LJUBISAV MARKOVIĆ: Tečaj politične ekonomije— II. del Načrtno (znanstveno) uravnavanje družbene proizvodnje (Nadaljevanje) Družbeno (znanstveno) uravnaTanje družbene praizvodnje dotiTa značaj no-vega gospodarskega zokopa proizvoduje, zakona, ki uejireza nastajajoči (komuni-stični) družbeni ureditvi. Pojavlja se kot ¦višja otlika zakana gospodarnosti druž-benega deJa. Ta novi gospodarski zakon se poraja neposredno kot nasprotje — ioi način odprave — kapitalističnih goapo-darskih zakonitosti zalo, ker sama narava sodobnih proirvajalnili sil terja: a) da se zavestno in na anan-slveni osnovi poganja in regulira vsesiransko povezani proizvodni melianizcm — «e po (absolntisličnem) gospodovanju profita in aaarhije, temveč v skladu z družbenimi potrcbami; b) da se na znanstveni osnovi uravnava izmenjava snovi med naravo in družix>. Vzemimo tako materijo, kakršna je na priiner voda. Njen pomen je dancs v mar-sičcm drugačnejši. Ta ni preprosto ena izmed najnih potrebšSiu vseh bitij. Po-stala je važna surovina ali pomožna ma-terija proizvodnje, prvina, po kateri je povpraševanje v veJikih količinali — in raznih kakovosti — za potrebe industrije in čedalje številnejiih mest. V New Yor-ku ne zadostujejo na primer niti cele ve-like reke Problem nastaja tndi v zvezi z izkoriščanjem rudnega bogastva in go-zdov. Roparsko in neracionalno gospodar-jenje kapitala, tratenje najkakoTOStnej-ših rnd, do katerih je mogoče priii. neusmiljeua sečnja gozAov, zapravljanjc in stihija — to postaja danes nedopusLno. Potrebe družbe po raznik naravnih ma-terijah sploh so silno narasle. Moderna industrija predeluje izredjio velike koli-čine naravnega bogastva. Nt>kate^i matc-riali pa t naraTi niso neizčrpni. To po-meni, da mora družba v prihodnje z nji-mi radonalno gospodariti, ne glede na to, ia. ho porast proizTajalnih sil širil krog inaterij, ki pridejo v poštcv za predelavo r nporabne dobrine. Vse to nujno terja, da. se načrtno, na znanstveni osnovi, ra-cionalno in v družbenem obsegu ureja pramet materije z naravo. a) Končno je postalo nujno, da se ra-cionalno in neposredno vzpostavi zveza med proizvodujo in potrošnjo — ne po oTinkih, po zakonu profita, kakor je lo delal kapitalizem. Moderne proizvajalne sile ne morejo več ne v celoii ne y posa-mezndh gospodarskih vejah (Kvgojevati svoje funkdoniranje z razpaloženji kapi-talista, to je profita. Izredno velika so-dobna proizvodnja, vsestranska tehnična ui fospodarska povezanost v gospodar-stru, terja. da se proizvaja ne po stihfji Mkona povprečnega profita, temveč po družbenem planu, ki vzpostavlja nepo-sredjio zvezo tned praizvodnjo in druž-1 bpnimi potrebami. To je nujen pojroj tako za racionalno funkcioniranje proiz-vajalnih sil kakor tudi za njihov nadalj-nji razvoj. Torej: tnoderne proizrajaliie sile ne-ognbno terjajo na eni strani nafrtno in na znanosti zasnovano uravnavanje izme-njave materije z naravo. a po drnjii stra-ni —načrtno, na znanosti zasnovano zvezo med proizvodnjo in potrebntni družbe. 0sredno skupno in načrtno. To je prvot-na oblika zakona ^ospodarnosti z družbe-nim delom. < Njegova naslednja zgodovinska ol)lika j-kratske pobudo državnega '-apitaliznta. To pa ne reSuje proti«lovij kapitalizmn. čeprav jih do neke mere odlaga, vendar za ceno njihovega nadaljnjega pojrlab-ljanja. Plan je nujna prvina funkcioniranja socialisti<5nega pospodarstva. V prehod-nem razdobju mcd kapitalizmom in do-srajenim sociali/mom n« raore vrednostni zakon iztriniti prrko noči. Ostaja nujen v funkciji. da sili socialistične proizva-jalce k eim večjemu varčevanjn pri delu; za določeno razdobje je srerlstvo razri-jnnja pobude delovniTi ljudi. da opred- meti.jo svoje deJo na najracionaljiej.ši aa-čin ia v produkte, ki po kakovosti in iz-biri najbolj ustrezajo družbenim jx>tre-imm. Vrednostni zakon služi kot sred&tvo za^pospeševanje proizvajabaih sil, vendar podrejeno pogojem graditve socializma. ProizvajaJci se v prehodnem razdobju medsebojno poveznjejo prek tržišCa, torej na osoovi vrednostncga zakona v vsakda-nje.m dogajanju. Temdjne vloge urejevanja gospodar-stva — razdelitve skupnega deta. iii splos-110 smer gO6podarskega razvoja — pa m-ina v,red'nosti zakon, temveč sociaJislioni družbeni plan. VredaostBi zakon komkre-iizira lo razdelitev preko tržišča in po-vzrooa, da je družbeno najbolj učinko-vita, v načelu pa je p4en podredil vred-nostni zakon in vhaprej d«riočil meje nje-gove funkcij«. Z družbenim planoni se v osnoTi dolo6a zveza med proizvodnjo in potrošnjo, a tudi med vejanvi družbene proizvodnje, iorej: tudi tržišče je v temeJju vnaprej določeno. To pa ne izključuje velike^a pomena tržisča za rrednostni zakon y de-janskem konkretiziranju Tseli teh zvez in odnosov socialističncga gospodarstva, pa v neki meri tudi v svojstvu korigiranja satncga plana. Cloveška zavest in tudi ne plan, kolikor koli je znanstven in zasno-van na objcktivnih zakonitostih, ne more-ta v naprej računati z vsemi procesi. Ne-smiselno je, da bi te/ila za lem. Zato clrnžba ne morc biti, dokler še ni toliko razvila svojih proizvajalnih sil, da bi lah-ko prešla k načelu neposredncga prisva-janja >po potrebah« brez vrednostnega zakoua. Vsaka njegova prfkomerna du-šitcv bi bila negativna tako za proizvajal-ne sile kakor tudi za družbenc odnose. Neizogibno bi tirala razv-oj k birokrati-zmu. Ceprav podrejon socialistič-nemu na-črtnemu usmerjanju gospodar?tva, ima vrednostni zakon še zelo važno vlogo r predhodnom razdobju graditve socializ-uia. P6 ovinkih, s svojim mchanizmom tržišča, koakurence in cen, opravlja ze!o va/no gospodarsko funkcijo: a) kot objekiivno primoranje, da se pobuda proizvajalcov usmerja k poveče-vanju delovne storilnosti; b) kot objektivni popravljavee sociali-stičncga plana razdclitve dni/benega dela v smislu objektivnih gospodarskih zako-nitosti. Znanstreno uravnavanje družbene pr«-izvodnje mora upoštevati to ipopravljav-sko« vlogo vrednostnegn zakona. Težnje, ki jih vrednoslni zakon knže s svojo dina-miko tržnih cen, morajo nnjti svoj odsev tako v splošnetn družbencm planu kakor tudi v planih posamcznih gospodarskih organizacij. Razvoj sociali.°tifiiili proizva-jalnih sil pridobi toliko. kolikor te ob-jektivne te/.nje vrednostnega zakona spo-znaino in jih izrazimo v družbenih go-spodarskih planih. Vrednostni zakon ie 7aio bistvena prvina gospodarskf: fnnk-cije takih organov, kakršni so naši ljndski odbori s skupšcino na vodilnem mestu, delavski sveti in zbornipc. Vrednostni zakon ne dcluje v dogra-jeneui socializmu. Socialistični drnžbeni plan uraviiava gospodarsko organizacijo družbe ob neposrcdni naslonitvi na raz-merje med proizvodnjo in drti/.boninii po-trcbanii. (Nadaljevanje na 20. strani) NASA SKUPNOST 22. IX rtran | Q LJUBISAV MARKOVIC: Tečaj politične ekonomije — II. del 3. Planiranje v komunizma Značajj in mehamizem planiranja se spreminjata med družbenim preobraževa-njem h komunizmu. Osnovna lastnost ko-muuističnega planiranja je, da ni samo način reprodukcije družbenega bogastva, temveč tudi reprodukcija proizvajalskih odnosov združenih svobodnib proizvajal-cer. Nasprotno temu reproducira državno kapitalistično planiranje proizvajalske odnosc, katerih osnovni činitelj je država, to je birokracija. Plansko uravnavanje gospodarstva je v komunizniu objektivni gospodarski za-kan. Njcgovo vsebino tvori zakon soraz-merne delitve družbenega dela; zakon, ki funkcionira na osnovi dane stopnje. prodoktivnosti strojnega dela. Zakon sorazmerne razdelitve dela je objektivni zakon, ki velja za vse načine proizvodnje. »... množine proizvodov, ki ustrezajo razniin- poirebam terjajo tudi raznc kolieinsko določene množine skup-nega družbenega dela. Samo po sebi je razumljivo, da ie nujnosti delitve druž-benega dela v določenih sorazmerjih ni mogoče odpraviti z neko obliko družbene proizvodnje, temveč da lahko ta spremeni le svojo obliko, v kateri se pojavlja. Na-ravnih zakonov sploh ni mogoče odpra-viti.c (Marx, Pismo Kugelmanu — Izbrana dela Marxa ia' Engelsa, kni. II, str. 452.) Zgodovinsko se spreminja oblika, v kateri se ta zakon uveljavlja in izvaja. Znan-stveno reguliranje proizvodnje je oblika ,zakona sorazmerne delitve dela, oblika, ki ustreza komunističnemu načinu proiz-vodnje. To jc neposredna oblika tega za-kona. Tudi samo je zakon, ker je postalo mijno, zakonito, da se zakon sorazmerne delitve družbenega dela uveljavlja in iz-vaja neposredno. S plauiranjem se vnaprej razdeljuje družbeno delo na razne vrste proizvod-nje. Posamezna dela veljajo neposredno kot družbeuo dclo, njegov del. To so ne-posredno, a ne veČ po ovinkih s potrdit-vijo kot vrednosti na tržišeu — kakor je to bilo v blagovni proizvodnji. Individu-alna dela se v koinunizmu od samega za-četka uveljavljajo kot členi družbenega dela. Družba torej skupno in po enem planu razporeja' svoj sklad detovnega casa v materialni proizvodnji. »Končno, zamislimo si... združenje svobodnih Ijudi, ki delajo z družbenimi proizvajalnimi sredstvi in trošijo svoje številne indivi-dualue delovue sile samozavestno kot eno družbeno delovno silo«. (Marx, Kapital I, str. 42—45.) Delovni čas ima torej popol-noma določeuo vlogo v skupni družbeni ekonomiji. Njegovo razporejanje po druž- . benem planu uravnava pravilno soraz-meije različnih funkcij dela do različnih potreb.« (Ma«-x, Kapital I, str. 42—43.) Planska razdelitev.dela na razne vrstc proizvodnje mora v komunizmu izhajati iz spoznanih zakonitosti razšifjene repro-dukcije. Te je razložil Marx v drugem zrezku Kapitala. Te zakonitosti imajo splošno veljavnost za vsak družbeni red, če «e upoštevamo blagovno denarnega prometa kot oblike razdelitve družbenega proizvoda. Te zakonitosti niso nic drugega kafe>r znanstveno razčlenjeno in razpo-rejeno družbeno delo, to je objektivno pojasnjen rn uporabljen zakon soraz-merne razdelitve dela s stališča preproste in razširjene reprodukcije družbenega bogastva. V koiaattizmu se plaaira proizvodnia družbenega bogastva v neposredni obliki kot vsota uporabnih vrednosti. Te upo-rabne vrednosti inorajo v svoji skupni množiui kot družbeni proizvod po svoji naravi pomeniti tako proizvajalno sred-stvo kakor tudi sredstva, ki lahko služijo za pravo potrošnjo. Med asnovnimi mno-žinami proizvodov pa je potrebno dolo-čeno sorazmerje, prav tako tudi znotraj vsakega izmed njih. To je pogoj razširje-ne reprodukcije. Ni pa vrsta dejavnosti proizvajalcev tista, ki odloča naravo upo-rabnih vrednosti, temveč vrsta strojnega sistema proizvodnje. Vsi proizvajalci nam-reč opravljajo enako delo: reagirajo na signale (ali druge) znake raznih kontrol-nih naprav, ki nadzirajo avtomatizirani proizvodni proces. Delo proizvajalcev se omejuje na nadziranje in to šele na drugi ali tretji stopnji. Vsa jkonkretnost« nji-hovega dcla se omejuje na trošenje mož-ganov, žiycev in nekoliko mišic za ob-časno premikanje kakšnih vzvodov ali pritiska na kakšen gumb. In v tem so vsi cnaki, z drugimi besedami: konkret-nost delovnih oblik ni več v obliki in smeri dejavnosti živega dela, temveč v fnnkcioniranju in operacijah sistema strojev delavnic. Konkretna razlika je v njihovih operacijah. Glede na to okolnost postane — bolj kakor kdaj koli '— v komunizmu odlo-čilno, kakšna je matorialna konkretnost, kakšne so lastnosti delovnih strojcv in njihovo medsebojno razmerje v skupni množini delovnih sredstev. Za proizva-jalce te dobe vsekakor ne bo tchnična težava preusmeriti neki strojni sistem proizvodnjn k izdelavi drugih uporabnih vrednosti. Nižja ali višja stopijja univer-zalnosti delovnih strojev bo imela ta svojo vlogi. Ostal pa bo zakon — da bodo zdru-ženi svobodni proizvajalci po planu tro-šili svojo skupno delovno silo in uravna-vali dejansko razmerje med strojnitni mehanizmi proizvodnje, obseg vsake vrste strojnega mehanizma v skupni množini, ki jo nadzira živo človeško delo. »Kakor se mora divjak boriti z naravo, da bi zadovoljil svoje potrebe, da bi vzdržal in reprodnciral STOje življenje, tako mora delati to tudi civilizirani člo-vek, v vseh družbenih oblikah in v vseh mogočih načinih proizvodnje. Z njegovim razvojem se razširja to gospostvo iiaravne nujnosli, ker se povečujejo potrebe; hlfrati se povečujejo tudi proizvajalne sile, ki te potrebe zadovol.jujejo. Na tem področju je svoboda laliko saino v tem, da zdrnženi človek, združeni proizvajalci, racionalnb uredijo svoj promet malerije z naravo, da pa spravijo pod svojc sknpno nadzorstvo (komunizem — Lj. M.), na-mesto da bi on •/. njimi gospodaril kot ncka slcpa sila (kapitalizcin — L.j. M.): da ga opravljajo z najmanjšo potrošnjo delovne sile in v razmerali, ki so najdo-stojncjše in najbolj adekvatne njegovi človeški naravi.« (Marx, Kapital III, str. 710—Tlt, izd. >Knliure« — vse podčrtal Lj. M.) Sodobna družbena preobrazba poraja v mnogih državah tako skupnost svobodnih družbenih proizvajalcev. Ta že začenja postajati stvarnost. Naši družbeni odnosi 'že močno poosebljajo njene osnovne črte. črte socialistične — rcsnično človeškc družbe. (-KONEC)