prečkal Romunijo in po nekaj dneh je bil na Madžarskem. Od tod ga je pot vodila v Avstrijo, nato na Češkoslovaško, da bi od tod šel v Zahodno Nemčijo, ki jo je vso prevozil, skozi vsa glavna mesta in se nato lotil še Franci-je vstevši Pariz ,in nekatera večja mesta. V Nemčiji in Franciji se je razmeroma ngjveč ustavil, dočim je bil v Švici- manj časa, da bi se nato .Italije le čdotak-hiU, dokler ni prispel v naše mesto. kjer se je ustavil nekaj dni, dr. bi se nato vrnil domov. Ce le pogledamo na zemljevid, vidimo, da je bila njegova pot dolga V kilometrih okroglo število 10.000. Razumljivo je, da je na tako dolgi poti marsikaj doživel, prijetnega in neprijetnega in celo prometno nesrečo blizu Nan cyja v Franciji. Kar pa se gostoljubja tiče se precej bolj pohvali s slovanskimi in vzhodnoevropskimi državami kot pa z evropskim za- ‘^tev^Tr' sT r^Ui EXT3eie i" 0« vprašali, če je bil '0 meT,u'- ™ 'e to njegov le enkratni podvig, nam V avto je trčil Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 34-letnega delavca Giuseppa Perenti-na iz Ul. Ginestre 10, ki se je ponesrečil pri prometni nesreči. Pe-rentin je vozil lambreto TS 29524 po Istrski ulici. Ko je hotel na Trgu Pestalozzi zaviti na levo, pa je trčil v zadnji del fiata 500 TS 67220, ki ga je pred njim vozil 41-letni Umberto Bacinello iz Ul. della Tesa 61 in se je nenadoma ustavil. Zaradi sunka se je Peren-tin prevrnil ter se hudo pobil po levem gležnju. Okreval bo v 30 na tovorniku na katerega je na-1 dneh. iimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiHiiimimiiiiiiimuiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiniiii JUGOSLOVANSKI AGR0N0M-K0LESARSKI GL0BETR0TTER Desettisoč km s kolesom skozi 7 evropskih držav 30-letni Aleksander Nakič se je podal na pot iz Kragujevca 18. julija, včeraj pa se je skozi Trst vračal v domovino Tržačani smo navajeni na *glo-betrotterje». Koliko jih je že šlo skoz: naše mesto! In vendar so včeraj m predvčerajšnjim meščani radovedno obračali glave zo kaj nevsakdanjim kolesarjem, katerega kolo je bilo kot božično drevesce okiteno Z raznimi državnimi zastavicami in značkami najpomembnejših krajev, koder je naš znanec šel. Svojevrstni *glo-betrotter. je 30-letni agronom A-leksander Nakič iz Kragujevca, ki je že 18. julija letos ob najhujši pripeki krepko pritisnil na pedale tn svoje kolo usmeril na dolgo vožnjo... Prvi njegov cilj je bila Sofija, pravzaprav vsa glavna mesta Bol- vr> razpolagalo že nrej z vse- ter H torej mom'o tir, nravočacno za moreblt.- Vo _ bn nrotj Vrussu. Obravnn- Včp "? ^'ožm na včeraišnU dan obravnavi ni priso-ZahtpJ obtoženec. Javni tožilec le jo ,vs'- naj ga sodniki spoznanj c živega ter naj ga obsodijo mesecev zapora. Obtoženčev toor,i?rnik Pa je menil, da bi ga rt m B 3 onrostiti, ker ni zagrešil sa _Ja- Rodnlki so spoznali Weih-po»o,n krivega ter so ga obsodili mo na 4 mesece zapora. Vgrf®?, istimi sodniki se le zago-Seft„ pidi Jugoslovan Ibrahim Hot »tihot«J« je bil obtožen, da je R(3 aml, v Italijo 10 preprog Ju-šest Vjoske proizvodnje Slo je za zivopisanih preprog dimenzij je povedal, da je to njegovo potovanje imelo svoj namen: v nekaterih severnih deželah Evrope je kolesarski turizem zelo v ve-vljavi. Hotel bi to navado popularizirati tudi ti Jugoslaviji. Za prihodnje leto namerava napraviti podobno t«ro po Jugoslaviji, toda ne le s kolesom, pač pa s prikolico, na kateri bo vozil s seboj šotorno krilo in drugo prtljago. Za pozneje pa ima v načrtu pripravo za dolgo pot — v Mehiko, na olimpiado. Se pozneje pa na — pot okoli sveta, ki da bo trajala okoli 6 let. Sam pa bi ne Sel rad, kot mu ni bilo vedno prijetno samemu na poti po Evropi. Za pot okoli sveta si je ie našel impofnlka, prav tako Srba. s katerim pa se je srečal v Nemčiji. Kino . ikis>. pbosek danes, 7 t. m. ob 19.30 uri Wamer Bros Cinema-C0Pg barvni film: H GRANDI SAFARI ^rajo; (LOV NA DIVJE ZVERI) Največ ji dvoboj med človekom in zverjo ki ni bil še nikoli posnet na platnu ROBERT MITCHUM, ELSA MARTINELLI in JACK HAWKINS Himna IMšMlIk- Predvaja danes, 7. t. m. ob 18. uri Technicolor romantični film: Quel nostro Iftipossibile iunv'iv (Najina nemogoča ljubezen) lRra: SARA MONTIEL in ANTONIO CIFARIELLO 3'V O PR OS EK-K ON 70 VEL P edvaja danes oh 19.30 url barvni film: I MISTERI Dl PARIGI Igrajo; (IMKIAKK CAJNE) •J MARAIS, d. ROBIN, J HAVORT ln R PELLEGRIN Simpatičnemu Kragujevčanu želimo srečno pot do rojstnega kraja, po katerem je že tako hrepenel... Neprevidna ženska žrtev cestne nesreče Neprevidnost pri prečkanju ceste je bila včeraj zjutraj usodna za 66-letno Mario Pezzo por. Eber-hard iz Ul. Zanella 65, ki je izven prehoda za pešce prečkala Korzo Cavour v bližini stavbe štev. 1. Ko je bila ženska sredi cestišča, je v smeri proti Sv. Andreju na lambre-ti TS 27122 privozil 23-letni Luciano Pisani iz Ul. dei Molini 42 ter Pez-zovo podrl. Pri padcu se je Pezza ranila po obrazu, začasno izgubila spomin ter si zlomila desno piščal in mečnico. Mimoidoči so ponesrečenki priskočili na pomoč ter poklicali rešilni avto RK. Pezzo so odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v dveh mesecih. Nesreča delavca SELAD Žrtev nesreče na delu je postal včeraj zjutraj 55-letni delavec SE-LADA Domenieo Suffl iz Istrske ceste 26. Okrog 8.30, je skupaj z delovnimi tovariši nakiadal na tovornik, ki je bil ustavljen v Ul. Trevisanl, težko ohišje. Nenadoma pa se je ohišje premaknilo in Suf-fi se je znašel. z glavo med tovornikom in ohišjem. Delovni tovariši so Suffiju takoj priskočili na pomoč ter pomaknili ohišje, da bi ga osvobodili. Nekaj minut potem so ponesrečencu pomagali v zasebni avtomobil, s katerim so ga prepeljali v bolnišnico. Sulfija, ki se je ranil po levem in desnem sencu ter zatilju, so pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh. Pri nesreči se je Suffi tudi močno udaril v glavo. Nočni vlom neznancev v tehnično šolo v Gorici Urad dr. Montalbana na goriški kvesturi je dobil včeraj zopet novo prijavo o nočnem vlomu tatov. Prejšnjo noč so namreč neznanci vlomili okno v visokem pritličju tehnične šole v Ul. Vir-gilio v Gorici, zlezli noter ter od tu šli po stopnicah v prvo nadstropje. Tu so iz neke sobe odnesli projektor in vrsto diapozitivov ter iz nekega predala še 70 tisoč lir. Po isti poti so tudi odšli ter izginili v noč. Policija si je takoj zjutraj ogledala prizorišče vloma in sedaj išče sledove za vlomilci, ki jim je po videzu sodeč znana notranjščina te šole. Prejšnji večer je policija aretirala 48-letnega Stanislava Tron-karja iz Gorice, Ul. Gabrijela 67, ki je bil pred časom obsojen na štiri mesece zapora zaradi pretepanja v družini. Sedaj bo moral kazen odsedeti. Sodišču so prijavili tudi 30-let-r.ega Loredana BiasioJa. iz Gorice, ki stanuje v gostilni na Trgu Pacassi, ker se je prekršil proti policijskim predpisom za posebno nadzorstvo kateremu je bil pod vržen. Štandreškim kmetom odvzeli zemljo ki so jo imeli v najemu pri letališču S tem jim je bila povzročena gospodarska škoda ■ Ukrep zadeva okoli 30 kmetovalcev Včeraj je občinska uprava razdelila štandreškim kmetovalcem pisma, s katerimi razvezuje najemniško pogodbo s kmetovalci, ki so to zemljo, last občine Girica, dolga leta obdelovali ter u z njo služili svoj kruh. Ukrep zadeva kakšnih 30 kmetovalcev te vasi. Vest o odpovedi najemništva je povzročila med prizadetimi vaščani nov val ogorčenja, ker je občinska uprava zopet pokazala pomanjkanje čuta odgovornosti do potreb štandre-škega prebivalstva. Kmetje so namreč te njive pripravili za pridelovanje najrazličnejših vrst zelenjave. Vanje so investirali denar, gnojili so jih, sedaj pa so jim jih kar naenkrat odvzeli. S tem so jim povzročili gospodarsko škodo, marsikateremu pa odvzeli tudi osnovo za nadaljnje preživljanje. Vedeti namreč moramo, da je v Standrežu precej priletnih oseb, ki so vse svoje življenje kmetovale. Ce jim odvzamejo zemljo na stara leta, jih gospodarsko uničijo ter ustvarijo težke pogoje za njihovo nadaljnje preživljanje, zakaj edini poklic, ki ga znajo s pridom opravljati je prav poklic kmetovalca, v največjem številu primerov izkušenega specializiranega delavca, ki zna pridelovati izvrstno zelenjavo. Komentarji v vasi so najrazličnejši. Najprej so jim odvzeli letališče, kjer so kosili travo za živino, sedaj jim odvzemajo zemljo, ki jo obdelujejo in se z njo preživljajo. Ali ni morda tudi to početje v skladu z izvajanjem negospodarske in raznarodovalne politike, ki se skuša uresničiti z aplikacijo zakona 167 o vinkulaci-ji zemlje za izgradnjo ljudskih-' rezidencialnih con? Izplačevanje odškodnine kmetovalcem iz Doberdoba Županstvo v Doberdobu sporoča, da morajo kmetovalci, ki so utrpeli škodo zaradi vaj vojaških oddelkov v občini Doberdob, nasloviti prošnjo preko županstva na stalno komisijo Za odškodnino! Brigade, Cavalleria i 18 mesecev zapora in 50 tisoč lir globe, Santisa, Sandrina in Zamariana na po 10 tisoč lir globe ter Furlana na 8 tisoč lir globe. Mladoletnika pa so oprostili. stanek bo v četrtek 12. novembra. Sindikati so ob tej priliki zahtevali obnovo delovne pogodbe, ki je zapadla letošnjega septembra, in pogodbe o izplačilu proizvodne nagrade. Razmere v tekstilnem obratu Cotonificio triestino so se znova poslabšale. Ravnateljstvo tekstilne tovarne je sporočilo notranjim komisijam v Podgori, da bodo zaradi zmanjšanja naročil tkanin in prediva ustavili stroje danes. 7. novembra ves dan v naslednnh oddelkih: «caReamificio*. predilnica, «fibre lunghe*. tkalnica, belil-nica in barvarna tkanin. Proizvodnja bo normalno tekla v komplementarnih oddelkih predilnice ter njene barvarne. Zaradi svojevoljne uvedbe novega sistema akorda s strani ravnateljstva SAFOG, ki ni upoštevalo postopka. zapopadenega v novi delovni pogodbi, so livarji tega obrata zelo nezadovoljni, ker so jim povečali delovni ritem Sindikalne organizacije so sklicale svoje vodilpe organe, da proučijo nastali ' položaj ter se dogovorijo o sindikalni akciji, ki naj zaščiti delavske pravice. Večer o Ruzanteju V klubu «Simon Gregorčič» v Gorici je bil sinoči večer, posvečen Ruzanteju, avtorju današnje komedije sLa Moschetan, ki jo bo Slovensko gledališče v Trstu prikazalo v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13. O prevajalskem •delu je snregovoril Modest Sancin, ki je delo presadil v slovensko primorsko narečje, o Ruzantijevi umetnosti je govoril tajnik Slovenskega gledališča Filibert Benedetič, . . . _ , '* režiserskimi prijemi, kakor tudi Drz. to* dr. Santonastaso; preds. I z dobo, v kateri je komedija na-s°d dr- st0Tt0: sodnika Arculeo in | stala, pa je prisotne seznanil reži-JJe Larl°- ser Jože Babič. .............................................. VČERAJ DOPOLDNE V TRŽIČU Priletna ženica izgubila življenje pod kolesi tovornika V 11 dneh že štirje mrtvi in trije hudo ranjeni pri cestnih nezgodah na področju Tržiča Včeraj dopoldne okrog 10.35 se je pripetila v Ul. Don Fanin v Tržiču zopet prometna nezgoda, ki je terjala človeško življenje. Ob tisti uri je 27-Ietni šofer Albert* Bel-lotti iz Comacchia pri Ferrari, Ul. Carducci 29 vozil tovornik OM po omenjeni ulici. Ko je vozil tovornik ritenski, pa ni opazil za vozilom neke ženice, ki je prečkala cesto. Podrl jo je in povozil najprej z zadnjim in potem še s prednjim levim kolesom. Ker Je bila ženica še pri življenju, so jo hitro odpeljali z avtom Rdečega križa v tržiško bolnišnico. Vendar je reva že med potjo podlegla poškodbam, saj je imela prebito lobanjo na dveh mestih. Zapisnik o nesreči je napravila cestna policija iz Tržiča, ki je ugotovila, da je bila ženica 70-letna Lucia Mania iz Tržiča, Ul. Gioberti 11. To Je že četrta smrtna nesreča na področju Tržiča v zadnjih 11 dneh. V istem času so bili tudi trije primeri hudo ranjenih prav tako pri prometnih nesrečah. To dejstvo bi moralo pripraviti vse tiste, ki gredo na cesto, bodisi z vozili ali peš; da bolj pazijo na cestne predpise in da so tudi drugače bolj previdni, ker se le na tak način da zmanjšati tako tragična bilanoa nesreč. Iz goriške bolnišnice Včeraj popoldne okrog 15.30 so poklicali avto Zelenega križa na goriški Grad, kjer sta se pri prometni nezgodi blizu muzeja ponesrečila zakonca 43-letna Anna Cu-mu iz Gorice, Borgo Castello 31, ln njen mož Benlto Mmisini, ki je po poklicu delavec Odpeljali so ju v goriško civilno bolnišnico, kjer so ženi ugotovili rano .na če- lu, udarec na kolenu ter Ji nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 10 dneh. Mož pa Je dobil udarec na čelu in bo ozdravel v 5 dneh. Zakonca sta izjavila, da sta o-krog 15. ure hotela s svojim fiatom 600 v mesto, v bližini muzeja v grajskem naselju pa sta trčila z nekim drugim vozilom. VERDI. 16.30: «Gli indifferentin, Claudla Oardinale in R. Steiger; Italijanski čmobeli film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CORSO. 17.00: «Mamie», Tippi He-dren in Sean Connery; barvni film v režiji Alfreda Hitchcocka; mladini pod 14 letom vstop prepovedan. MODERNISSIMO. 16.00: m La mia slgnora«, Silvana Mangano in Alberto Sordl Zadnja predstava ob 22.30. VITTORIA. 17.15: »Cannoni a Ba-tasin, R. Attembourh in F Rob-son; ameriški čmobeli (dnema-skopski film Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 16.30: nCavalca e tu-cili«, A, Nicol in M. Grayson, a-meriški barvni film, zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna PONTONI -BASSI v Raštelu št. 26, tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 15,2 stopinje ob 12.55 in najnižjo 2,9 stopinje ob 6.30 uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 75 odstotkov. Tako jutri .nosiva na igriščih • KOMA Cudicini; Tomasin, Ardlzzon; Carpanesi, Losi, Schnellinger; Leonardi, De Sisti, Nicole, Tam-borini (Angelillo), Francesconi (Tamborini). BOLOGNA Negri; Furlanis, Pavinato; Tum-burus, Janich, Fogli; Perani, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Pa-scutti. • FIORENTINA Albertosi (Paoli cehi); Robotti, Castelletti, Pirovano, Guarnac-ci (Gonfiantini), Marchesi (Gu-arnacci), Hamrin. Maschio, Orlando, Benaglia, Morrone. JUVENTUS Anzolin; Gori, Sarti; Bercelli-no, Castano, Leoncini; Stacchi-ni, Da Costa, Combin, Del Sol, Sacco. • CATANIA Vavassori; Lampredi, Rambal-delli; Michelotti, Bicchieral, Fantazzi; Danova, Biagini, Roz-zoni, Cinesinno, Facchin. FOGGIA Moschioni; Micelli (Corradi ali Bertuolo), Valade; Bettoni, Ri-naldi, Micheli; Lazzotti, Nocera, Gambino (Maioli), Patino. • TORINO Vieri; Poletti, Buzzacchera; Pu-ia (Rosato), Rosa to (Lancioni), Fossati; Simoni, Ferrini, Hit-chens, Meroni (Puia), Crippa (Meroni). GENOA Da Pozzo; Bassi, Colombo; Ba-gnasco, Rivara, Calvani; Bicicli, Pantaleoni (Baveni), Koelbl (Locatelli), Locatelli (Cappelli-ni), Gilardonl. • ATALANTA Pizzaballa; Pesenti, Nodari; Veneri, Gardoni, Colombo; Magi-strelli, Landoni, Petroni, Milan, Nova. VARESE Ix>nardi; Burelli, Maroso; Osso-la, Beltrami, Saldo; Spelta, Zy-maniak, Traspedini, Andersson, Vetrano. • INTER Sarti; Burgntch, Facchetti; Ma-latrasi, Guarnerl, Picchi; Jair, Mazzola, Milani, Suarez, Do-menghini. MANTOVA Zofr; Morgan ti, Scesa; Tarab-bia (Mazzero), Pini, Cancian; Trombini (Mazzero), Jonsson, Pagani, Di Giacomo, Ciccolo. Atalanta-Varese 1 Catania-Foggia 1 Fiorentina-Juventus X Inter-Mantova I LR Vicenza-Lazio 1 Messina-Cagliari X Roma-Bologna X Sampdoria-Milan X Torino-Genoa 1 Biellese-Novara X Pisa-Ternana X Siena-Are/zo 1 Satemitana-Siracusa 1 SAMPDORIA Sattolo; Vincenzl. Fontana; Ma-siero, Bernasconi, Morini; Del-fino, Lojacono, Sormani, Da Silva (Toschi), Barison. MILAN Ghezzi; Pelagalli, Noletti; Tra-pattoni, Maldmi, Benitez; Mora, Lodetti, Ferrario, Rivera, Fortunato. MESSINA Recchia; Garbuglia, Clerici; Derlin, Ghelfi, Landri; Bugatti, Brambilla, Morelli, Gioia, Mor-bello. CAGLIARI Colombo; Martiradonna, Tid-dia; Cera, Spinosi, Longo; Vi-sentin, Nene, Galiardo, Greatti, Riva. LR VICENZA Luison; Volpato, Savoini; De Marchi, Carantini, Stenti; Men-ti, Demarco, Vinicio, Dell’Ange-lo, Vastola. LAZIO Gori; Zanetti, Vitali; Governa-to, Dotti, Gasperi; Renna, Fa-scetti, Piaceri, Christensen, Mari (Petris). ŠTIRI DNI PO PROMETNI NESREČI HUGO KOBLET podlegel ranam ŽENEVA, 6. — Bivši kolesarski prvak Hugo Ko-blet je danes ponoči ob 1,4 5 po italijanskem Času podlegel poškodbam. Ko-blet, ki je imel 39 let, se je pred štirimi dnevi ponesrečil z avtomobilom, s katerim je zavil s ceste in silovito treščil v drevo. Ko so Kobleta pripeljali v bolnišnico v Uster, je ta s komaj slišnim glasom prosil, naj ga SVETOVNE LESTVICE WBA ZA MESEC OKTOBER Težka kategorija brez prvaka World Boxing Association ne priznava CIayu naslova TORONTO, 6. — V oktobrskih svetovnih lestvicah WBA najboljših boksarjev ni v težki kategoriji nobenega prvaka. To pa zato, ker World Boxing Association ne priznava Cassiusu Clayu naslova svetovnega prvaka, ne Listonu pravico do izzivaža št. 1. Kljub temu pa se bosta oba boksarja spopiijela 16. novembra v Bostonu v povratnem dvoboju za svetovno krono. TEŽKA KATEGORIJA Brez prvaka Ernie Terrel Cleveland Williams Floyd Patterson George Chuvalo (Kan.) Eddie Machen Boug Jones Zora Folley SREDN.IETEŽKA Prvak: Willie Pastrano Greg Peralta (Arg.) Harold Johnson Bobo Olson Wayne Thornton Eddie Cotton Terry Downes (VB) Johnny Persol SREDNJA Prvak: Joey Giardello Joey Archer Rubin Carter Dick Tiger (Nig.) Jose Torres Lazslo Pap (Madž.) George Benton Florentino Fernandez SREDNJA JUNIOR Prvak: Sandro Mazzinghi (It.) Nino Benvenuti (It.) Bruno Visintin (It.) Hurricane Kid Denny Moyer Jorge Fernandez (Arg.) Art Hernandez Shigemasa Kawakami (Jap.) WELTER Prvak: Emile Griffith Jose Stabel Luis Rodriguez Brian Curvis (VB) Manuel Gonzales Stan Hayward Gabe Terrenez Fortunato Manca (It.) WELTER JUNIOR Prvak: Eddie Perkins Makato IVatanabe (Jap.) Luo Mollna Mario Rosito (Kol.) Doug Vaillant Piero Brondl (It.) Sandro Lopopolo (It.) Carl Penalosa (Fil.) (Kuba). LAHKA Prvak: Carlos Ortiz (Portor.) Paulie Amstead Jose Napoles (Meh.) Grant (Jam) Carlos Hernandez (Ven.) Ismael Laguna (Pan.) Dave Charnley (VB) Art Persley LAHKA JUNIOR Prvak: Flash Elorde (Fil.) Love Allotey (Gana) Teruo Košaka (Jap.) Sebastean Nacimiento (Braz.) Larry Flaviano (Fil.) Frankie Taylor (VB) Ric Penalosa (Fil.) Rene Barrientog (Fil.) PERESNA Prvak: Vicente Saldi var (Mehika) Don Johnson Howard Winston (VB) Sugar Ramos (Meh.) Antonio Herrera (Kol.) Mitsunori Seki (Jap.) Raul Roj as Johnny Jamito (Fil.) BANTAM Prvak: Eder Joffre (Braz.) Fighting Harada (Jap.) Jesus Pimentel (Meh.) Bernardo Carabello (Kol.) Jose Medel (Meh.) Katsuo Saito (Jap.) Rey Asis (Fil.) Ignacio Pina (Meh.) MU&JA Prvak: Pone Kingpetch (Taji.) Salvatore Burruni (It.) Hiroyuki Ebihara (Jap.) Horacio Accavallo (Meh.) Alacran Terres (Meh.) Katsuyoshi Takayama (Jap.) Jocky Gatteleri (Avstral.) Baby Larona (Fil.) SZ BOR NAMIZNOTENIŠKI ODSEK javlja, da DANAŠNJI TRENING, ki bi moral biti na stadionu «Prvi maj» ODPADE. pustijo umreti. To je dalo' povod za govorice o poskusu samomora. Zdravniki so napravili vse, da bi ga rešili in so tudi izvedli težko operacijo v glavi. Žal Kobletovo stanje se ni izboljšalo in po štirih dneh agonije je bivši kolesar umrl. Koblet se ni več udejstvoval na kolesarskem polju od 1958. leta. Prej pa je prav sredi premoči kolesarjev kot so bili Coppi, Bartoli, Bobet in Van Steenbergen, dosegel izredne uspehe: leta 1950 je celo zmagal na Giru, leto dni kasneje pa na Touru. Koblet si je že mlad začel nabirati lovorike. Z 20. leti je bil že švicarski amaterski prvak v za-sledovalni vožnji, dve leti kasneje pa je osvojil isti naslov v profesionalni skupini. Leta 1949 je zopet oblekel majico najboljšega v Švici in vsi izvedenci so ga vključevali med kolesarske ase. In to kljub temu, da sta bila tedaj prisotna na vseh dirkah Coppi in Bartoli. Leta 1952 je Kobler hote! premagati Fausta Coppija V etapi Gira na kronometer Erba - Como. Ta poskus se mu ni pgsrečil, vendar je bil v lestvici na drugem mestu. V naslednjih letih se je njegovo ime vedno pojavilo z zlatimi črkami v kronikah dirk. Leta 1955 si je osvojil tudi švicarski naslov v cestni vožnji. Ko se jc Koblet odpovedal športnemu udejstvovanju je odšel v Venezuelo, kjer je prevzel predstavništvo neke avtomobilske tovarne. Kaj kmalu pa se je vrnil domov, kjer je postal lastnik cele vrste bencinskih črpalk. Kljub delu pa se je Koblet vedno zanimal za kolesarstvo in je bil celo kronist švicarskega radia na svetov-m prvenstvu leta 1962 v Milanu, kjer je bilo tekmovanje v dir-kališčnih disciplinah in v Salaju, kjer so bile na sporedu cestne vožnje. NOGOMETAŠI PRIMORJA Juniorji na stadionu «Prvi maj> prvo moštvo pa v Nabrežini Jutri v nedeljo bo za proseške nogometaše Primorja zopet trd dan: juniorji bodo nastopili ob 13. uri na igrišču stadiona «Prvi maj» pri Sv. Ivanu proti enajstorici E-sperie, prvo moštvo, ki nastopa v prvenstvu II. amaterske kategorije, pa bo imelo popoldne ob 14.30 v gosteh enajstorico barkovljanske Libertas. .............n...................................... OB ZAKLJUČKU 7. SLOVENSKEGA ŠPORTNEGA TEDNA PRVI TRIJE V VSAKI PANOGI Planinsko-orientacijski pohod | 1. Cankar B (Jankovič, Pertot, Ku-fersin) 2. Škamperle I (Baša, M. in A. Kravos) 3. RMV A (Pilat, Rupel) Tek čez drn in strn 1 Stojan Sancin (Breg) 2. Boris Košuta (Dom Rojan) 3. Aleksander Košuta (Cankar) Streljanje Dekleta 1. Marisa Strozzi (Škamperle) 2. Vojka Jankovič (Cankar) 3. Marisa Kolombin (Škamperle) .Moški 1. Lucjan Kovačič (Škamperle) 2. Glauko Švab (Škamperle) 3. Milan Babič (Cankar) ATLETIKA ženske 100 m 1. Olga Pavletič (Cankar) 2. Ksenja Nibrandt (Škamperle) 3. Norči Zavadlav (Galeb) Skok v daljino 1. Olga' Pavletič (Cankar) 2. Norči Zavadlav (Galeb) 3. Anica škerlavaj (Cankar) Skok v višino 1. Norči Zavadlav (Galeb) 2. Olga Pavletič (Cankar) iiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiittiliiiiiiiiiiiiififfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniii GORIŠKI NOGOMET Juventina bo skušala popraviti slab vtis nedeljskega poraza Srečanje dveh direktnih nasprotnikov na igrišču v Podgori Po nezasluženem porazu preteklo nedeljo v tekmi proti Itali iz Gradiške so igralci Juventine trdno odločeni, da bodo popravili jutri s tekmo v Zagraju in skušali prinesti domov vsaj točko. Kar se tiče nedeljske tekme naj omenimo, da so imeli •smolo, ker se je že takoj v začetku igre ponesrečil Lavrenčič, ki si je zlomil nogo ter so morali potem igrati samo v 10..-- Ce upoštevamo, da sta bila od treh dobljenih golov kar dva avtogola, potem je jasno, da rezultat ni pravi odraz igre. Omenimo naj še, da je Juventina v drugem polčasu prisilila Italo v obrambo. Ob tej priliki želijo igralci Juventine ponesrečenemu Lavrenčiču naglo o. zdravljenje in čim prej vrnitev v njihove vrste. Za jutrišnjo tekmo pa naj se v baru Pri Milanu,zberejo ob 13.30 za odhod v Zagraj naslednji igralci: Marson, Paškulin, Oblak, Puia, Furlan, Montico, Tabaj, Klavčič, Ferfolja, Comelli, Petejan, Batistič, Bizaj in Turi. Jutri pa se bodo srkali na igri, šču v Sovodnjah inproviziram i-gralel iz Sovodenj in Gabrij. Pač pa bo jutri zanimivo tudi srečanje v PodgOri, jyer se bosta pomerila oba prvaka v svoji skupini, PodgOra in Brača«. Obe ekipi sta doslej zmagali vse tri odigrane tekme. Vsekakor imajo več možnosti za uspeh domačini, ki igrajo na domačem igrišču in so z nedeljsko zmago nad Morarom dokazali, da so v prav dobri formi. Z zmago jutri bi dokončno utrdili svoj položaj na vrhu lestvice. V GORICI Odbojkarski turnir za pokal M. Fileja Odbojkarski turnir za memorial-ni pokal M. Fileja bo v Gorici v dveh izmenah. Prvo tekmovanje bo danes, v soboto zvečer ob 19. uri v telovadnici na Katerinijevem trgu. Nastopajo moštva iz števerja-na, štandreža in Gorice. Drugo tekmovanje bo jutri, v nedeljo ob 8. uri v isti telovadnici. Nastopajo moštva iz Sovodenj, Pevme in Rojana. Maja Furlan (Barkovlje) Met krogle Olga Pavletič (Cankar) Rosana Prelc (Škamperle) Neda Mijot (Škamperle) Moški 100 m Aleksander Košuta (Cankar) Vojko Cesar (Rocol) Duško Švab (Cankar) 1000 m Stojan Sancin (Breg) Bons Košuta (Dom Rojan) Duško Švab (Cankar) Skok v višino Marko Hreščak (RMV) Walter Veljak (Cankar) Borut Spacal' (Barkovlje) Skok v daljino Vojko Cesar (Rocol) Guido Neubauer (Cankar) Walter Veljak (Cankar) Met krogle VValter Veljak (Cankar) Radovan Fučka (Barkovlje) Borut Spacal (Barkovlje) Met diska Radovan Pucka (Barkovlje) Vojko Cesar (Rocol) Guido Neubauer (Cankar) Hoja na 2 km Mario Rapotec (Breg) Emil Rapotec (Breg) Jurij Fufersin (Cankar) švedska štafeta Cankar A (A. Košuta. D. Švab, S. Giacomini, G. Neubauer) Škamperle (I. Furlanič, I. Fišer, I. Orel, F. Drasič) Dom Rojan (B. Košuta, E. Košuta, S. Kozman, A. Tavčar) Mladinci Troboj Iztok Furlan (Barkovlje) Edvin Žerjal (Breg) Boris Košuta (Cankar) EKIPNA LESTVICA PD Cankar PD Škamperle PD Barkovlje šah Pino Rudež (SPDT) Just Kovačič (Škamperle) Uroš Koren (Rocol) Aljoša Volčič (Jadran) Troboj Letnik 1952-54 Klavdij Veljak (Cankar) Juliana Bezeljak (Škamperle) Ivana Placer (Škamperle) Letnik 1955-58 Tjaša Pavletič (Cankar) Nataša Rauber (Cankar) Pavel Ceh (Cankar) Med dvema ognjema Fantje Olimpia Kras Škamperle Dekleta Galeb Cankar Nižja srednja šola Rallye Škamperle A (Jože in Rosana Prelc) Cankar A (Dimitri Antončič, Sandi Pertot) Škamperle E. (Marjan Novak in Anton Dougan) Gimkana Pavel Hmeljak (Repen) Janko Ban (Jadran) Pave) Škabar (Repen) Namizni tenis Moški Boris Ko?uta (Dom Rojan) Edi Košuta (Dom Rojan) Karel Tomšič (Dom Rojan) Mladinci Adrijan Tavčar (Dom Rojan) Aido Moro (Galeb) Boris Fabjan (Dom Rojan) Dekleta Miranda Batista (Cankar) Nadja Švab (Škamperle) Lidija Kenda (Cankar) Košarka Klub zamejskih študentov IV. razred STA Škamperle Odbojka Moški Cankar Škamperle Barkovlje ženske Škamperle Cankar Barkovlje Literarni natečaj Helena Trampuž (Cankar) Olga Pavletič (Cankar) Slikarski natečaj Ni bila podeljena Ni bila podeljena Sandi Renko (RMV) POKALI SKGZ (za najboljše tehnične rezultate) Cankar 257 točk 2. Škamperle 186,5 3. Dom Rojan 55 „ „ Barkovlje 53, Galeb 43. Breg 42, Rocol 24,5, RMV in Jadran 2U, Kras 17, Olimpija, Klub zamejskih študentov in Dom Gorica 12, Repen 10,5, IV. STA 10, Opčine 9, Nižja srednja sola st. Jakob 8, SPDT 5,5. SPZ Za najštevilnejšo udeležbo L Cankar 90 prisotnosti 2 Škamperle 61 prisotnosti 3. Kras 26 pristonosti „ Galeb 24, Breg in Barkovlje 23. Dom Gorica 19, Dom Rojan i». RMV 14, Jadran 13, Opčinei 12. Repen 9, Dijaški dom Gorica, Olimpija. Kluo zamejskih btu dentov In škedenj 7. Sv. Jako«. Rocol in Sv. Križ 5, Trebče A SPDT (za najboljše rezultate v planinsko - orientacijskem P hodu) 1. Škamperle 20 točk 2. Cankar 12 3. RMV 8 MLADINSKA INCIATIVA 0» najboljše ženske rezultate). 1. Cahkar 76 točk 2 Škamperle 58 3. Galeb 36 „ . Barkovlje 18, Sv. Jakob 8 m Dom Rojan 1. . SZ BOR (za najštevilnejšo udeležbo mladincev) 1 Cankar 24 prisotnosti 2. Škamperle 14 3. Kras 11 . , Galeb 10. Opčine in Olimpija J. Sv. Jakob in Barkovlje 5, Breg in Dom Rojan 4. J. E. KREK ;za najboljše rezultate v namiznem tenisu) 1 Dom Rojan 29 točk 2 Škamperle 13 3 Cankar 10 Galeb 7, Opčine 3, Kras 1. PRIMORSKI DNEVNIK