Lato 1878. 461 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos LIV. — Izdan in razposlan dne 30. decembra 1878. U;. Ik a/, pravosodnega ininisterstva od 24. decembra 1878, da se občine Niškovska, Rosiška in Spinovska odkaznjejo v okoliš okrajnega sodišča v Polni na Češkem. Na podlogi §fa 2 postave od 11. junija 1868 (Drž. zale. št. 59) odločujejo se občine Niškovska, Rosiška in Spinovska iz okoliša okrajnega sodišča Pribislav-skega ter odkazujejo v okoliš okrajnega sodišča v Polni. Ta ukaz začne veljati 1. aprila 1879. Cnlaser s. r. 1Ä8. Ukaz m i n i s ter ste v za finance in trgovino od 29. decembra 1878, katerim se izdaje zvršitveni propis k občni čolni (carinski) tarifi avstro-ogerske čolne okolije. Dogovorno s kralj, ogerskima ministerstvoma za finance in trgovino, izdaje se v zvršitev določil občne čolne tarife za avstro-ogersko colno okolijo od 27. junija 1878 (Drž. zak. št. 67) priloženi zvršitveni propis k tej tarifi s pristavkom, da propis ta ob enem z občno colno tarifo od 27. junija 1878 v moč pride. Clhlumecky s. r. I*retis. s. r. ^SloTonl*ch. P r o p i s v zvršitev postave od 27. junija 1878, o občni čolni tarifi avstro-ogerske čolne okolije. §• l. Občna uporaba čolne tarife. Počenši od 1. januvarja 1879 bodo se v tarifi navedeni čolni postavki pobirali od vsega blaga brez razločka, naj prihaja katero od kodar koli. Kdaj in v koliko se bode, kakor je v členu III postave omenjeno, drugače ravnalo z blagom, prihajajočim iz takih držav, katere z avstro-ogerskimi ladjami ali z blagom avstro-ogerskega izvira neugodneje postopajo, nego z ladjami ali blagom drugih držav, to se bode za vsak slučaj posebej naznanjalo z ukazi na vlašč izdanimi. §• 2. Vpoved po tarifi. Vsako blago je treba oznameniti s tistimi besedami, ki jih tarifa navadno rabi, in sosebno zarad carine ali cöla, ki na-nj pride, vpovedati z njegovim po-tarifnim (tarifi primernim), t. j. tistim imenom, pod katerim gaje v čolni tarifi za vvoz bodi posamič ali plemenoma ali, če bi takega izrečnega oznamenila v tarifi ne imelo, pod katerim ga je zmisloma po njega svojstvu ali kakovosti objeti. Ako se v tarifi pri katerem rodu ali plemenu blaga navaja po več pod-razdelov ali podvrst, naj se od le teh v ime po tarifi sprejmejo tisti, ki se vje-majo s kakovostjo blaga, n. pr. : Bombaževa preja do št. 12, enovita, sirova ; Bombaževina ali pavolnato blago, debela (prosta), gladka, beljena; Bombaževina, debela, gosta, mnogobarveno tkana; Prtena preja, sirova ; Prtenina debela (prosta), barvena, do 10 osn. niti; Volneno blago, n. p. i., z bombaževo osnovo, suknasto, 300—600 gramov težko; Steklo, belo, brušeno ; Steklo, belo, stiskano; Steklo, belo, odrgnjeno. V mnogih slučajih treba je ime po tarifi dopolniti ter pristaviti glavni razdel, n. pr.: Bombaževina, žameti ; Prtenina, batisti; Volneno blago, podnožne preproge; Železnina, furniture za ure; Kovinsko blago, pisna peresa; Slamnato blago, debelo, za domačo rabo. Ako se tarifna številka odnaša na blago, ki je imenovano v poprejšnjih številkah, naj se potarifno ime naredi iz teh različnih številk, n. pr. : Vrči iz jtroste kamene tvarine, montirani z neplemenitimi kovinami; Barvila tarifne številke 27 a) 2, razdrobljena; Oblačila, n. p. i. z osnovo iz bombaževine, suknasta, 300—600 gramov; Oblačila, n. p. i., iz bombaževine, debele goste, tiskane ali pisane. Potarifno ime mora biti vsegdar razločno in tako potanko, kolikor je to brez preobširnosti mogoče. Stranke naj potarifno ime pišejo vsegdar z besedami (celimi), samo colnim organom pri uradih nenavadno živega občenja ali prometa sme finančno mini-sterstvo dopustiti, da se poprijemajo kratic. S posebnimi ukazi se ustanovi, če in v koliko bode zarad statistične razvidnosti vnanje trgovine treba nadaljšnih podrobnejših naznamb o kakem blagu. V mnogih slučajih je statistično oznamenilo v kazalu različnega blaga z manjšimi pismeni vže pristavljeno. §• 3. Tpoved po splošnih imenih. a) Cola proste prtljage potnikov, opravne in dedninske reči, po tern imetek preselivših se iz vnanjega in drugi v zmislu členov VII in VIII čolne postave cola prosti predmeti naj se vpovedajo samo kot taki (n. pr. potne prtljage ali svežnji, vojaška roba, vzorki ali muštri, kakor: „cola prosta prtljaga, cola prosta vojaška roba, cola prosti vzorki“ itd.). (Kadar se take reči odkazujejo v prevoz ali na notranji urad pod prigle dom spremnice, potrebno je zavarovanje po najvišjem tarifnem postavku.) Ta polakšica v povedavanji nikogar ne odvezuje dolžnosti, predložiti spiske predmetov, kar jih je obseženih pod čnimi rečmi itd., ako bi oblastvo menilo, da takih spiskov potrebuje v dovolitev čolne prostosti, v izkaz lastninskih razmerov ali v presojo, je li roba ta res primerna gledé dotični-kovega stanu in drugih njegovih razmerov. b) Izvozno blago treba je praviloma tako vpovedavati kakor v vozno. Tanji pouk se izdâ z navodilom o sestavljanji izkazov o prehodu blaga. c) Pod imenom tarifnega razdelka, tudi pod imenom, kakor se kaka reč ali v splošnem govorjenji ali v trgo vi n i na va d n o imenuje, sme se blago vpovedati v prevoz ali v nakaz na notranji urad pod spremničnim pri-gledom, ako se pošilja pod popolnoma zavarujočo zapiro prostora ali posamnih kosov (po propisu od 29. novembra 1853) ter se dâ varščina po najvišjem colnem postavku dotičnega razdelka, oziroma po najvišjem colno-tarifnem postavku. Vendar ime v splošnem govorjenji ali v trgovini navadno ne sme prestopati pojma tarifnega razdelka, tako namreč, daje n. pr. kotone, tviste, evilhe, bombaževinska sukna itd. vpovedavati kakor take in ne kakor tkano ali na stanu pleteno (virkano) blago ali kakor manufakturno blago, dalje da se bombaževa preja ne vpovedava za prejo sploh itd. d) Pod imenom „blago“ smejo se iz jutrovega na Lloydovih parnicah prilia-joči predmeti, ki se pošiljajo za potniki in katere je nakazati v prevoz ali na notranji urad pod spremničnim prigledom, tedaj vpovedavati, kadar je moči djati jih pod popolnoma varno zapiro ter se varščina d4 po najvišjem v tarifi postavljenem colu. e) Dozdanje polakšice v vpovedavanji blaga odpravljanega v napovednem postopku bodo še dalje veljale. §• 4. Vpoved sestavljenega blaga. Pri uporabi člena V gledé vpovedi in zacolovanja iz različnih tvarin sestavljenega blaga držati se je naslednjih načel: a) Na reči, ki služijo zgolj v pritrdbo in zvezo posameznih sestavin ter so ob enem postranska stvar, n. pr. žeblji, neti, vrteži ali vijaki, kopčice, kljupe, zaponke, kljuke, obroči, okovi, vretenice, zapahi, ključaniee (s ključi), vezila, niti, vrvce, remena, konopci, naj se pri colnijskem obravnavanji ne gleda, ter naj se doticno blago, brez ozira na te postranske stvari, vpoveduje in zacoluje kot blago tiste tarifne številke, v katero spada po svojih drugih sestavinah; bj če so izdelki, od katerih je vvoznine najmanj po 12 gld. na 100 kilogr. postavljeno : aa) z neplemenitimi kovinami, ki so prav ali neprav pozlačene, posrebr-njene ali z zlatom ali srebrom obložene, ali z jantarjem, gagatom, želvovino, lasmi, kovinskimi biseri, poldragim kamenjem, pravimi ali nepravimi koralami, nepravimi biseri ali bosiranim voskom samo nebitno olepotičeni, ali bb) s tkanim in na stanu pletenim blagom, kavčukovo in usnjeno tvarino nebitno olepotičeni, od znotraj podvlečeni ali na dnu obloženi, kakor n. pr. škatlice z ročaji, okrovi za ure z rozetami, palice z obloženimi luknjami za vezila ali traki, noži s ploščicami iz želvovine v rogu, flakoni s platiranim zamaškom, koščeni izdelki in najličniša lesenina od znotraj povlečena s prtenino, bombaževino in svilenino, čašice, ki jim je dno obloženo suktiom ali žametom itd., podpadajo tisti tarifni številki, v katero bi spadali brez tega okrasa, te podvlake ali obloge. Kot blago, katero vsled zveze spada med kavčukovo, usnjeno ali kratko blago, naj se razumeva ne samo blago, katerega glavna sestavina je prišteta omenjeni, višjo carino plačujoči tarifni številki, nego, tudi vse blago s takimi zvezami, samo če one po zgornjih določilih niso več nebitne. §. 5. Tpoved množine blaga. Množina se mora za vsako posebej vpovedano blago tudi posebej naznaniti in to po tistem merilu, katero je v tarifi zapovedano. Merilo zaoolovanju je praviloma teža, in sicer, 100 kilogramov, 1 meterski cent. Izimki so v tarifi izrečno navedeni. Ni dopuščeno, vpovedavati drugo nego metersko težo. Množina in pleme blaga mora se v vpovedi, kadar gre za vvoznino in za nakaz pod spremničnim prigledom, v zinislu §fa 60 postave za col in državno samoprodajo tako za vsak povezek in vsako posodo posebej, kakor tudi po skupnem številu kosov in po skupni kosmati in čisti teži z besedami povedati. Dopustitev stoječa v §. 68 postave za col in državno samoprodajo, po kateri se pri vvoznem blagu, ki se col od njega neposrednje pri mejni colniji opravi, sme odstopiti od ukazila, da se mora množina in pleme blagu za vsak povezek in vsako shrambo ali posodo v vpovedi posebej naznaniti, uporablja se tudi na blago, prihajajoče v napovednem postopku pri kaki notranji colniji, če je to blago vse enega plemena ter se od njega, ne vzetega v uradno hranišče, precej col plača. Dalje se dopušča, pri takem blagu, ki ni podvrženo višjemu colu nego 1 gld. 50 kr. od 100 kilogramov, ki je enega plemena ter se za vse in ob enem vvoznina opravi, v vpovedi povedati skupno število kosov in skupno težo. Pri delovitem plačilu cola od blaga te vrste dovoljna je samo tedaj sumarna naznamba kosov in njegove teže, kadar je predložena izvirna vpoved, ki obsega težo, po tem znamenja in številke posamnih kosov, in če se v novi vpovedi naznanijo znamenja in številke posamnih kosov vzklicujoč se na izvirno vpoved. §. 6. Kosmata in čista teža. Blago se na wozu nekaj po čisti nekaj po kosmati teži obravnuje, a na izvozu in prevozu obravnuje se vsegdar po kosmati. Kosmata ali sirova teža je teža, kakoršno ima blago, kadar popolnoma povito, torej tako spravljeno v kak ovoj, kako shrambo ali posodo, v kakoršni se sploh hrani, in v kakoršni se posebej prevaža. Teža za vožnjo potrebnih vnanjih ovojev in oklepov imenuje sc tara. Kadar je ovoj za vožnjo in za hrambo eden in tisti ter drugače biti ne more, kakor so n. pr. pri kavi navadni sodci, tedaj je teža, ki jo ima ta ovoj. tara. Cista teža je teža, kakoršno ima blago po odbiti tari. Blago ovojaprosto, t. j. brez vsega ovoja podvrženo je colu po čisti teži, da si bi postava velela plačilo cola po kosmati teži. Ako se takšno blago pri vhodni colniji pod uradnim nadzorom spravi v tozemske shrambe ter nakaže v zacolovanje na notranjo colnijo, treba je v spremnici poočititi čisto in kosmato težo in pa to okolnost, da se je namreč blago v tozemske shrambe preizpravilo. §. 7. Poizvedba kosmate teže. Praviloma se kosmata teža poizveduje s tem, da se blago posebej zvaga; vendar se dovoljujejo naslednji izimld: a) Pri blagu na wozu cola prostem, ki biva brez ovoja, in pri blagu na izvozu cola prostem (razen takega izvoznega blaga, katerega izhod se mora izkazati), naj bode brez ovoja ali v ovoji, moči se je na wozu, izvozu in prevozu zadovoljavati s težo, kakor jo stranka vpové. b) Pri blagu, katero je na wozu cola prosto, pa biva v ovoji, potem pri takšnem, katerega vvoznina ne prestopa 3 gld. od 100 kilogramov, dalje pri takem blagu, ki je kakor n. pr. železnocestne šine, platišča, osi itd. iz enake tvarine in enakega dela tako, da je moči skupno težo poslatve zanesljivo izračuniti, če se en del (kos) izvaga, dovoljno je tako gledé vplačila vvoznine kakor pri nakazu na drugo colnijo in pri blagu izvoznim podvrženem dovoljno je na izvozu praviloma, kadar je predložena popolna vpoved po tarifi, vaganje na pokušnjo, da se namreč izvagajo samo neke shrambe ali neki kosi, ki jih colnije uradnik brez vpliva stranke izbere. Vaganje na pokušnjo dopušča se tudi pri blagu brez ovoja (n. pr. sirovim železji), od katerega se col na wozu po kosmati teži opravlja, če je naloženo na ladji v odločenih, številkami oznamenjenih razdelkih ali na več železnocestnih, številkami oznamenjenih vozéh, ter je v vpovedi teža naznanjena ne samo od cele poslatve, temuč tudi po posameznih številkami ozjna-menjenih razdelkih ali vozéh. V takem slučaji je dovolj, poizvedeti težo vsebine nekih razdelkov ladje ali nekih vôz. Kadar bi bilo suma v katerem prej omenjenih slučajev, da vpoved ni resnična (izpravna), treba je vse posebej izvagati. c) Kadar je v eni shrambi blago različne vrste, katero je treba vsako posebej vpovodati, in čc je vmes kaj tacega blaga, katero se obravnuje po kosmati toži, to naj se teža tare le temu poslednjič omenjenemu blagu došteje, iu to tistemu izmed vsega, katerega je največ. Ako se v eni shrambi najde dvoje ali več po kosmati teži obravnavanih vrst blaga v enaki množini, treba jim je težo tare enakomerno došteti, brez ozira na mero čolnih postavkov, katere je uporabljati. Vendar se teža posebne pri nekem blagu za notranji ovoj dovoljene tare (za južne pridelke v lesenih škatlah ; za cigare v lesenih zabojčkih itd.) pri vkupnem ovoji ne došteva teži blaga, katere jo po kosmati teži obravnavati. Ako n. pr. sod, ki ima 400 kilogramov kosmate teže, obseza 200 kilogramov vinskih jagod posušenih in 175 kilogramov kostanja, naj se plačuje col od 182 kilogramov vinskih jagod in 200 kilogramov kostanja. Tara soda od 25 kilogramov namreč prišteva se kostanju a tara škatle od 18 kilogramov (9 odstotkov) izpušča se iz računa. §. 8. Poizvedba čiste teže. Čista teža poizveduje se praviloma ne s posebnim vaganjem blaga (resnična Čista teža), ampak z odbitkom tarifne tare od kosmate teže (računska čista teža). Resnično čisto težo je treba vselej poizvedeti: a) kadar je blago spravljeno v tako shrambo, za katero v tarifi ni ustanovljena tara, ali b) kadar se nahaja v shrambi, v kakoršni se blago z ozirom na obliko ali kakovost shrambe navadno ne vozi, in če se mora v tem slučaji ob enem domnevati, da je tara očitno manja od zakonite, ali c) če je v eno shrambo spravljeno blago različnih tarifnih številk. Tudi zunaj teh slučajev pušča se izdatnikom vpovedi za blago, pri katerem je v tarifi dovoljen odbitek tare, na izbor, hočejo li čisto težo izrečno vpovedati ter s tem dati povoda poizvedbi resnične, čiste teže ali pa, naznanivši samo kosmato težo, narediti tako, da se čista teža z odbitkom tarifne tare od kosmate teže določi. Nego le-ta dopuščeni izbor naj se ne razteza na predmete, katerim se resnična čista teža zato ne dâ brez neprilike poizvedeti, ker ima eden in isti ovoj za vožnjo in za hranitev. Takim rečem se čista teža, ako se ne poizveduje v slučajih ad a) in b), vsegdar z odbitkom tarifne tare od kosmate teže določa. Pri blagu, katero prihaja pod spremničnim prigledom, sme prejemnik samo tedaj naznambo čiste teže dopolniti ali izpraviti (popraviti), kadar je uradna zapira nepokvarjena, ter sploh ni nikake sumnje o tem, da so se z nakazom prevzete obveze ali dolžnosti izpolnile. Kadar je v eno shrambo spravljeno blago različnih tarifnih številk, treba je resnično čisto teže vsakega blaga posebej v vpovedi na znanje dati. Da se olahkoti odprava in zlasti da se stranki odpusti razvrŠčevanje blaga, katero bi pred colnijskim pregledom bilo sicer potrebno, naj colnije delajo na to, da se v en kos (collo) samo blago ene tarifne številke spravlja. §. 9. Na dalje. Pri poizvedovanji čisto teže držati seje naslednjih določil: Kadar se vvaža blago, za katero se dopušča povračilo tare, spravljeno zgolj v proste (enovite) vreče ali bale platna za ovoje ali vreče, v vehtre ali Štorje iz sitja ali slame, lesene okvirje ali podobno robo, sme se po 4 odstotke za taro računiti, če tarifa drugače ne določa. Pod balami v tarifi navedenimi, ki jim po-stavek tare prestopa 4 odstotke, razumeva se najmanj dvojnat ovoj gori omenjene robe za enovite vreče ali bale. Pri takem blagu, za katero tarifa propisuje taro za bale, čez 4 odstotke, prepušča se tedaj, kadar se bale imajoče čez 400 kilogramov kosmate teže napo-vedö v zacolovanje, plačniku cola na izbor, ali zadovoliti se s povračilom tare za 400 kilogramov, ali pa zahtevati, da se bale res izvagajo in tako čista teža najde. Pri bombaževem in volnenem blagu (Razdelek 36 in 38) uporabno je to določilo vže tedaj, kadar se bale s kosmato težo čez 300 kilogramov napovedö, tako, da se ne izvagajo, marveč samo tara za 300 kilogramov dovoli. Tam, kjer tarifa ne ustanavlja izrečno druge tare za skrinje nego za sode, naj za sode določena tara velja tudi za skrinje in na robe. Kadar je blago vloženo v več notranjih shramb, naj se čista teža praviloma najde takö, da se vračunijo vse te shrambe. Vendar je col dolžni stranki dopuščeno, tiste shrambe, ki so bolj od zunaj, od vračunjanja v čisto težo blaga odločiti s tem, da jih posebej po njihovi tarifni kakovosti in množini vpové in colu podvrže. Tako n. pr. col dolžna stranka lahko od rokovie, ki ležč v ovojih iz papirja, kateri so zopet v kartone in ti dalje v skrinjo spravljeni, dâ iznajti čisto težo ali z odbitkom potarifne tare od kosmate teže, ki jo ima skrinja, ali po teži polnih kartonov, ali naposled s tem, da kartone posebej kot papirnato blago vpové in od njih col plača, po teži rokovie v papir ovitih. Med notranjimi shrambami, katere se vračunjajo v čisto težo, ne razumevajo se tiste tvarine, katere kakor n. pr. seno, slama, žaganje, papirnati odrezki it. pri odpravi lončenine, steklenine ali podobnega blaga služijo očitno samo v zavarovanje blaga, med vožnjo in ne da bi se v njih dalje hranilo. Takih tvarin ni treba ni k čisti teži blaga, ko se res izvaga, doračunjati niti posebej vpovedavati. Tudi vnanji ovitki iz slame, sitja it. in premična dvojnata dna na sodih, ki imajo kako tekočino v sebi, sinejo se snemati pred vaganjem. Vendar se v tem slučaji višja tara, dovoljena za takšen ovoj pri sodih it., kakor n. pr. pri južnih pridelkih (T. št. 4 b, c in d) ne sme zahtevati, oziroma dopuščati. Vložki blaga, n. pr. deščice in cevi pri trakeh, prejah, entoalažah, vložni papirji pri nekih suknih, povoščenih taftah it., po tem ovoji služeči v neposrednje zavarovanje blaga (papir, lepenka, vrvce it.) ne odbijajo se pri poizvedovanji čiste teže, niti sc odbijajo kake nesnage, ki utegnejo biti bhigu primešane. §. 10. Tpoved shrambe, v kateri je blago. Shrambo je treba vpovedavati po tanko po tistem imenu, ki ji pristoji z ozirom na imena v tarifi v določbo odbitkov tare ustanovljena, n. pr. sodec, skrinja, koš ali jerbas, bala, a če ji se ne prilega nobonb teh imen, naj se vpové kot to, kar je v resnici, n. pr. usnjača, vrč, steklenica. Imajo li sodci, skrinje in jerbasi po svojstvu ali drugem ovoji v tarifi po več postavkov tare, n. pr. kava v sodih z dogami iz trdega lesa 12 odstotkov, v drugih sodih 10 odstotkov, južni pridelki v sodih ovitih senom it. 20 odstotkov, v drugih sodih 13 odstotkov, ni dovoljna prosta naznamba „sod“ ali „sodi“ itd. v dosego višje tare, marveč, mora se v vpovedi naznanje dati posebno svojstvo shrambe, katero opravičuje večjo taro. Takisto je tudi v vpovedi poočititi obstanek dvojnega ovitka pri balah, za katere je po §. 9 tega propisa ustanovljena tara čez 4 odstotke. Samo s konopei povezane bale brez ovoja iz platna it. nimajo tare, ter naj se vpovedujejo kot „ovoja prosto“ ali kot „povezek“. \ §• 11. Neresničnost v vpovedi blaga. Vpoved blaga smatra se za neresnično (neizpravno), če se v nji namesto primernega po tarifi imena dotičnemu blagu drugo ime, ali namesto podvrsti, v katero spada blago, druga podvrst pove, ali naposled, če se množina blaga ali shramba, v katero je spravljeno blago, ne pové po resnici, n. pr. če se namesto smokev (fig), ki so v resnici, vpové ovočje (sadje), če se namesto 150 kilogramov resnične množine samo 100 kilogramov vpové, ali namesto bal reče da so sodi. V koliko in v kateri meri neresničnost v vpovedi blaga podpada kazni, to določajo kazenski zakon o dohodarstvenih prestopkih in na to stran izdani propisi. §. 12. Utesnitve v trgovanji naštete. Razen predmetov državne samoprodaje naštetih v členu VI, (kuhinjska sol, strelni prali, tabak in izdelki tabakovi) so z ozirom na zdravstvo in varnost z drugih javnih ozirov za zdaj v trgovanji ali prometu utesnjene naslednje reči: a) Z zdravstvenih ozirov. 1. Posušeno z barvami namazano ovočje, zelenkasto-zlato spreminjavo posodje za jedila in igračo iz žgane prsti, otročje igrače zeleno malane, zeleno barvane umeteljne cvetice in sestavine cvetic, na katere je zelena barva samo potegnena ali poprašena, z arzenikovim zelenilom barvane negoste tkanine in belo lepotilo. Tako blago se sme brez ozira na množino samo pri velikih colnijah in samo z dovoljenjem političnega deželnega poglavarstva tiste kronovine, v kateri stanuje prejemnik, podvreči vvoznemu zacolovanju. 2. Pripravljeno zdravilno blago, ako se ne vvaža za lekarje, nego za zasebnike ali privatnike. Zasebniki morajo pri političnem deželnem oblastvu tiste kronovine, v kateri stanujejo, pismeno poprositi za dovolbo, smeti tako blago prejeti. Male množine, ki jih potniki za svojo potrebo s seboj jemljé ali po katere obmejni prebivalci z recepti znanih zdravnikov v sosedne lekarnice hodijo, niso podvrženo tej utesnitvi, marveč se smejo pri vseh colnijah zacolovati, in kolikor po členu VIII uživajo prostost od cola, kot cola proste obravnavati. 3. Kapere in zelena prikuha in pridelki (Mixedpickles). To blago sme se samo tedaj dobivati, čc se izpolnijo veljavni zdravstveno-policijski uveti. (SloYfaiith.) b) Z ozirov na varnost. Orožje in sestavine orožja, potem raznesita in eksplozivne tvarine (Tarifna številka 66 e). Vvoz in prevoz takšnega blaga navezan je na izpolnitev veljajočih pro-pisov. Pod tarifno številko 66 e) šteje se tudi strelni bombaž ali kolodij, ki se v množini do enega kilograma čiste vage in ne več na dovolbo političnega deželnega poglavarstva tiste kronovine, kjer prejemnik stanuje, pri vélikih colnijah na wozu zacolovati sme. c) Z drugih javnih ozirov. Blago, katero se z drugih javnih ozirov v trgovanji pritesnjuje, naznanja se slučajema. Dozdanje na to stran veljajoče pritesnitve ostanejo v moči. Blago, imajoče v sebi takih sestavin, katere so v trgovanji kako utesnjene, podvrženo je isti utesnitvi kakor one sestavine. §• 13. Plačevanje carine ali cola. O vsaki plačani pristojbini izdâ se uradna potrdnica. Postava za col in državno samoprodajo določa, kadaj doteka col, kako naj se izmerja pri kaki premeni v tarifi, in katere osebe in reči so za-nj porok ali zastavljene. Posebni propisi o puščanji doteklih colov na poôâk ostanejo netaknjeni. V členu XIV dopuščeno zanemarjenje lomov ali drobcev pod Va kr. in pa računanje takili drobcev po in cez 1/2 kr. za cel krajcar naj veljâ sploh pri vsakem računu, torej kadar gre za plačilo cola od blaga izmed več tarifnih številk, pri vsaki posamezni številki, in kjer gre za pobiro postranskih pristojbin, za vsako postransko pristojbino posamič. §• 14. Postranske ali pritične pristojbine. V zvršbo člena XV o postranskih pristojbinah določa se: a) Za pobiro vagârine naj veljâ to načelo, da je to pristojbino praviloma samo enkrat opraviti, če prav bi bilo v teku colnega postopka tudi po večkrat treba blago vagati. Izimljejo se tisti slučaji, kjer se blago na zahtev stranke po večkrat izvaga. Za blago, katerega teža se poizvé kadar se sprejme v uradno hranišče (§. 233 jmstave za col in državno samoprodajo), naj se plača vagârina še le, kadar se plačuje vvoznina. Za uradoma opravljano vaganje cola prostega vvoznega blaga, po tem takega blaga, ki se nakazuje pod spremničnim prigledom in v napovednem postopku, bodi zarad plačila vvoznino, sprejetja v uradno hranilisče ali zarad prevoza, po tem izvoznega blaga in blaga v prigledncm postopku, ali ki se na negotovo prodajo ali zarad aproture izvaža, naj se no pobira nikaka vagârina. Kadar se blago na pokušnjo posebej prevaga po §. 7, lit. b) tega pro-pisa, ker biva sum, da je vpoved neresnična, pobirati je vagârino tedaj, kadar se je res našla neresničnost (neizpravnost). Kadar taka poslatev, od katere se voznina plačuje po kosmati teži, obstoji samo v enem kosu (eollo), enem vozu ali enem razdelku voza, tedaj poizvedba teže ne podpada pod pojem vaganja na poskušnjo v zmislu §fa 7 b) tega propisa, vendar naj se v takem slučaji ne pobira vagârina po analogiji člena XV, število 1, odst. 2. Za vaganje blaga, ki se v uradnem hranišci prenaklada (razdeli ali tarira), treba je opraviti vagârino. b) Od pečat n in e prosti so voščeni ali svinčeni pečati, ki se udarjajo na tozemske ali vnanje predmete, izvažane na negotovo prodajo ali zarad apre-ture, ter služijo v dotrdbo istovetnosti posameznih kosov blaga, in pa pečati na poslatve v napovednem postopku. Ako se blago, ki je došlo pod zapiro prostora, spravi v colnijske magazine ter na žalitev dotične stranke razdeli pod zapiro posamnili kosov, treba je opraviti pečatnino, in če se uporabi dratena vrvca, tudi pristojbino od te. Ako se pa ta zapira v teku nadaljš-njega colnijskega postopka, ko se blago pod spremnico odpravi, na shrambah pusti, ne pobirajo se te pristojbine vnovič. c) Od listnine ali listarine oproščeno je blago prevozno, kakor tudi na negotovo prodajo in zarad apreture izvažano. d) Kar se tiče pristojbine za vrvce iz žice ali dratu od colnije prejete v col-nijsko zapiro, bodo dalje veljala dozdanja določila, dokler .se drugače ne ukaže. e) Za izmero skladârine (pristojbine za hranitev), in zastran tega, kako se ona računi in kdaj dospeva za plačilo, po tem za čas, doklej ostane blago skladârine prosto, veljajo, dokler se drugače ne ukaže, dozdanja določila z naslednjimi premenami : 1. Kolonialno blago je podvrženo isti skladârini, kakor ostalo blago. 2. Blago, katero ne podpada dohodarstvenemu uradnemu delu, nimajo pravice do neke dobo, v katerej bi bilo skladârine prosto, ter je računiti skladârino od dne, katerega je blago v hranišče oddano. 3. Skladârina se pobira od 10 do 10 kilogramov tak<5, da se vsaka teža pod 10 kilogramov šteje vže za 10 kilogramov in vsaka teža med 10 in 20 kilogrami vže za 20 kilogramov itd. Ne dopušča se povračilo postranskih pristojbin razen takih, ki bi bile nepristojno plačano. §. 15. Prestop čez colno linÿo. Postavno določilo, da blago sme colno linijo samo na čolnih cestah in po napovedi pri mejni colniji prestopiti, ostane sploh v veljavnosti. Vendar je izvozno blago, a) ki ni podvrženo izvoznim; b) katerega izhod se ne mora izkazati, in c) glede katerega s sosedno državo ni dogovora, po katerem bi smelo samo po čolnih cestah izstopati, odvezano dolžnosti, držati se čolne ceste in dostavljeno biti k mejni colniji, ako se blago dostavi in vpové pri organu, ki mu je dan prigled blaga in dotična oblast, ter izpolnijo propisi o nadziranji prehoda. Dozdanji posebni izimki od prestopa čolne linije po čolnih cestah in od dostave k mejni colniji, in pa propisi gledé prehoda blaga čez colno linijo na železnicah ali rečnih ladjah z varno zapiro nakladnega prostora, ostanejo netaknjeni. §• 16. Pojasnila k oprostitvam colnim in polajšilom gledé cola. Predmeti v členu VII našteti prosti so cola pod naslednjimi uveti : Število 1, 2, 3 pod dozdaj veljavnimi uveti; „ 4, proti potrdilu c. kr. prodajne faktorije v Trstu; „ 5, proti potrdilu dotičnega vojaškega poveljstva. Od te čolne prostosti izvzemajo se sirovine in pomočne tvarine za narejo pod številom 5 imenovanih reči, n. pr. soliter, sukno, platno, usnje, železo, me-sink it. v Število 6, proti potrdnici dotičnega državnega oblastva, „ 7, imetek doselcev proti potrdnici pristojnega oblastva o doselbi ali preselitvi, opravne reči proti potrdnici političnega krajnega oblastva o tem, da so res opravne reči. „ 8, proti potrdnici političnega krajnega oblastva ali sodišča o tem, da so res dedninske reči. „ 9, predmeti umeteljnosti in nauke proti potrdbi imenovanih zavodov. Dela umeteljnikov proti potrdbi c. in kr. poslaništev. „ 10, čolna prostost za te predmete veljâ tudi gledé vinocveta in drugih v konservacijo služečih tekočin, v katerih bi bili. „ 11, proti svedočbam pristojnih naučnih državnih ali deželnih zavodov. S posnemki starinstvenih reči delati je po svojstvu tvarine, iz katere so. „ 12, proti potrdbi sodišča, ki te predmete prejme. „ 13, na temelji dotičnih diplom ali pisem ali drugih potrdnic pristojnega oblastva. §. 17. Na dalje k členu Vlil. K 1. Colnije imajo, kjer se jim zdi potrebno v presojo, so li izpolnjeni zakoniti uveti, pod katerimi smejo reči popotnih biti cola proste, pravico, pojasnilo o stanu, delu in drugih razmerih potujočega človeka zadobiti si iz potnega pisma, pogledati va-nj in torej zahtevati, da jim se pokaže. Ugodnost cola proste vvožnje 10 cigar uporabna je samo na tiste vrste cigar, katere niso čez 21 centimetrov dolge in na najdebelejšem mestu no čez 13 milimetrov debele. Vnanji (inozemski) tabak, ki ga obmejni prebivalci v množini 35 gramov ne presegajoči za svojo potrebo in na čolnih cestah čez mejo vnašajo, prost je pristojbine. K 2. V slučajih, kjer se po teh določilih vozilom in nosilom na wozu ne more dovoliti čolna prostost, dopušča se vpovedati jih v prevoz, in v tem slučaji se samo tedaj, kadar za izstop določeni rok ne porabljen preteče, opravi vvoznina in to brez vsakega kazenskega postopka. K 3 ostanejo dozdanji uveti neizpremenjeni. K 4. Določila o tem, kako ravnati z vzorki, katerim čolna prostost ni pri-puščena, bodo še dalje veljala. K 5. V slučaji omenjenem pod 5 b) treba je brez ozira na to, so li te posode ali shrambe namenjene za vožnjo ali hranitev, shrambo in blago vsako posebej po tarifnih pcstavkib, ki pridejo na katero, ali, kjer bi se oboje ne dalo ločiti, vse skup po višjem tarifnem postavku odpraviti Že porabljene in oznamenjene vreče t. j. take, ki imajo na sebi očiten sled» da so se že rabile, in ki jih je stranka dotična opravila s imenskim ali fabriškim znamenjem v barvi, naj se brez nadaljšnjega izkazovanja o izstopu štejejo za cola proste. K 6. Določene ondi množine blaga so samo tedaj cola proste, kadar je maksimalna vsota ali suma, računjena po teži pod 25 gramov ali po skupnem iznosu pristojbine po 2 krajcarjema sama za se kot ena celo ti na predmet colnega obravnavanja. Ta čolna prostost naj se ondi, kjer gre za istodobno zacolovanje blaga iz več tarifnih številk, pri vsaki tarifni številki posamič uporablja. Kadar je omenjena maksimalna suma prekoračena, tedaj je cela množina tistega blaga podvržena colu. §. 18. C o 1 n i j e. Colnije ali carinski uradi, pri katerih se opravljajo uradna djanja (t. j.vvozna, izvozna in prevozna odprava in nakazovanje), so po razsežaji svojih oblasti ali včlike ali male colnije, in vsaka teh dveh vrst deli se zopet na urade prvega in drugega razreda; male colnije postavljajo se samo neposrednje pri čolni liniji, a včlike colnije tako na čolni liniji kakor na notranjem po čolni okoliji. §. 19. Oblasti, ki jih imajo colnije. Dodatek obseza kazalo ali spisek o oblastih, ki pristojč colnijam, in drugo kazalo o colnijah, kolikor jih je v čolni okoliji, z naznambo vrste ali kategorije, v katero vsaka spada. Oblasti nižjih colnij ali carinskih uradov pristojč tudi višjim. Da se trgovanje olahkoti, razširjajo se uvetno nižjim colnijam naslednje oblasti gledč zacolovanja: a) take reči, katerih odprava je pridržana višjim colnijam smejo, če dotični čolni iznos za blago na enkrat vvoženo ne prestopa 150 gld., včlike colnije II. razreda, in če čolni iznos za blago na enkrat vvoženo ne presega 75 gld., male eolnije I. razreda prevzeti v zacolovanje, brez ozira na množino blaga in na razred eolnije, kateri je odprava takega blaga pridržana. b) Male eolnije II. razreda smejo take predmete, katerih odprava je pridržana višjim colnijam, tedaj na wozu odpravljati, kadar plačujejo manj nego 12 gld. od 100 kilogramov in čolni iznos, kar ga pride za blago na enkrat vvoženo, ne prestopa 15 gld.; blago z večjim colom smejo male eolnije II. razreda samo v množinah od 5 kilogramov največ odpravljati. Pri klavni in vprežni živini smejo ondi, kjer je odprava na wozu pridržana malim colnijam I. razreda, petkrat toliko, kolikor iznaša zacolna jednica, tudi male eolnije II. razreda v zacolovanje prevzeti. Pod a) in b) omenjeni raztegi v oblastih zacolovanji so vendar uporabni samo v toliko, v kolikor ni drugače izrečeno pri posameznih tarifnih številkah, v kazalu o oblastih čolnih uradov, ali v kakem posebnem ukazu. §• 20. Na dalje. Blago na izvozu podvrženo colu smejo male eolnije I. razreda odpravljati v neomejeni množini, a male eolnije II. razreda do take množine, za katero ne pride čez 16 gld. cola. Blago na izvozu podvrženo colu, katerega izstop ne mora biti izkazan, smejo vse eolnije, torej tudi male eolnije II. razreda odpravljati, izimljejo se lepenke ali kartoni in masa iz lesenih vlaken (Tarifna številka 43 a 2), potem papirno testo (Tarifna številka 68 c 2), katero blago smejo male eolnije II. razreda samo do 50 kilogramov množine na izvozu obravnavati. §. 21. Sklep. Velike eolnije in pa male eolnije I. l’azreda imajo oblast blago pod zavarovanjem cola odkazovati (nakazovati) na drugo colnijo zarad nadaljšnjega uradovanja. Malim colnijam I I. razreda dopuščeno je samo. nakazovati, kolikor pripušča §. 125 postave za col in državno samoprodajo, tako blago, katero smejo one na wozu zacolovati, in pa reči, ki jih s sebo imevajo popotniki v množini njihovim okolnostim primerni za svojo potrebo in ne zarad trgovanja z njimi. Kadar se pri mejnih colnijah vvozna odprava po železnici voženega blaga, za katero stranka prosi, ne more lahko brez ovire v vožnji ali v pravilni čolni službi zgoditi, ker bi treba bilo dolgega ali težavnega preiskovanja, tedaj je takšno blago, če je namenjeno v takšen kraj, kjer ima tudi kaka notranja eolnija svoj sedež, na-njo nakazovati zarad nadaljšnjega uradovanja. Tako naj se dela 808ebno z podzemeljskimi olji, bombaževo in volneno prejo, bombaževino in volnenim blagom, steklenino in lončarsko robo, mašinami (stroji), kemijskimi pomočnimi tvarinami in izdelki. Včlike colnijo in male eolnije I. razreda imajo dalje pravico, potrjati izstop prevoznega ali takega izvoznega blaga, katerega izvoz so mora izkazati. »Samo zastran takega prevoznega blaga, od katerega vvoznina (brez dopustnine it.) čez 30 gld. za 100 kilogramov iznaša, potem gledé tistega izvoznega blaga, na katerega izkazani izvoz je navezano povračilo davka, razen cukra, Smejo potrdbo izstopa dajati samo vélike colnije ali take prvega razreda male colnije, katerim je to oblast podelilo finančno ministerstvo po domembi š trgovinskim ministerstvom. Tiste male colnije I. razreda, ki so izimno pooblaščene takšnemu blagu izstop potrjati, razvidne so iz colnijskega kazala. Tudi druge male colnije I. razreda smejo izstop potrjevati takemu blagu, kadar se pošilja po posti ali kadar ga s seboj jemljö potni ljudje ter njegova množina ne prestopa jedniee zaeolnega merila, ako one niso postavljene na takih mejah, na katerih se vsled veljavnih državnih pogodeb mora prevozno blago vzajemno preodkazovati med določenimi obojostranskimi colnijami. Cuker, izvažan pod pridržkom davkovnega povračila, na izvozu odpravljati smejo samo tiste colnije, katerim je po določilih zvršitvenega ukaza k novi postavi o davku od cukra (Drž. zak. t. 1. Št. 83, §. 3, št. II) izrečno dana oblast. One so posebej poočitene v kazalu colnij. Izimne, ne že itak na neke dobo utesnjene oblasti, ki se posameznim colni-jam s posebnimi naredbami dajo, bodo se ukazoma uravnale. Dokler se to ne zgodi, bodo te naredbe dalje veljale. Strogo je prepovedano množino kake poslatve samovoljno razdeliti z namenom, da se preskoči zacolna oblast, ter je dolžnost čolnih uradov, ovirati take prestope. §. 22. Oblasti, dane oblastvom in uradom v oziru na oprostitve od cola. Za čolne oprostitve, naštete pod števili 3 do 6, po tem 10 člena VII, dalje 3 do 6 člena VIII in 1 in 2 člena X ril potreba posebne dovolitve, kadar so izpolnjeni zakoniti uveti. Kolikor je propisano dotične predmete dostaviti k colniji, imajo vse tiste colnije oblast uporabljati te oprostitve, katerim je brezuvetna oblast dotične predmete na wozu odpravljati, po tarifi dodeljena. Za posebne ugodnosti, število 7 do 9. po tem 12 in 13 člena VII potrebno je dovoljenje okraj ravnajočega finančnega oblastva (mejnega ali finančnega nadzornika). Cola prosto obravnavanje predmetov, omenjenih pod številom 1, člena Vil, pridržava se vélikima colnijama Dunajski in Budim-Peštanski," a cola prosto obravnavanje predmetov pod št. 2 samo in edino véliki colniji Dunajski, katerima naj finančno ministerstvo dd posebna ukazi la. Finančna deželna oblastva smejo v posamnih slučajih, v katerih se obzira vredni razlogi povedö in izkažejo ter ni nikacega pomišljaja, za cola prosto obravnavanje predmetov, omenjenih v členu VII pod številoma 7 do 9, izimno določiti za brezcolno odpravo takih reči tudi colnijo, katera nima brezuvetne oblasti takšno blago na izvozu obravnavati. Dovoljevati polni ali delovit odpuščaj vvoznine za predmete v členu XI. pod 1 do 3 naštete, imajo oblast finančna deželna oblastva, kadar gre za reči, katerih vvoz je sploh dopuščen, in če iznos pristojbin, ki pride od njih, ne preseda sto goldinarjev, a v drugih slučajih ima to oblast finančno ministerstvo. Pri robi in vozovih popotnikov (število 1 in 2 člena VHL) treba je razločiti, če jih popotnik sam s seboj vozi, ali če se taki predmeti pred njim ali za njim pošiljajo. V prvem slučaji ima vsaka colnija, mimo katere ide popotnik, oblast brezcolnega obravnavanja, kadar so izpolnjeni zakoniti uveti; v poslednjih slučajih je ta oblast dana samo okraj ravnajočim finančnim oblastvom (mejnim ali finančnim nadzornikom) in vélikim colnijam prvega razreda. Bolj raztegnjeno colno prostost v slučaji, kadar popotnik kje hoče čez leto dni ostati itd., število 1, odstavek 2 in 3, sme samo finančno deželno oblastvo dodeliti. Priznavanje ugodnosti, omenjene v členu VIT, pod štev. 11, pridržano je finančnim deželnim oblastvom, a prisojanje ugodnosti, omenjene v členu VITI, pod štev. 7, finančnemu ministerstvu. V členu VIII, število 6, omenjeno Časno odvzetje čolne prostosti leži v področji finančnih deželnih oblastev. Po glasu člena IX, zadnji odstavek, potrebno posebno dovolbo za blago, ki neprodano nazaj pride, smejo, kadar obstojé za to posebej propisani uveti in do 500 gld. čolne vsote dodeliti finančna deželna oblastva, v vseh drugih'slueajih jo daje samo finančno ministerstvo. §. 23. Kadar imajo obmejni prebivalci ali pa popotniki s seboj nekaj malega tkanine, preje in oblačil, — ne po členu Vili, točka 1 postave cola prostih, za svojo potrebo in ne zarad kupčije, pri katerih rečeh se mora colnijska poizvedba v zmislu ministerskega ukaza od 22. novembra 1878, št. 30941, št. 39 ukaznika finančno-ministerskega, opraviti z uradnim orodjem, tedaj naj se ta roba tudi nakaže na oblastno colnijo, ako dotična stranka raje ne plača cola od nje po naj-višjem postavku, ki se ji prilega. Razi ■i S I K» 1 2 3 4 a) b) a) b) c) a) b) c) d) 5 6 a) 7 8 9 b) c) a) b) a) b) c) a) b) c) b) c) d) ) Kazalo oblasti, ki jo imajo rolnije glede zaoolovanja. Col se sme opraviti pri Blago V. C. M. C. Omejena oblast I. n. I. n. Kakao 1 Kava 1 Začimbe 1 • • Južni pridelki 1 • • ad ib). Odprava po opomnji pridržuje se V. C. in posebej pooblaščenim M. C. I. razreda. Čaj Cuker sirov pod št. 19 1 1 • • ad 6 a). Sirov cuker pod št. 19 M. C. samo po meri posebne pooblastitve. Raztopine cukra, škrobni euker itd. Cuker sirov od št. 19 in čez očiščen cujser sirup itd Tobak * * l 1 1 1 • • Pšenica itd riž moka itd 1 l l Povrtnina, frišna 1. Povrtnina, pripravljena j 2. ovočje, pripravljeno 3. rastlinski deli, pripravljeni \ • • 1 l ad 9 c). 2. Ovocje ali sadje posušeno, z barvami pomazano samo pri V. C. z dovolbo. Hmelj 1 • • Ribe (Sl0T«niftch.) Razdelek Številka B ago Col se sme opraviti pri Omejena oblast V. C. M. C I. n. I. 11. 11 a) Voli 1 h) Krave / c) Junad 1 1 • • d) Teleta ) e) Ovce ) 1 f) Janci i 1 g) Prašiči (svinje) 1 h) rrasicKi i) Konji ( 1 k) Mule ) 12 a) Divjačina ) b) Bčelni panjevi 1 c) Živali n. p. i. ) 13 Kože . . . 1 14 Dlake . . 1 15 a) Meso b) Mesene klobase f c) Vosk 1 * * d) Sir e) Jajca . . . 1 O Med itd. 1 16 a) Maslo ad 16 c). M. C. H. razreda b) Stearin pritesnjene na 50 kilo- c) Sala 1 • • gramov. d) Ribja mast 17 a) Olja mastna ad 17 r). M. C. 11. razreda b) Olje maslično pritesnjene na SO kilo- c) Palmovo olje i 1 d) Repno olje 18 a) b) j Pivo . . . 1 • • 19 a) b) j Ocet . . . 1 20 a) Alkohol 1 1 b) Likerji j 21 a) bi j Vino . . . 1 . . 22 a) Kruli . . . 1 b) 1. Sago ) 2. Oblatki / c) Testovje ( • • 1 * * d) Živila ) e) 1. Gorčica f 2. Jegulje 1 # , . . 4. Kapere • 0 Jedila . . l Col se sme opraviti pri j« Blago V. c. M. C. Omejena oblast c "C rs X I. n. I. II. 23 a) Drva ) b) Les 1 c) Ogljije od lesa \ 24 Tvarine struparske in rez barske 1 25 Rudnine 1 26 a) 1. Ambra j 2. Moskatna zrna 1 b) Olja eterska ) 27 a) 1. Barvil ni les ) 1 ad 27 a) in b). M. C. II. raz- 2. Lubje ( > . . . . 1 reda pritesnjene na 100 b) c) Barvilni les, zdrobljen ) 1. Broščevi izlečki 1 kilogramov. ad 27 c) in d). M. C. pri-tesnjene na 50 kilogra- 2. Inleček kostanjevega lesa . . l . . mov. d) Orselj ) 28 a) 1. Smola 1 2. Kopalova smola ad 28 a), st. i in 3. Klej 1 ali deget vsakovrsten, 3. Terpentinovo olje) smola in smolno olje, olje iz borovih bockov ali iglic in izlecek iz teli bockov pridržujejo se V. C. II. razreda. b) Gume \ 1 c) Limonov sok ) * * d) Olja izpod zemlje: 1. sirovo: aa) težka ) i ad 28 d), 1 aa) in bb) in bb) lahka ) pa 3 an), po tem o p o m-nja M. C. samo po meri posebne pooblastitve. 2. sirova 3. očiščena: 1 • • aa) težka bb) lahka l 1 Opomnja i . . . . 29 a) Bombaž (pavola), sirova .... 1 b Bombaževa vata 1 30 a) b) J Bombaževa preja i . . . ad 30 a) in b). M. C. samo po meri posebne po- ) oblastitvc. c) d) j Bombaževa preja Stenji 1 e) 1 31 Predivo laneno 1 Razi 15 'S j »t/3 Blago Col se sme opraviti pri V. C. JI. C. 1. II. I. II. Omejena oblast 33 34 a) b) c) a) b) c) a) b) c) a) b) c) d) e) a) b) c) d) e) O 1. Preja iz jute, sirova J 2. iz prediva lanenega, sirova Opomnja. Ročna preja j j Prtena preja . Volna . , . • Volnena preja S) b) a) b) c) d) e) O detto Galete . Svila odmotana Svila . . . . Bombaževo blago Sivo grobo ptatno.............. Laneno blago, navadno .... Laneno blago, tenko............ Batisti ) Čipke (špice) i................ Tkanje iz jute : 1. Roba za vreče in ovoje . . . 2. Odeje za noge in vo.ze . . . Opomhja 2................. 3. Tkanine za pohišno opravo in oblačila................... Vrvarsko blago ................ Pasarsko blago ................ Koci j Preproge ali pogrinjala podnožna j Volnena tkanina................ Žameti Negosti Čipke ad 32 a). Opomnja M. C. II. razreda pritesnjene na 100 kilogramov. ad 34 a) in b), M. C. samo po meri posebne pooblastitve. ad 35 b). M. C. II. razreda pritesnjene na 100 kilogramov. ad 36 a) in b). M. C. samo po meri posebne pooblastitve. S p 1 osn a op o m n j a. Z arzenali m zelenilom barvane tkanine (negoste tkanine) samo pari V. C. z dovolbo. ad 38 c), |t. 1 in 2. Opomnja k 38 c), M. C. samo po meri posebne pooblastitve. Col se sme opraviti pri IS j« Blago V. C. M. C. Omejena oblast N £ *3S I. II. I. II. 39 a) b) a) Svileno blago 1 ad 39 Opnmnja 1. M. C. izločene. 40 Umetne cvetke j ad 40 a) in b). Z arzenatim zelenilom barvane umetne b) Sestavine cvetek ( 1 cvetke in sestavine cve- c) d) Klobuki 1 tek samo pri V. C. z do- Oblačila ) volbo. 41 a) Ščetarsko blago, navadno . . . 1 b) detto tenko . . . • 1 . . ad 40 n) in d). M. C, samo po meri posebne pooblastitve. 42 a) 1. Štorje za pod noge t 2. Ščetke iz sitja 1 1 • • b) Krojeno trstje stolarsko .... 1 • - c) 1. Klobuki / 2. Slamnati traki ( 1 • • • • d) 1. Štorje podnožne j 2. Debelo blago ■ . . 3. Stolarsko trstje, strojeno j 1 e) Pletenine 1 . . . 0 Sparteriji 1 g) 1. Klobuki brez oprave ) 2. „ z opravo j 1 • • 43 a) Pivni papir 1 b) e) . Papir 1 • • d) Zlati papir ) 1 e) Papirnato blago ( f) Kvarte za igre 1 44 a) b) Kaučuk, sirov Kaučuk, raztopljen 1 1 c) d) Kaučukova trda masa Kaučukovo blago, navadno f 1 1 e) Kaučukovo blago, tenko j * * ‘ ' f) Tkanine prevlečene s kaučukoin . . 1 • . g) Prožne tkanine 1 'O Oblačila 1 . . 45 a) 1. Povoščeno platno, debelo ) 2. Štorje za na voz ( • • 1 b) 1. Povoščeno platno,tenko/ 2. Štorje za na voz ( • • 1 • • • • k c) Povoščeni muselin 1 • . . • 4« a) Usnje, navadno 1 1 b) Usnje, tenko ( Col se sme opraviti pri Rasdelek jS r= Blago V. C. M. C. Omejena oblast o* >72 I. 11. I. 11. 46 47 c) e) u) Usnjevina, navadna ) Usnjevina, lična ( Rokavice Kožuhovina 1 1 1 48 b) c) a) Krznarsko blago, sirovo .... Krznarsko blago, dodelano . . . Leseno blago, najnižje .... 1 1 * * 1 Splošna o p o m n j a. Z ze- 46 b) c) rt) e) a) Leseno blago, navadno \ » „ lično j „ „ najličnejše j Oblazinjeno pohisje f Otlo (posodno) steklo 1 1 1 • • leno barvo barvane otročje igrače samo pri V. C. z dovolbo. 50 b) c) d) e) a) Steklo Kamenarski izdelki 1 • • 1 51 b) c) a) b) c) d) e) 0 b) c) d) e) 0 *0 b) o) d) e) 0 1. Kameno blago, navadno . . . 2. „ „ lično .... Kameni dragi, pravi 1. Strešniki 2. Prsteno blago iz navadne gline j Prsteno blago > Prsteno blago 1 1 1 1 1 1 ad Sl d). Posodje za jedi 52 53 j Železo L j Zelezuo blago 1 1 * * in igračo barve spremi-njaste med zeleno in zlato samo pri V. C. z dovolbo. Col se sme opraviti pri V. C. M. C. I. II. I. II. 1 Blago Omejena oblast 56 57 58 59 62 63 a) b) c) ‘1) e) f) g) a) b) c) d) a) b) a) b) <0 d) a) b) a) b) a) b) c) d) a) b) c) a) do g) a) b) c) d e Svinec sirov ) n H« I................. Med ali bakar, sirov . . Cink v štanžicah „ v žici Kositer ali cin, vlečen Med ali baker v litih kosih ) Kositerno blago, grobo ) Kovinsko blago, navadno ( ' ’ Kovinsko blago, lično ) Pisna peresa { Zlato ( Penezi 1 Kola (vozovi za bremena) ( Vozovi za ljudi, neoblazinjeni ( Vozovi za ljudi z blazinami Železnocestna vozila Ladje, lesene ) „ železne ( Orodja, astronomijska ) „ muzikalna ( > Mašine ali stroji . . . I 1 Drobno ali kratko blago Drobno blago, navadno Kuhinjska sol ... . Kemijske pomočne tvarine Škrobni gumi Klej .... Škrob Zdravilno blago.............. Fosfor, katranovo barvilo, kemijski izdelki...................... ad 39 a). M. C. 1. razreda pritesnjene na 100 kilogramov. M. C. II. razreda izločene. ad 63 a) do gj. M. C. I. in II. razreda pritesnjene na 50 kilogramov. ad 64 c) 1. M. C. II. razreda pritesnjene na 50 kilogramov. ad 64 d). Belo lepolitilo samo pri V. C. z dovolbo. 'ad 64 e) M. C. I. in II. razreda pritesnjene na 50 kilogramov. Col se sme opraviti pri Razdelek j« Blago V. C. M. C: Omejena oblast I. II. I. II. 65 a) do e) a) b) do e) Sveče, milo itd t 1 66 ,) Netilno blago, navadno ali prosto ^ Druga netila 1 1 67 a) Knjige in podobščine 1 * * ad 67 a). M. C. II. razreda pritesnjene na 50 kilogramov. b) Slikarije ali ttialbe 1 a d 67 b). M. C. I. razreda utesnjene na 100 kilogramov iu M. C. H- razreda na 50 kilogramov. 68 a) Gnojne soli 1 • • ad 68 bj. Umetna gnojiva M. C. 11. razreda izločene. b) c) Gnoji Cunje 1 1 ad 68 c). M. C. II. razreda pritesnjene na 50 kilogramov. Poprava tiskarskega pogreška k občni čolni tarifi avstro-ogerske čolne okolije. (Drž. zak. st. 67). Na strani 7 spada tara: 13 v sodih in skrinjah 9 v koših 4 v balah namesto k t. št. 9 c) izpravneje k t. st. 9 (1) Hmelj itd.)