Posamezna številka 40 vinarjev.
Siev. 101
v Lidoijant, ? sm, me 3, maja im.
Leiouvu
»SLOVENEC« velja
m ojsfttt m vsa strni Jugoslavije ia t Ljubljani: n Mlo leto naprej.. K &#•— n mi ltU „ „ «■-n četrt tet« m .. „ 21-n embmk „ .. „ ?■—
la tiMsaitro oalolstno KBS-— 63 Sobotna Izdaja: mi
Sa osle M* ..... K 15-—
MlMSOUrtTO.
IQw
n	•j/	■, ••.
	i	h
>		
' i 1 '	1	t
L		
i Inserati:
ilpm	.
široka la 3 mm visok« aU n|o
Enostolpna peUtvrsts (M ua 3 mm vi« prostor)
ia enkrat . . po K 1'20 Pri naročila nad 10 objav popust
Kajmacjšl oglas 5S/9«ra St—
---■*Poslano: -■ ■■ i
Enostolpna petttvrsta K 3 — Izhajn vsaS dan livzemil ponedeljek in dan po prasnlka* •b 5. url zjutraj.
(W Uredništvo ]• r Kopitarjevi ttllol štev. 8/HL Rokopisi se ae vračajo; nelruklrsna piana m ne ■prejema)«.	Telefona itev. 50,
I
Oprave |e t Kopitarjevi al. S. — Radon poltne hras. ljubljanske it. 630 ia naročnino is £t 349 sa oglase, avstr. Is čeike 24.737, ogr. 26.511, boaa.-bere. 7663.
Korošci hllEeJo na
pomoč.
MoKce, 2. maja. Naia fronta 6e umika. Manjka munidje. Nemški boljševiki dirjajo. Obupno prosimo takojšnjega izdatnega ojačenja, sicer bo vse zgubljeno, ker so naši vojaki popolnoma izmučeni. h,- Županstvo Možice.
Veliftoisec padel.
Ljubljanski dopisni urad poroča i dne 2. maja ob osemnajstih iz uradnega vira: Dne 2. maja ob štirih so napadli Nemci celokupno mostišče Velikovec z veliko premočjo. Posrečilo se jim je predre ti našo Črto na vzhodnem delu mostišča in potisniti nas nazaj. Vsled na novo nastale situacije se tudi zapadna in severna črta ni mogla držati in se je morala umakniti vsa posadka na južni breg Drave, ki ga idržimo. Isto uro so napadli Ncmci Raben-etein pri Spodnjem Dravogradu. Napad je bil odbit Naše do sedaj znane izgube so 200 mož ujetih in dva topova zaplenjena.
Hilsonoim spoisseio.
LDU. Pariz, 1. maja. (DKU.) Reuter-jev urad poroča: Zvečer so objavili nastopni oglas: Danes so izdali v Rimu spomenico, ki jo je predsednik Wilson dne 14. aprila izročil italijanski delegaciji z dovoljenjem, da jo objavi v Italiji. Spomenica ee glasi med drugim: Čutim se primora-nega, spraviti vsak sklep, do katerega sem prišel, kar najnatančneje v sklad z znanimi 14 točkami o miru, ki so jih proti Nemčiji asociiranc site formalno sprejele. Ko je avstrijska vlada bila pripravljena, začeti na podlagi 14 točk pogajanja glede premirja in mira, je zahtevala z'i več držav, ki bi nastale na njenem ozemlju, avtonomijo. V svojem odgovoru sem opozarjal na to, da sc more sedaj prepustiti narodom teh dežel, kakšni naj bi bili v bodoče njihovi politični odnošaji. Popolni razsul Avstro-Ogrske države pa jc predni-gačil rešitev glede vzhodne meje Italije. Osebno soglašam s tem, da dobi Italija na gvoji sevemi meji povsodi, kjer meji. na avstrijsko ozemlje, vse ono, kar so ji priznali v takozvanem londonskem paktu. Na drugi strani pa absolutno menim, cla londonski pakt glede določitve vzhodne Italije ne pride več v poštev. Ker Avstro-Ogrska več ne obstoji, bo Italija na vzhodu mejila na dežele, ki so sc osvobodile vojaške in, pomorsko, obiiasti Avstrije, ki so postale samostojne in ki so zainteresirane na vzdrževanju evropskega miru. h vsega srca soglašam s sprozaumom, da pripa-deta pristanišči Trst in Pulj ter večji del istrskega polutoka Italiji, Tostran te Črte bo na Italijanski strani več skupin neitali-janskega prebivalstva. Njihova usoda pa je po naravi dežele same zvezana z usodo italijanskega naroda.
Menim pa, da priklopitev Reke ali drugega dela obale južno od Reke k italijanskemu kraljestvu ne bi bila upravičena. Reka tri po svoji legi in po svojem razvoju italijansko, marveč mednarodno pristanišče. Ker se . zaradi tega ne sme staviti pod eno suvereniteto, je moja jasna sodba, da mora Reka dobiti pravo in zelo dale-kosežno samoupravo in da mora imeti v svojem lastnem in v interesu sosednjih držav popolno svobodo, čeprav bi se priključila carinskemu sistemu nove jugoslovanske države. Menim, da se bodo f poraz-omeli, da dobi Italija otok Vis, vaionsko pristanišče, da se porušijo utrdbe na otokih v bližini vzhodne obale Adrije, ki jih je zgradila avstro - ogrska vlada in da bo razoroženje pod nadzorstvom zveze narodov pustilo državam ua vzhodni jadranski obali samo tako velike vojaške sile, Id so potrebne za nadziranje vodovja, otokov in obale. Italija gotovo dosežp pri tej rešitvi svoje telike historične cilje. Historične krivice, kj jih je prizadevala Avstrija Italiji, so s tem popolnoma poravnane, Ne odreka se ji to. kar potrebuje
za svoje nacionalno ujedinjenje. Takoj po-četkom se s tem izognemo usodepolnih napak, ki bi napravile najbližjega soseda za sovražnika Italije in mu rodile čustvo o krivicah, ki so skozi generacije motile evropski mir in dovedle do groznega konflikta, ki smo ga ravnokar končali.
E. B.
Itfiisoffoua samo-
letih obličje zemlje v celoti predrugačeno in očiščeno. Tedaj bo napočil dan, ko bodo enakopravni, nepožrešni narodi sklenili bratsko zvezo.
Dr. A, Gosar:
Reuterjev urad je izdal novo spomenico WiJsonOvo, ki je vsebinsko in oblikovno tako poučljiva in zanimiva, da jo našim čitateljem priporočamo v najpazlii-vejše branje. V stanu je razbistriti na kaj temeljit način naziranje o političnem sestavu, ki vlada danes onkraj naših meja v zapadnih meščanskih državah, Wilson je uporabil priliko, da pokaže, kako si predstavlja v praksi enakopravnost velikih in malih, silnih in zapuščenih narodov, Pohitel je, da pokaže, kako je treba vsako dejanje spraviti »kar natančneje v sklad z znanimi 14 točkami o miru«. Da bi se »natančneje« to zgodilo in bi pogodbe tajne diplomacije ne prišle do veljave, soglaša osebno »s tem, da dobi Italija ua svoji severni meji povsodi vse ono, kar so ji priznali (so ji priznali se posebno krasno čila) v takozvanem londonskem paktu«, Ker je v svojem odgovoru Avstro-Ogrski vopozarjal na to, da se mora sedaj prepustiti narodom teh dežel, kakšni naj bi bili v bodoče njihovi politični odnošaji«, soglaša »iz vsega srca«, da štiri gospodje v Parizu kratkomalo prisodijo slovensko ljudstvo Primorske Italiji. Potrebno je pri tem poprašati, kaj mislijo o tej stvari japonski delegatje. Kaj misli o tem prebivalstvo, ki to zemljo obdeluje in poseduje, je kolikor toliko postranskega pomena. Nele kot fanatičen pripadnik ideje samoodločbe narodov in ljudskega glasovanja, temveč tudi kot dober zemljepisec in nacionalni ekgnom se je pred svetom pri tej priliki izpričal: --Njihova (namreč slovenskega in hrvatskega ljudstva) usoda pa je po naravi dežele same zvezana z usodo italij anskega naroda.« Mislil je pri tem gotovo na naše viničarje in sadjerejce, ki jih čaka velika bodočnost v Italiji, sami revni na vinu in sadju. Reka jc zanj mednarodno pristanišče, medtem ko Trst nima tega značaja. Znano je namreč vsem nacionalnim ekonomom, da je šel ves ogromni promet Srednje Evrope preko Reke in da so v Trstu plavale le majhne ribiške ladjice domačega prebivalstva. Zato >: jc moja jasna sodbej, da mora Reka dobiti pravo in zelo dalekosežno samoupravo in da mora imeti v svojem lastnem in v interesu sosednih držav popolno svobodo, čeprav bi sc priključila carinskemu sistemu nove jugoslovanske države«. Da bi močnejša država ne ogrožala šibkega soseda, dobi Italifa otok Vis, vaionsko pristanišče, se »porušijo utrdbe na otokih v bližini vzhodne obale Adrije« in bo razoroženje pod nadzorstvom zveze narodov pustilo Jugoslaviji samo toliko »vojaške sile, ki je potrebna za nadziranje vodovja, otokov in obale«,
To izpodrezavanje naših življenjskih sil, ta udarec v naš organizem se izvrši zato, da se »takoj s početkom izognemo usodepolnim napakam, ki bi napravile najbližjega soseda za sovražnika Italije«.
Na tak način si tedaj misli najrazsod-nejŠi in najnaprednejši državnik antanie ustvariti prijateljstvo med Jugoslovani in Italijo! Kakšna naziranja mora imeti v tej stvari imoerialist Clemenceau in drugi politiki pesti, si lahko vsak čitatelj sam : misli.
Od zapadnega kapitalizma nimamo ' ničesar pričakovati, Naši računi z njim so zaključeni. Naše pričakovanje gre čeloma drugim, silnejšim faktorjem. Globoko, vse-obrazujoče socialno gibanje, ki udarja z neodjenljivo nujnostjo vsepovsodi na dan, bo v svojem zgodovinskem trenutku prekucnilo vse, kar se zdi danes še neomajno in vsemogočno. Oni, ki imajo danes usodo sveta v rokoh, bodo odslovljcni, brexmočnl rasebnlkt In tako b« t, dveh
Ako hočemo, da bo agrarna reforma vsaj za silo dosegla svoj namen, je nujno potrebno, da se določi za vsa posestva, ki bodo po tej reformi ali kasneje nanovo nastala, najvišja meja, katere nc smejo prekoračiti, Glavni namen agrarne reforme je, da se zemlja pravično porazdeli med tiste, ki jo hoč«:jo sami obdelovati. Vendar pa bi taka razdelitev zemlje sama na sebi zlesti malim posestnikom nikakor ne zagotovila njihovega zemljišča. Tekom nekaj let ali vsaj deseteltij po razdelitvi bi zemljišča zopet v veliki meri prešla v roke bogatašev in treba bi bilo nove agrarne reforme.
Potreba, da se določi za nanovo nastajajoča kmečka posestva maksimalna in sicer preozka meja, pa ni utemeljena samo v tem, le bolj zunanjem dejstvu, marveč govori zanjo še drug, globlji razlog, ki je pravzaprav podlaga celi agrarni reformi.
Zemlja bodi — kakor žc omenjeno — last tistih, ki jo hočejo sami obdelovati. Ta stavek je ena najmodernejših praktično izvedljivih pridobitev sedanje dobe. Zahtevati, da mora biti zemlja last tistih, ki jo obdelujejo, nikakor ni utopično, marveč tirja to v naši, vsaj po imenu demokratični dobi, pravičnost sledi pa tudi nujno iz enakopravnosti ljudi. Na mesto hlapcev in najemnikov, ki si morajo na tuji zemlji v znoju služiti svoj kruh, hočemo samostojne posestnike, ki bodo sami poželi in v svoje žitnice pospravili pridelke svojega polja. Kadar to dosežemo, bo naša zemlja dobro obdelana in gosto poseljena, kajti upanje, da si bo mogel na domačih tleh ustanoviti svoj dom, bo pridržalo na deželi marsikoga, ki bi sicer bežal v mesto, tovarno, ali celo v tujino. Eden prvih predpogojev zato, da pridržimo ljudi na deželi, je, da jim ustvarimo tamkaj take razmere, da bodo mogli upravičeno upati, da sc v primernem času osamosvoje, ter postanejo neodvisni posestniki in gospodarji. Nujno se mora torej preprečiti, da bi kdorkoli odtegoval zemljo drugemu resničnemu poljedelcu s tem, da si jo prilasti več, kot jo more sam obdelati. To pa se da doseči edino s primerno omejitvijo nanovo nastajajočih posestev.
Potreba maksimalne meje za nanovo nastajajoča posestva je torej jasna. Vprašanje pa jc, kako velika bodi ta meja.
Pn tem moramo vpoštevati predvsem dvoje. Prvič se nameravana agrarna reforma omejuje na razdelitev veleposestev. Vsa ostala posestva, ki tudi daleč presegajo mejo, do katere more posamezna družina sama obdelovati svoje zemljišče, ostanejo še nadalje nedotaknjena in nerazdeljena, Drugič pa se moramo zavedati, da bo prej ali slej prišel čas, ko bomo rekli: Kdor ima več zemlje, kot jo more obdelati sam s svojo družine, naj jo odstopi, kolikor je ima preveč, tistemu, ki bi jo tudi rad obdeloval, pa jc nima nič, ali pa vsaj premalo.
Razvoj a-gramega in splošno gospodarskega vprašanja bo nujno privedel do te stopinje. Priznati pa moramo tudi, da bi bila v naših razmerah taka razdelitev zemlje edino pravična in poštena. Zemlja naj se obdela in sicer kar j najbolj intenzivno, tisti pa, ki jo obdeluje naj opravlja to delo na svoj račun ne kot hlapec ali najemnik, marveč kot gospodar. Naš mali človek stoji kulturno gotovo dovolj visoko, da napravimo iz njega samostojnega gospodarja in svobodnega državljana.
Naravno pa je, da se prebod iz sedanjega stanja pa do tako popolne razdelitve zemljišč ne more kar naenkrat izvršiti. Zato je tudi umevno, da se nameravana agrarna reforma omejuje na razdelitev veleposestev. Da pa o'ajšamo naravni, ter potrebni in upravičeni rnr.voj, motamo pr.cptečiti, da tic bodo na mcs!o sedanjih
veleposčsto . nastala nova velika posestva; katera bodo njihovi lastniki obdelovali c tujimi, najetimi možmi. Zato moramo vztrajati pri tem, da se določi za vsa nanovo nastala posestva, da ne aro e jo presegati meje, do katere jih lahko obdela srednje-velika družina (5 do 6 oseb) sama, brez tuje pomoči
Jasno je, da ta meja ne more biti pav-sod enaka. Določiti bi jo morala pač po kraievnih razmerah posebna komisija. Toda to le mimogrede. Glavno je le, da ne b* smel preko te meje nihče zemljišča niti kupiti, niti kako drugače pridobiti. S tako določbo, bi bila za vedno izpodmaknjena tla špekulaciji z zemljišči, ter izrabljanju in odiranju malih posestnikov. Obenem pa bi bila dana s tem podlaga za zdrav razvoj našega agrarnega vprašanja.
MSrovnS posvet.
Kaj bo napravila Italija. LDU. Bern, 1. maja. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Iz zanesljivega vira se poroča listu »Herald«: Dari-ravno vsa italijanska javnost soglasno odobrava zadržanje italijanskih delagatov in vlade, vendar ni edina v naziranju, kako naj se postopa odslej. Nekateri menijo, da je treba poslati nazaj v Pariz dosedanje delegate, drugi zopet mislijo, da je bolje ako se pošljejo novi zastopniki; kot tak bi prišel v poštev Muzzati, Zdi se, da vlada za sedaj pričakuje predlogov iz Pariza; na noben način pa ne želi defi-nitivnega preloma. Najbrž bo Wilson sam dal inicijativo za rešitev tega zamotanega položaja na način, ki bo sprejemljiv za narodni ponos ih za narodne aspiracije Italijanov. »Information« poroča iz dobro poučenega vira, da se vrne italijanska delegacija tekom prihodnjega tedna v Pariz. — O torkovih dogodkih v Rimu javlja »Temps«; Torek, o katerem so pričakovali, da bo zelo buren dau, zlasti okoli zbornice in v zbornici sami, jc potekel nepričakovano mirno. — »Temps« od srede se poteguje za to, da pripade Reka Italiji in ponavlja svoj predlog cd ponedeljka, naj se zgradi v Senju novo pristanišče z.a Jugoslavijo. Dalje cbjavljd pismo nekega inženirja, ki je č!an upravnega sveta družbe »Compagnie universelle du Canal de Sues«, in ki predlaga, naj Se zgradi za Jugoslavijo primerno pristanišče v bakarskein zalivu, ki ima izredno ugodno lego in se nahaja v neposredni bližini Reke. Pravi, da bi trajala gradbena dela v Senju več kakor deset let in da je Senj preveč izpostavljen »široku«,
Orlando o reškem vprašanju, LDU Rim, 30. aprila. (DunKU.) V svojem pojasnilu pred italijansko zbornico, je Orlando med drugim navedel: Ni bila Italija, ki je spravila na dan reško vprašanja. Vprašanje je povzročilo mesto "ino svojevoljno dne 18. oktobra po sv zastopnikih v ogrski zbornici. Ta čiu je bil 30. oktobra potrien, ko se je proglasila Reka v imenu od Wilsona samega proklamirane pravice sam odločbe kot italijansko mesto. Orlando jc na to povdarjal, da londonska pogodba aliirancev ne ovira, da razmotri-vajo reški problem z italijanskega stališča. Dejal je, da bodo aliirane vlade spoznale, da niso glede Reke nikakor vezane. Lahi namreč soglašajo, d^ je Reka svobodna. Naše čustvo, da je Reka italijanska, temelji le na prostovoljni odločitvi ljudstva. Naša najsrčnejša želja in trdni sklep je, da se zveza ne poruši. Italijanska vlada, ki si je svesta važnosti te ure, zagotavlja iznova pred zbornico, da stremi z vso dušo po spravi in cla pripoznava nujno potrebo narodne združitve. V tem prepričanju pov-darjatn, da v tem težkem trcr.otku nc morem iziaviti, v kateri obliki in s kakimi sredstA-i moramo svoj cilj doseči. Pri zadnjem razgovoru z dne 24. aprila se ni po javila le različnost mnenj o našem stališču, nego tudi med stališčem n~ših rr.vez-nikov in Wilsonom. Pri teh pogojih ne moremo stvari rešiti skupno z našimi zavezniki - bodi-si na podiagi londonskega dogovora, bodi-si na podlagi ugodnega kompromisa. Tnko je tedaj, dokler 6e ne odstrani različnost mnenj med aliirani. mi in asociiranimi državami skico miru 0
Stran 2,
SLOVENEC, line S, maja 1919,
štev. 101.
sodelovanjem Italije nemogoč in je celo nemogoče skleniti na ta način mir, ki bi imel veljavo splošnega miru. To je jasno povedano, današnji položaj, ki je resen in i i more postati šc resnejši. Za svojo ojeho sem o tem prepričan, da je italijanski narod, dasiravno prost vsakega za-slepljenfa in trmoglavosti, prešinjen poštene želje, da svojih zvez in prijateljstva ne izgubi in da je tudi pripravljen podvreči se nadaljnjim nevarnostim in žrtvam, da le ostane zvest nagibom, radi katerih je pretrpel strahovite nevarnosti in žrtve. Zbornica bo govorila o tem, ali imam pravico tako govoriti. Njeno sodbo pričakujem mirno.
Usoda Reke odločena.
LDU Bern, 1. maja. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča. Dasiravno italijanski senat, parlament in vsa javnost odobravajo stališče Orlanda in njegove vlade, vendar splošno prevladuje naziranje, da bo vprašanje Reke rešeno v soglasju z Wilsonovim načelom. Že danes lahko rečemo, da je usoda Reke \e odločena. To je razvidno tudi iz izjave, katero je podal Orlando v svojem govoru v tor«k in ki se nanaša na stališče, katero zavzemata glede Reke Anglija in Francija. .Clcinen-ceau :n Lloyd Georgc sta dejala Orlandu pred njegovim odhodom v Rim, da se Francija in Anglija z ozirom na dejstvo, da italijanske zahteve v londonskem dogovoru ne obsegajo Reke, nikakor ne moreta strinjali z il.tl.'ianskim naziranjem in bi odnehala kvečjemu toliko, da bi se proglasila F.eka za mesto, ki tvori samostojno državo, toda samo pod pogojem, da sc zgcdl to po kompromisu, ne pa kot dopolnilo k integralni izvršitvi določb londonskega pakta. Vsled tega nastopa zaveznikov se dela sedaj italijanska vlada, kakor da ni nikoli zahtevala Reke. Iz Rhna brzcjavlia-jo lii tu »Morning Post«, da itilijanska vlada ne zahteva Reke. Vrišč, ki je nastal v Italiji za priklopitev Reke, je glas ljudstva. Reka zahteva združitev z Italijo. Tak je položaj v resnici.
LDU. Bamberg, dne 1. maja. (DKU.) Vladne čete so danes popoldne zasedle Dachau.
LDU. Bamberg, dne 1. maja. (DKU.) Dne 30. aprila sprejeta brezžična brzojavka iz Monakovega se glasi: Sestal se je nov akcijski odbor, ki želi, pričeti po-
Žajanja. Ustavite takoj sovražnosti. Mi omo ustavili sovražnosti, če čete vlade Hoffmannove ne vkorakajo v obmestje Monakovega, ker akcijski odbor ne more prevzeti jamstva, da ne bo vhod čet povzročil pouličnih bojev. — Odgovor Hoffmannove vlade se glasi: Pogojev ne moremo sprejeti. Odložite orožje. Vsak odpor jc brezuspešen.
LDU. Bamberg, dne 1. maja. (DKU.) Po poročilih vrhovnega poveljništva v Ingolstadtu so vladne čete zavzele Rosen-heim, Pasing ter vzhodni kolodvor mona-kovški.
LDU. Bamberg, dne 1. maja. (DKU.) Korrespcndenz Hoffmann javlja ob 5. uri 30 minut popoldne: Naše čete stoje na črti Talkirchen — Laim — Nymphenburg
—	Riesenfeld — Schwabing — Hirschau
—	Max Webcr ■— Platz — Talkirchen.
LDU. Kufstein, 1. maja. (DKU.) Od avstrijskega trgovinskega muzeja v Mona-koveni so semkaj telefonirali: Davi so vladne čete Hoffmannove po Hutih bojih vkorakale v Monakovo, Poulični boji trajajo dalje. Upati jc, da se bodo do večera končali. Oboroženi delavci so odložili puške. Čete so vkorakale v mesto ob velikanskem navdušenju prebivalstva.
laiilsko 1
LDU. Berlin, 1. maja. (DKU.) WU javlja: Državni minister Erzberger jc brzo-iavii danes, kakor poroča nemška komisija za premirje, predsedniku nemške komisije v Spasji, generalu Hammersteinu: Prosim Vas, da izročite maršalu Fochu nastopno noto: Nemški vladi se poroča cd raznih strani, da namerava vpasti poljska armada te dni z močnimi četami v nemško poznanjsko ozemlje. "Dejstvo, da se zbirajo poljske čete ob nemški meji, potrjuje te vesti. Z ozirom na to, da ne pripuste Poljski nastopiti proti Nemčiji z vojaško silo, smatram za svojo dolžnost in pravo, da obvestim o tem vrhovnega poveljnika aliiranih armad maršala Fccha. Nemška vlada je prepričana, da bodo poizkusile aiiiranc in nediscipliranc države vse, da se prepreči, novo prelivanje krvi. Nemška vlada bi po takem napadu seveda tudi nc mogla dopuščati nadaljnjega prevoza čet Hallerjeve armade.
nem pasu, en del pa spada v območje Jugoslavije. Ker onstran demarkacijske črte ležeči del Sobote od Nemške Avstrije, ki ima upravo nevtralnega pasu, nima nika-ke prehrane in ker ves promet gravitira proti jugu, so občani jugoslovansko vlado naprosili, da naj bi sc demarkacijska črta tako preložila proti severu, da bi vsa občina Sobota pripadala kraljestvu SHS. Pisano prošnjo so podpisali tudi nemški občani.
Dlujanje nemlklh tolp na Koroškem.
Ljubljanski dopisni urad priobčuje dne 21. aprila t. 1. v Doberli Vesi v velikov-škem okraju sestavljeni dopis, ki se glasi: Nemške tolpe se bojujejo čisto na svojo pest. Za ukaze iz Celovca sc ne brigajo. 29. marca je napad na Dobrovo aranžiral neki narednik, pri čemer so ga podpirali nekateri nemškutarji iz velikovškega okraja, tako na pr, Glančnik iz Štebna, Morak iz Vovber in pa učitelj Pavlik iz Velikov-ca (učitelj Linhart z Dobrove, ki je zoper Slovence posebno grdo nastopal, je v sedanjem času zbežal). Napada na Dobravo se je udeležilo 200 mož. Nazaj jih jc prišlo samo 50. Ranjcnce in mrtvece so na štirih avtomobilih skrivaj odpeljali v Celovec, da ljudstvu prikrijejo, koliko je bilo žrtev. Sploh vozijo Nemci vse na fronti ubite može v Celovec, Da bi čim več ljudi pridobili za četovanje, trosijo Nemci izmišljene grožnie, da bodo slovenske čete, če kdaj pridejo, vse pomorile, oplenile in razdejale, Med seboj sc nemške tolpe hudo sovražijo. Rdeči Vovberžani in beli Mirschenavci (Mirschenar je grad barona Helldorfa in je tudi že izropan) se re marajo. Posebno divje se obnašajo Št. Vičani, ki so nastanjeni v Šmarjeto in na Trušnjo. Št. Vičani in nemški vojaki iz Trga se med seboj v hudem sporu. Št. Vičani so na vojake iz Trga že streljali in ob taki priliki enega ubili. Razpor med Nemci je tolik, da se vojaki iz sosednjih vasi med seboj ne morejo. Ropajo vsi povprek. Na gradu Rabenschiisse! v občini Važenberg so nemški vojaki izpraznili dva tolmuna in pokradli ribe, vsled česar ima posestnik okrog 4000 K škode, Oblasti so proti tem roparskim tolpam brez moči. Ko je neka gospodična prišla v Celovec na okrajno glavarstvo se pritožit, ker so jo bili nemški vojaki okradli, se ji je tam reklo, da zoper tolpe ni mogeče storiti ničesar. Kadar se jim zazdi, aretirajo tega in onega in ga internirajo, pa bodi možki ali ženska. Ob napadih ravnajo nemške tolpe običajno tako-le: Organizirano civilno ljudstvo mora ostati v bojni črti, vojaki pa se umaknejo v varnejše zaledje in ropajo po kmetskih hišah. Hudo trpe pod nasiljem nemških pcdivjanccv slovenska dekleta, katerim delajo silo, ne glede na njihovo starost. Varne niso niti dekleta izpod 14 let.
Z mS& sferne meje.
Ljubljanski dopisni urad poroča: Občina Sobcv a v okrajnem glavarstvu Slov, Gradec razpada vsled demarkacijske črte v dvn dela: en, del občine leži v nevtral-
+ Dr. Koroasc v Splitu, »Jadran« je navdušeno pozdravil prihod dr. Korošca v Split. Med drugim piše: Ne bo Dalmacija pozabila, kaj jc storil zanjo, ne bo pozabila, da je s svojo energično besedo rešil tolikim mornarjem življenje, ki so najpreje dvignili uporno zastavo svobode v Kotorski Baki, ne bo pozabila, da se je v dunajskem parlamentu zavzel in rešil uničenji po avstrijskem režimu »Nove Dobe«, iste, ki sedaj na tak čuden način pozdravlja njega in njegovo stranko, ne bo pozabila, da se jc s svojim velikim dru-gom dr. Krekom ob vsaki priliki zavzel za to zanemarjeno deželo. Prihaja k nam kot nosilec novih idej, moči in reda v državi. Pred njim gredo glasovi o reviziji prehranjevalnih uradov, o suspenzijah in aretacijah uradnikov najvišjih činov, ki so grešili nad narodom. Ljudstvo se veseli in ga pozdravlja kot močnega svojega predstavnika in osvoboditelja. Tudi mi ga pozdravljamo obenem z ostalo Dalmacijo, velikega Slovenca, kot nositelja zaupanja ljudskih mas in reprezentanta naše narodne moči!
-f Hrvatska ljudska stranka v Dalmaciji. Splitski »Jadran« piše: Treba nam je stranke, ki bo na podlagi verskih in zdravih socialnoekonomskih ter političnih načel organizirala vse zdrave elemente v naši lepi Dalmaciji, stranke, v kateri bo združen Dalmatinec, Banovec in Bošnjak, a predvsem Slovenec, ki je najsolidariejši del našega naroda. Tradicije Krekove stranke in njegovo delo so nam vzor, kako naj organiziramo in ojačimo svoj narod. Naša ljudska stranka se hoče neustrašeno zavzemati za vse interese našega naroda. K napadom splitske : Nove dobe«, glasila demokratske stranke, na hrvatsko ljudsko stranko, odgovarja »Jadran«: »List »Nova doba« sc jezi, ker se ljudska stranka tako hitro ustvarja in širi po Dalmaciji, a v istem času hvali glavnega reprenzontani; <"i učitelja te stranke velikega dr. Kreka! Toda, liberalna gospoda, mi noč?:no ničesar drugega ka-
kor to, kar je hotel dr. Krek! Hoč.ma napredka in čim popolnejšega razvoja vsega našega nnroda od Soče do Soluna in od Subotice do Splita, in delati hočemo za to ravno po načelih, ki smo se jih naučili od pokojnega dr. Kreka. A zato je treba čim čvrstejše organizacije te Krekove stranke tudi po Dalmaciji! Da sedanja ljudska stranka nima ničesar skupnega s Šušter-šičem, to jc znano tudi gospodi okoli »Nove dobe«, ki natanko ve, da so ravno sedanji prvaki ljudske stranke s pokojnim dr. Krekom pokopali Šušteršičevo politiko.
+ »Reka bo italijanska, ali pa je ne
bo!« »Primorske Novine« prinašajo sledeči članek v hrvatskem in francoskem jeziku: Reka in okolica je okupirana po medzavezniških četah, vrhovna oblast je v rokah medzavezniške komisije, katera je vpostavila tudi svojo medzavezniško cenzuro. Da so zavezniki smatrali za opor-tuno, da prepuste cenzuro Italijanom, a ti zopet Italijanašom kot je lastnik kinematografa in protokolirani trgovec bivši duhovnik Žigar, ie to sicer njihova stvar, ali po našem skromnem mnenju ni ravno umestno, da je cenzura v rokah inlcresi-rane in sicer tako interesirane stranke, da se morejo pripetili n. pr. sledeči slučaji: »Popolo« in »Bilancia« od sobote prinašata neko resolucijo nekega društva »La Giovanc Italia«, katera vsebuje med ostalimi neumestnostmi in prdrznostmi ta-le neokusen napad na rešitelja Evrope in Italije, Wilsona: »Proti zadnjemu prišlecu, ki misli, da je z malo fi£yrami, poslanimi, da konštatirajo poraz na Piavi in z nekaterimi vrečami moke, prodanimi za težko zlato, dosegel pravico, da trguje z italijanskimi dušami in poste-oa ž njimi kakor s svojimi črnim sužnji.« Cenzura ni smatrala za vredno, da to zapleni. Ista resolucija konča s stavkom, s katerim javno izziva nemire, pobojstvo, požige itd.: »Odločno prisegajo, da bodo — ako bi bilo potrebno — z ognjem in mečem uničili vse, Reka bo, ali italijanska, ali je pa sploh ne bo.« Medzavezniške čete so okupirale Reko — ako sc ne varamo — v svrho vzdrževanja reda in miru . .. Tako se postopa z italijanskim časopisjem, a nam se zapleni enostavno konštatiranje dejstev, ki niso v interesu gotovih ljudi. Italijanaši smejo delati tudi to, kar mi niti pisali ne smemo, da so storili!
-f Prvi nemški delegatje v Parizu in njih o«? prvi »incident«. V petek 25. r p ril a so prišli prvi trije nemški delegatje v Pariz. Sicer so Francozi pripravili nemškim delegatom stanovanja v imenitnih hotelih, vendar nemški gospodje ne bodo uživali tiste svobode kakor drugi zastopniki. Prvi trije, ki so prišli, so baron von Lerstner, V/arburg in Dunkler. Nastanjeni so v hotelu des Rfservoirs, Hotel je zastražen od vseh strani, delegatom je samo dovoljeno sprehajati se po vrtu, ki je za hotelom. Že prvi dan so delegatje izrabili to malo svobodo in šli na sprehod v vrt. Poleg vrta se nahaja park in gospodje so hoteli tudi v park. Toda vrata, ki peljejo iz vrta v park so bila zaklenjena. Policijski komisar, kateremu so izročeni v varstvo, jim je razložil, da v park ne smejo. Delegatom to seveda ni ugajalo in so zahtevali, da jih pusti v park. Pri tem jc posebno Dunker energično nastopil in rabil take izraze, da si jih policijski komisar ni mogel pustiti dopasti. Šele po posredovanju nekega polkovnika se je preprečilo nadaljnje prerekanje in delegatom je bil preti častni besedi, da nc prekoračijo parka, dovoljen vstop vani.
-j- Osscinack, nekdanji reški poslanec v ogrskem parlamentu, še vedno straši po Parizu. Ne mine skoraj dan, da ne bi ta ali oni pariški list prinesel kakšnega njegovega pisma ali pogovora ž njim. Sedaj se ie povspel tako visoko, da očita Wi!sonu, češ, da Wilson som pobija svoje znane točke, ker hoče doti Reko Jugoslovanom. »Matin« prinaša poleg njegovega interviewa tudi njegovo sliko.
—	Poiletnica osvoboditve Maribora. Deželna vlada za Slovenijo jc prejela dne 1. maja od generala Maistra iz Maribora nastopno brzojavko: »S svojimi močmi smo pred pol leta osvobodili slovenski Maribor in slovenski Štajer. Danes praznujemo pollclr.ico vstajenja ter obljubljamo deželni vladi in vsemu narodou, da bodemo tudi nadalje vstrajalj na severnem braniku naše ujedinjene domovine ter trdno držali svojo jugoslovansko posest. Bog živi našega vladarja! Bog živi našo lepo Jugoslavijo!
—	Potovanje za poslancc v 3elgrad. Vlak bo vozil dne 5. maja ob 10. 30 min. dopoldne. Vlaku bo priklopljen za poslancc poseben voz, ki bo vozil direktno do Zemuna.
—	LasJniki šolskih poslopij so krajni šolski sveti. Ti odločajo tudi o tem, naj se li kako šolsko poslopje da v porabo za politične shode. To na znanje na tozadevna vprašanja-
—	Osebna vest. G. dr. K. Hinterlech-
nerja, rudarstvenega svetnika in bivšega šefgeologa nekdanjega c. kr. geološkega državnega zavoda na Dunaju, je izvolila češka akamedija znanosti za svojega pravega člana. Kakor čujemo, hočejo poklicati Čehi g. svetnika v direktorij bodočega svojega geološkega državnega zavoda v Prago z izrecnim nalogom, da organizira tam ta zavod.
—	Državnim uslužbencem iz Trsta ia Gorlikega. Vsled zaprosila odbora, ki si je nadel nalogo, da izposluje dovoljenje za prevoz rodbin in pohištva državnih uslužbencev iz Trsta in Goriške, je tukajšnja italijanska misija (Missione italiana Armistizio — Delegazione di Lubiana), ki je nastanjena v Zvezdarski ulici štev. 1 (Virantova hiša) nasproti sv. Jakoba cerkvi, dobila od italijanske vlade zagotovilo, da bo le-ta olajšala samo državnim uslužbencem v Sloveniji prevoz njihovih rodbin in pohištva iz zasedenega ozemlja ter v to, ako potrebno, opremila posebne vlake. Nckok.kovane prošnje je vložiti naravnost ali potom gorimenovane misije na »Regio Governatorato Ufficio L T. O.« v Trstu. V prošnji mora vsakdo prositi za izselitev (espatrio), napovedati svoje prejšnjo službovanje in bivališče, rojstni kraj in dan, imena staršev zase in za one osebe, ki se nameravajo izselili v Jugoslavijo. Označiti jc treba, koliko po-hiši\ a nam g^civ u izvoziti. Prošnji je treba priložiti slike oseb, ki se izselijo; za otroke pod desetimi leti sc ne zahtevajo slike. Rešitev prošnje je pričakovati tekom 20 do 30 dni. Pri odboru se jc doslej zgla-silo 138 strank, ki želijo prevoz bodisi oseb, bodisi pohištva ali. prtljage. Rad različnosti razmer in krajev pri posamez*-nih strankah in radi nedostatka natančnejših informacij in fotografij odbor ne more sestaviti za vse skupne prošnje, katere rešitev bi se brezdvomno zavlekla za mesece. Vloži nai zato vsakdo sam svojo prošnjo. Seznam vseh onih, ki so se zgla-sili pri odboru za izselitev, oziroma za prevoz pohištva, je na vpogled v Uradu ?a zasedeno ozemlje, Dunajska ccsta 31, od 3. do 5. ure popoldne. Na podlagi tega seznama lahko vsakdo stopi v stik z osebami, s katerimi bi se eventuelno izselil skupaj. Odbor smatra, da je storil vse, kar mu je bilo mogoče in smatra tedaj svojo nalogo za končano. — Odbor.
—	Vojaški dopusti za poljedelska dela. Poveljstva polkov, zavodov, oddelkov itd. dovoljujejo mosivu dopuste do 14 dni, in sicer v prvi vrsti samostojnim kmetom in rokodelcem, ki so potrebni za popravo kmetijskega orodja, potem sinovom kmetpv-gospodarjev in slednjič kmečkim delavcem, za katere prosi gospodar. Moštvo iz zaledja ima pravico do dopusta lc v tem slučaju, ako se izkaže s potrdilom županstva.
—	Vsem poštnim uslužbencem! Ustanovni občni zbor Društva jugoslovanskih poštnih uslužbencev v Mariboru se vrši na glavni pošti dne 6. maja ob pol 8. uri zvečer.
—	Slovenski zdravnik za Št. Ilj. V današnji številki našega lista razpisuje deželna vlada za Slovenijo ponovno službo okrožnega zdravnika v Št, Ilju. S to službo je zvezana letna plača 1200 K, pravica do 6 petletnic po 100 K in krajevna doklada 400 K. Kakor čujemo, jc dalje že v delu naredba, s katero se bode tudi štajerskim okrožnim zdravnikom dovolila 100% dravinjska doklada, tako da sc bo njih osnovna plača podvojija. Mladim slovenskim zdravnikom se ne nudi kmalu lepša prilika. Okrožni zdravnik v Št. Ilju sme računati z obsežno prakso in zelo udobno gospodarsko pozicijo, imel bo pa tudi priliko do vupešnega narodnega dela.
— Tovarišem visokošolcem! Veselični odsek S. Z. S. A., podružnica Maribor, priredi pod pokroviteljstvom gospe general Maistrove v zvezi t domskim odborom 10. in 11. maja v korist Akad, domu in Jugo-slov. akad. menzi v Zagrebu cvetlična dneva, združena s promenadnim koncer-
tom, gled. predstavo, veliko veselico in plesom. Poživljamo tem potom vse visoko-šolce, osobito ona iz marib. okraja, da pri teh prireditvah dejansko sodelujejo. Za brezplačno prenočišče je preskrbljeno. Vsi ti tovariši naj pridejo do petka, 9. majnika. v Maribor in se zglasc v kavarni Central Gosposka ulica, kjer je stalno visokošolsko omizje, Eventuelna pojasnila daje tajnik vesel, odbora pravnik Stanko Moškon, Maribor, Augasse 19, Odbor,
—	Zavarovanje delavcev zoper nezgode. Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani poživlja tem potom še enkrat vse podjetnike, ki imajo v področju deželne vlade za Slovenijo zavarovanju zoper nezgode zavezane obrate, da vplačajo takoj zavarovalnino za drugo polletje 1918, odnosno tudi še od prejšnjega časa zaostale zavarovalnine na čekovni račun 10.306, Opozarja se na tv, da se imajo zaostale zavarovalnine vplačati z zakonito določenimi 4 odstotnimi zamudnimi obrestmi. Položnice za vplačevanje se dobe pri zavodu.
—	Pokojninsko zavarovanje nameščencev. Začasen obči pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani poživlja še_ enkrat tem potom vse službodajalce, ki imajo v področju deželne vlade za Slovenijo pokojninskemu zavarovanju zavezane nameščence, da vplačajo takoj vse zaostale premije na čekovni račun št, 10.307. Posebno pa zavod opozarja na to, da ne pripozna po 31. marcu 1919 deželnemu uradu v Gradcu, oziroma v Trstu vplačanih premij kakor na njegov račun vplačanih in bode zahteval izrecno vplačilo na lasten račun. Poleg tega opozarjamo, da se imajo zaostale premije vplačati z zakonito določenimi 4 odstotni«« zamudnimi obrestmi. Položnice za vplačevanje se dobe pri zavodu,
—	Ustanovni občni zbor čebelarske podružnice v Račni pri Čušperku se vrši v nedeljo, 4. t. m., ob 2, uri popoldne pri čebelnjaku g. Žitnika. Obenem je predavanje. Predavatelj pride iz Ljubljane. Čebelarji, pridite vsi!
—	Napad na orožhiško vojašnico na Igu. Pivd ljubljanskim deželnim sodiščem. Senatu predseduje g. Nagode, votanti so dvorni svetovalec Andolšek, nadsvetnika Travnar in Vedernjak, državni pravdnik Gorevc. Na obtožni klopi sede ižanski fantje Jakob Škraba, Feliks Blaznik, Ivan Virant, Martin Meglic, Martin Cankar, Josip Jakopin; Ivan Stare ni prišel, ker je baje bolan. Fantje so pod vodstvom narednikov Krakarja in Jegliča napadli in vdrli v orožniško vojašnico. Vodila sta jih Krakar in Jeglič, ki spadata pod vojaško sodišče. Fantje so bili hudi na Kovačiča, ker je bil strog v službi. Napad se je izvršil okolu pol 9. zvečer. Kovačič je bil takrat v pisarni in je bil pobit na tla, ko so ga prej hudo ozmerjali. Razprava ni dognala, kdo da je bil Kovačiča pobil na tla. Sodišče je prisodilo Josipu Jakopinu, Ivanu Virantu, Martinu Megliču in Martinu Cankarju štiri mesece; Jakobu Škrabi in Feliksu Blazniku pa 3 mesece,
lj Vodnikova slavnost. Ljubljanska prosvetna društva S. K. S. Z, prirede v nedeljo, dne 4, maja 1919, ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu Vodnikovo slavnost, Sodelujeta: Ljudski oder in pevski zbor ljubljanskih prosvetnih društev. Spored: 1. Valentin Vodnik - Belar - Premrl: »Dramilo mojih rojakov«, poje meš. zbor; 2, Valentin Vodnik-Premrl: »Moj spomenik«, poje mešani zbor; 3. »Valentin Vodnik, slovenski pesnik«, govori g, župnik Fr. Finžgar; 4. dr. A, Schwab: »Usehli cvet«, poje moški zbor; 5. Fr, Gerbič: »Četiri godišnje dobe«, »Klic pomladi«, poje mešani zbor; 6. Igra: »Schu^anova Mizka«, Čas: Leto 1790. Ena Komedija v Dveh Akteh. Režiser Narte Velikonja. Prenarjena poj tej ncmfhki »Die Feld-miihle« inu v Lublani jegrana v Lejti 1790. Vstopnina: Sedeži v part. I. in II. vrste po 8 K, III.—V. vrste po 7 K, VI.—IX. vrste po 6 K, X. in XI. vrste 5 K. Balkonski sedeži po 6 K. Zofc v parterju po 3 K. Galerijski sedeži po 4 K. Stojišča po 2 K. (Stojišča za dame so na galeriji, za gospode v parterju.) Vstopnice se dobe v predprodaji v Jugoslovanski knjigarni, — Prireditev se ponovi v torek, 6. maja, zvečer ob 8. uri v korist Akademskega doma v Zagrebu.
lj Ljubljansko okrožje Orla priredi v nedeljo izlet na Šmarno goro. Zbirališče točno ob tričetrt na 7. uro zjutraj v Šent-peterskem prosvetnem društvu.
lj Izletnikom v Št. Vid nad Ljubljano Be naznanja, da se zbiramo v nedeljo popoldne ob 1. uri pri cerkvi sv. Petra, odkoder skupno odkorakomo z naraščajem. Druga prosvetna društva naj se med potoma pridružijo (prehod čez železnico na Marije Terezije cesti). V Št. Vidu se vrši javna telovadba Orlov ljubljanskega okrožja. Po telovadbi prosta zabava. Povratek do Vodnikove slavnosti v Ljudskem domu.
lj Krekova prosveta. Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk uliudno vabi k
zabavnemu večeru, ki bo v ponedeljek, dne 5. maja, ob 8. uri zvečer v Krekovi prosveti v Alojzijevišču. Vstopnina prosta.
lj Izlet na Janče priredi prosvetno društvo frančiškanske fare ali kolodvorskega okraja tretjo nedeljo meseca maja, to je 18. maja. Odhcd zjutraj z vlakom do postaje Laze. Na Jančah bo sv. maša z govorom, potem prosta zabava; popoldne litanije, zvečer z vlakom nazaj. — Kdor se želi udeležiti izleta, ki nudi ob lepem vremenu krasen razgled po naši domovini, naj se prijavi v trgovini gdč. M. Vehovec, Kongresni trg št. 4. Natančnejši spored bo pravočasno objavljen v listih. V slučaju slabega vremena se izlet preloži na prvo nedeljo v juniju. — Odbor.
lj Odborova seja Slomškove zveze v ponedeljek ob 7. uri zvečer v društvenem lokalu,
lj Stanovanja. V številki z dne 30. aprila smo priporočali, naj se stranke, ki iščejo stanovanja, obrnejo tozadevno na stanovanjskega referenta dr. Rupnika. Ker je »Slov. Narod« mnenja, da smo s tem povzročili, da se tako »le brez potrebe nadlegujejo uradi in mistificirajo stranke,« prosimo »Slov, Narod«, da bi bil tako prijazen in nam povedal, kam naj se stranke, ki iščejo stanovanja obrnejo, če stanovanjski urad ni v to poklican, da daje strankam informacije o stanovanjih,
lj »Društvo tehnikov v Ljubljani« vabi vse svoje člane na važen društveni sestanek, ki se vrši v nedeljo, dne 4, maja t. I, ob 9. uri dopoldne v fizikalični učilnici višje obrtne šole v Ljubljani (glavni vhod, I. nadstropje, desno, soba št. 34.)
lj Podporno iu pravOvarsfveno društvo državnih uslužbencev za Kranjsko v Ljubljani ima v nedeljo, dne 4. majnika t. 1. ob 3. uri popoldne v Mestnem domu v Ljubljani svoj občni zbor, na kar se tovariši še nekrat opozarjajo.
lj Čevljarska zadruga za ljubljansko okolico vabi svoje člane na svoj redni občni zbor, kateri se vrši v nedeljv 11. majnika ob 10. uri dopoldne v gostilni pri Je-sihu zraven cerkve v Spodnji Šiški. Odbor.
lj Osobje tvrdke R. Miklauc je prejelo večjo vsoto denarja za pomladansko se-zijo od šefa Franca Drofeniga, za kar se mu najlepše zahvaljuje,
Vpoislfc k 6 tedenskim orožnim oalsra./"
Vojno ministrstvo je izdalo pozivni razglas za letnike 1890—1894 na šestteden-sko orožno vajo. Priti morajo vsi v teh letih rojeni, ki so bili asentirani za vojaško službo aH ki so bili pri črnovojniškem prebiranju spoznani sposobnim za službo z orožjem, ki so v ozemlju SHS rojeni ali pristojni ali ki ne morejo dokazati tujega državljanstva. Zglasili se morajo: letnika 1893 in 1894 dne 7. inaja, 1891 in 1892 dne 10. maja, 1890 dne 12. maja — pri pristojnih vojaških poveljstvih.
Stfalmavelše.
NAPAD NA VELIKOVEC ŽE DOLGO PRIPRAVLJEN.
Ljubljanski dopisni urad poroča: Dne 23, aprila jc slovenska kmetica našim prednjim stražam ob velikovški črti izročila pismo, ki ga je slovenski Korošec iz kraja, ki jc v nemški oblasti, poslal svojemu svaku, ki biva tostran demarkacijske črte. Pismo je velezanimivo, ker je iz njega razvidno, da so Nemci napad na Velikovec že dolgo nameravali in skrbno pripravljali. Z dne 15. aprila datirano pismo namreč pravi med drugim: »Omeniti moram še to, kako nas martrajo (namreč Nemci). Kar naprej moramo voziti municijo in kanone. Kaj bodo vse navlekli skupaj! Kakor se sliši, nameravajo zdaj v kratkem napasti Velikovec, zraven pa še pravijo, da nas bodo prisilili, da jim bomo morali pomagati, Velikovec zavzeti in kaj še vse. Od vsake hiše bo moral eden iti.«
Ljubljanski dopisni urad poroča dne 2. maja: Potem ko so Nemcem iz Pariza v aprilu začele dohajati razne vesti, da se ima najbrže prisoditi Celovec Jugoslovanom, so začeli koncentrirati iz Koroške, Solnograda, deloma pa tudi iz Štajerske in Dunaja velike sile, da »očistijo« Koroško. Napad se je končno določil na začetek maja. Skozi ves april so Nemci nadlegovali naše čete z nenadnimi napadi, puškanjem in zadnji čas tudi s topovskim obstreljevanjem mostišč ter so s tem s sveta spravili znano premirje, katero se je bilo sklenilo meseca januarja. Pri tem je Nemcem prekrižalo račun slovensko prebivalstvo v okupiranem ozemlju, katero se je 28, aprila v nekaterih mestih proti njim vzdignilo in so naše čete vsled tega izčistile pred-polje pred svojimi pozicijami, zlasti glede artiljerije. To se jim jc tudi v polui meri posrečilo in so pri tej akciji zarobili nad 300 mož, 12 topov, medtem ko eo nadaljnjih 12 topov popolnoma uničili. Nemški skrbno pripravljeni napad na Velikovec je bil s trm v naprej bistveno oslabljen. Danes ob 4, uri ziutrai sc ie ta n«pr.d za- '
čel, zlasti z veliko silo na vzhodni del mostišča, katero je s svojimi izpostavljenimi krili že od davno nudilo sorazmerno ugoden položaj napadalcu. Kakor hitro se je videlo, da je nevarnost na vzhodu postala znatna, je bilo treba potegniti posadko mostišča preko Drave. Pri tem smo izgubili največ 200 mož n\ ujetnikih in dva topa. V prejšnjih bojih zajeti nemški topovi so bili že včeraj spravljeni preko Drave. Naše izgube so minimalne ter so vse prenagljene vesti, ki jih širijo neodgovorni ljudje, nele potvorjene, ampak naravnost lažnjive. Nemški napad proti Dravogradu se je razbil. Za vse te boje co Nemci imeli že en teden zbranih 5000 mož in so obenem pozvali več letnikov rezervistov pod orožje. Protiodredbe od • "	so v
polnem teku.
STRANKARSKE RAZMERE.
(Izvirno poročilo »Slovencu« )
Belgrad, 2. maja, »Pravda« poroča, da se je organiziral opozicionalni blok, ki bo obstojal iz napredne demokr. stranke (dr, Lorkovič), Starčevičancev, grupe okrog Obzora ter bosanskih muslimanov pod vodstvom Hrasnice, Lista »Hrvat« in »Novo Vrijeme« prenehata, mestu teh dveh glasil izide skupno glasilo. Dne 4. t. m. bodo zastopniki strank imeli svoje posvetovanje, dne 5. t. m. pa velik shod. Vodje novega bloka bodo: dr. Lorkovič, dr. Pavelič in dr. Drinkovič. Blok je razgovori! z VLS. in s srbsko radikalno stranko. Jugoslovanski klub se drži pasivno napram tem načrtom. Od druge strani se čuje, da je Jugoslovanski klub v pogajanjih z radikalno stranko radi kooperacije.
Sarajevo, 2. maja. Šerif Arnavtovič je izjavil, da ne izstopa iz politične pasivnosti.
Sarajevo, 2. maja. Muslimanska grupa okrog »Jednakosti« je razpadla. Nekaj članov je pristopilo k JDS, nekateri k srbski radikalni stranki, večinoma pa se niso mogli še odločiti, h kateri stranki naj se priklopijo,
PRVI MAJ NA REKI.
(izvirno poročilo »Slovencu«.)
Baliar, 2. maja. Socialna demokracija na Reki je prvi maj praznovala s shodom v mestnem vrtu. Javni obhod je italijanska vojaška oblast prepovedala. Delavci so hodili v manjših gručah po mestu in protestirali proti odločbi ital. voj. oblasti. Klicali so »Doli z Italijo!« ICarabinerji so demonstrante razganjali.
Bakar, 2. maja. Jugoslovanski socialisti so priredili svoj posebni shod. Mir se ni kalil,
APEL NA V/ILSONA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 2. maja. Pri proslavi spomina Zrinskega in'Frankopana v »Sokolu« je bil sprejel brzojav na \Vilsona, v katerem ga na zborovanju navzoči zastopniki Srbov, Hrvatov in Slovencev prosijo, naj vztraja pri svojih znanih zahtevah, da se uveljavi načelo pravice samoodločbe tudi za naš narod pioti italijanskemu imperializmu. Le tako bc zagotovljen trajen mir in preprečene nove vojske,
GLAVNO GLASILO JDS.
(Ijvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 2. maja. Včeraj jc izšel glavni organ demokratične zajednke »Derno-kraci«. Politični ravnatelj lista je dr, Radi-voi Jovanovič.
BELGRAJSKA UNIVERZA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 2. maja, Danes je bila sv-čs-ro olvcjena belgrajska univerza.
PRIJET KOMUNIST.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Split, 2. maja, V Splitu so prijeli Bogu-slava Josa, bivšega urednika »Beogradskih Novin« za časa avstrijske okupacije. Prijeli so ga, ker je agitiral za komunizem,
BELA GARDA NA MAŽARSKEM.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 2. maja. »Jutranji list« poroča iz Subotice, da je tja došla vest, da se je organizirala meščanska vlada. Na čelo vlade je stopil Andor Burmanci. Organizirala je nova vlada belo gardo, ki se že bojuje proti rdečemu boljševiškemu te-roqu.
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO.
LDU, Belgrad, 2. maja. Agrarni odsek narodnega predstavništva je že začel svoje delo, čeprav še niso dospeli vsi člani. Odsek je razpravljal o prehodnih odredbah in o pooblastilnem zakonu, ki pooblašča ministra za agrarne reforme urediti agrarna vprašanja. Razprave še niso toliko napredovale, da bi se moglo računati z njihovim sklepom pred sestankom narodnega predstavništva 6. t. m.
PREKI SOD V SARAJEVU.
LDU, Sarajevo, 2, maja. Ker so socialni demokrati zapretili, da bodo vsled svoje stavke nasilno ustavili delo v javnih zavodih, zlasti v elektrarni, plinarni in vodovodu, je bil včeraj proglašen preki sod. Slavka traja dalje, vendar pa vlada ' y meslu mir in red.
PRIJAVA ČASTNIKOV V NAŠO ARMADO.
LDU. Belgrad, 2. maja. Vpjno ministrstvo naznanja, da je zadnji dan za prijavo častnikov v jugoslovansko armado 21. t. m. Po tem roku se prijave ne bodo več sprejemale.
UVOZ STROJEV IN BARV>
LDU. Belgrad, 2. maja. Med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo je došlo do kompenzacijskega dogovora glede uvoza strojev v vrednosti 20 milijonov kron in barv v vrednosti 4 milijonov kron.
OLAJŠAVA UVOZNE TRGOVINE.
LDU, Belgrad, 2. maja. Kakor se zatrjuje, namerava finančni minister olajšati uvozno trgovino s tem, da bo dal trgovcem na razpolago velike svote francoskih frankov v čekih za Pariz.
¥esfnik S. §?. S, Z.
Orlovski tabor na Šmarni gori obeta biti veličasten. Med ljudstvom v okolici vlada živahno zanimanje za prireditev in pričakovati je najobilnejše udeležbe. Tudi Orli iz posameznih odsekov se priglašajo v večjem številu v krojih, kakor tudi izobraževalna društva korporativno. Nekateri odseki se pripeljejo na okrašenih vozovih do Št. Vida, kjer se združijo s ta-mošnjimi izletniki in odkorakajo potem z godbo na čelu proti Tacnu. Prvo skupino tvori četa Orlov v krojih; za njimi pa se razvrsti sprevod zastopnikov društev in drugih udeležencev. Čujemo, da se nam pridruži tudi skupina šentviških deklet v narodnih nošah, kar bo dalo sprevodu kaj pestro sliko. — Sv. mašo na Gori bo daroval ob pol desetih predsednik šentviškega Orla br. Fr. Vaupetič. Ker bo ta dan itak več sv. maš na Gori, se je dovolilo Orlom, da imajo sv. mašo v kapelici zunaj cerkve, kar bo zaradi številne udeležbe zelo primerno. Pri sv. maši igra polnoštevilna godba Kat. del. društva z Jesenic. — Takoj po službi božji se otvori na Ravninici orlovski tabor, na katerem bosta govorila dosedaj naznanjena govornika brata prof. Puntar in delavski tajnik Anton Komlanec. — Po ^mamicah se vrši v Št. Vidu prosta zabava na vrtu in v vseh prostorih Cebavovc gostilne z raznovrstnim vsporedom. Nastopi tudi vrsta ljubljanskih Orlov na orodju in kakor čujemo, tudi telovadkinje z nekaterimi točkami. Pri zabavi bo igrala si. jeseniška godba, ki je priznano ena najboljših delavskih godb, morda v celi Jugoslaviji, SI. občinstvo vabimo, da se zabave udeleži z narodnimi znaki. Vstopnina k zabavi 2 K. Za postrežbo po zmernih cenah bo preskrbljeno. — Če bi se vsled slabega vremena izlet na Šmarno goro moral preložiti, se občni zbor okrožja Orla in zabava v Št. Vidu vseeno vrši po določenem redu.
*	Šmartno ped Šmarno goro. Tukajšnje Kalol. slov. izobraževalno društvo vabi k prireditvi v nedeljo, dne 11. maja ob 3. uri popoldne. Na vsporedu je petje in Krekova igra »Ob vojski.« — Prijatelji poštene zabave, udeležite sc predstave " obilnem številu.
Stična. Prvo nedeljo v majniku, dne 4. maja ob 3. uri popoldne sc ponovi v Društveni dvorani igra »Dve materi«.
Iz Ribn'ce. Slov. katol. izobraževalno društvo je priredilo predstavo in darovalo čisti dobiček 400 K za jugoslovansko akademsko menzo v Zagrebu, Društva, posnemajte!
*	Ljudski eder v Šmartnem pri Litiji priredi v nedeljo, dne 4, maja ob pol 3. uri popoldne v Društveni dvorani »Za pravdo in srce« (žaloigra, Anton Medved). Šolski mladini vstop prepovedan. Vstopnice se dobe v Šmartnem pri g. E, Drčarju, v Litiji pri g. Fr. Poglajenu. — K obilni udelžbi vabi obor.
a Prodajalci moke za kruh se vabijo,
da se takoj zglase v mestni posvetovalnici radi nakazila krušne moke.
a Prodaja moke za kruh. Na vsako C izkaznico se dobi (poleg y2 kg bele moke, ki se je prodajala na prvi odrezek C izkaznice) še po 30 dkg pšenične moke, kilogram stane 4 K 66 v in po 1 kg koruzne moke, kilogram stane 2 K. Za prvega pol kilograma pšenične moke, ki se je prodajala tekoči teden, se sme strankam odvzeti odrezek št. 1 C izkaznico Za nadaljnih 30 dkg pšenične moke in za 1 kg koruzne moke pa sc odvzame celo C izkaznico z odrezki 2, 3 in 4.
a Amerikanska mast in slanina. Včeraj jc došlo v Ljubljano 26 vagonov ame-rikanske masti in slanine. Razdelitev masti in slanine jc prevzela »Vnovčevalnica za živino in mast« v Ljubljani. Mast se bo razdeljevala v prvi vrsti med občine in aprovizacije.
Našla se je 29. aprila na Tržaški cesti listnica z večjo vsoto denarja. Dobi se ari Dfllinariu. Ilovica 49.
Glavobol Ima kot vzrok večinoma valovanje krvi in razburjenje živcev. Odi.ravl naj se ta vz' ok in glavobol izgine po Fellorjevein bolečine odprav-Ijajočem, živco pomirjujočem ln dobro dišečem „Eisa"-fluidom, 6dvomatih ali 2 Specialni steklenici 19 kron. Mnogokrat so zapiranja ali preobložitev želodca vzrok glavobola. V tem slučaju nuj se vzame Pel lerjeve m'lo odvajalne, želodec okrepčuioče rhabarbaru „Elsa" krogljice S škatljic stano le 0 K 50 v. StotUoč zahvalnih p sem. Od mnotiih zdravnikov priporočeno. Oboje razpo bilja lekarnar E. V. Foller, Stubica, Elsa-trg št. 134 (Hrvatsko) — Omot in poštnina se računa posebej najceneje. Kdor naroči več obenem, muogo prihrani.	(vv)
Se dobro ohranjeno so proda. Kje, pove uprava ..SLOVENCA" pod Stev. 2785.
Ženska ko!o

OSlI/a ki se je nekaj časa učila na de-UlCURO želi za šiviljo, bi se rada izučila v mestu, najraje v Ljubljani. Naslov pove uprava Slovenca pod .Stev. 2795''.
vteseCno seno
.Mesečna soba
za takoj išče mlad uradnik. Ponudbe pod na upravo lista. | 2791
Zfii^e se
ood naslovom
mleko za sladkor. Ponudbe na upravo lista .Kmet",	2790
<•?) od dne 1 ANTON
t Jjlfcjfi -jO ILOVAR, posest, in bivši m!-uar iz liiefi, p. Col pri Ljubljani.
Odšel jo od doma v nedeljo dopoldne v črni obleki in sivkastem klobuku. Kakor so dognale poizvedbe, se je napotil proti Moravčam ali Sv. Trojici čez hrjbo On je srednje postave, S6 let star, kratkih brk. sivkaslih oči, podol-gastega obraza, boli suh ter kmečko ilobro oblečen. Sodi se, da je odšel popolnoma brez denarja. Kdor bi kaj vedel o mera. ali ga dobil, naj mu proti povračilu vseh stroškov in nagradi posti ežo z jedjo ter naj takoj sporoči ia privede aomov k ženi IVAtil IbOVAR Kleče, pošla iiol pri Ljubljani.
100 kion nagrade! Dne 130. januarja 1.1. so bila v Kolizeju ukradena tri kolesa. Dve koleui sia se že dobili v Drav-Jjah. Kdor pa je kupil ali mi da pravilno sled, da dobim So tretje kolo (tvorniška 5t. 102 831, znamke Diumant, z notranjo zavoro, zelenimi črtami na kolesnem robu, v torbici pod sedlom majhna steklenica gumijeve raztopline in lei>ivo, črpalka (pumpa) pritrjena na okviru, na prednjem kolesu kilometrski kazalec z okoli 9900 km, levi pedal zarjavel), dobi 100 krou nagrade. Maurer; bianjska hranilnica.
Opozarja se, da oni trije mladi gospodje, kt so vzeli dne 1. maja po bv. maši v steklenem paviljonu v gostilni na Rožniku z mize daljnogled nemudoma prir.eso istega lastniku v Rožno dolino št 243, da se izognejo neprijetnim potom.
Veliko omaro za iefl
sti St. 55 v gostilni.
sc produ na Sv, Petra ce-2796
!fnntflt'ie!'ma popolnoma veSča knil-auIiflSlMJ UjOf govodstva, slovenskega in nemškoga jezika v govoru in pisavi z večletno prakso, so spre Ime takoj Ponudbe s priloženimi izpričevali pod D. R. 2777 na upravništvo ..Slovenca".
frffllhilil CO io v soboto zvečer po Wol-JPUJlIO Ju [S fovi ulici do Kongresnega trga ženska zlata nra. Pošten najditelj nnj jo odda proti visoki nagradi v našem upravništvu.
Mla lavmeslH^^S
stilna, poleg tudi precej zemlje, stoji na najboljšem prostoru. Kupi ali za-menia ca se z dobro trgovino, ali dobro vpeljano kavarno nair«ie v kakom mestu na Štajerskem. Naslov se izve pri tvrdki L. Eebolj, Eranj.
OnVarilfl vmestu ali na deželi na Krant-i BflUlrU skem ali na Štajerskem blizu železnice vzamem takoj v najem. Ponudbe na upravo lista pod »Pikama«.
Držaufti uracHsft
samcc, srednje starosti, prijetne ;;unanjo-sti, velike vitke postave, vešč pol edel-stva in vinoreie, se želi poročiti z gosoo-dično ali vdovo prikuoljive zunanjost!, s premoženjem, posestvom aH dobroidočo obrtio. - Resne ponudbe se prosiio pod: .SHMOTflR v Ljub.jan! — poStnoležeče Pragersko". Tajnost zajamčena, na anonimne dopise se ne ozira.	2/61
iH
Olga Lllleg, roj. Pehanl naznanja v svojem in imenu otrok, da je njen iskreno ljubljeni, dobri soprog, oče in stari oče, gospo;:
naddaokar u jsok.
danes, dne 2. maja 1919 ob i/210. uri dopoldan previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 83. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega se vrši v nedeljo dne 4. maja ob 5. uri popoldan iz hiše žalosti, Rimska cesta štev. 7. na pokopališče k Sv. Križu.
Blagega ranjkega priporočamo v blag spomin.
V LJUBLJANI, dne 2, maja 1919.
Brez poiebnega obvestil*.

Potrti neizmerne žalosti naznanjamo bridko izgubo naše nenadomestljive matere, oziroma soproge
Preselila se je prevldena s tolažili sv. vere v boljšo življenje.
Truplo predrage se dvigne dno 4. maja ob 3. uri popoldne izpred praga Poljansko ce3te šL 6, ter prepelje na pokopališče k Sv. Križu.
Cvetje se na Zeljo pokojne hvaležno odklanja. Zadašnice se berejo v več cerkvah. Nepozabno priporočamo v molitev in blag spom"n, Ljubljana, dne 2. maja 1919.
Žalujoči soprog z otroci.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da se je Bogu dopadlo, našo ljubljeno mater
MARIJO STRGAR
poklicati v boljše življenjo. — Pogreb nepozabne pokojnlce se vrši dne 3. t m ob 8. uri zjutraj na pokopaliSče v Bitnjab. Pokoj-nico priporočamo v molitev in blag spomin.
BI INJE pri BOH. BISTRICI, dne 1. maja 1919.
ŽALUJOČI OSTA1I.
Čevljarski in krotki slroii s°0a.r
Tudi večja množina pisemskega in pisarniškega papirja z ovitki v zalogi. Jos, Peteline, Ljubijana, Sv. Fetra nasip štev. 7.
Wjlj jj||.jj'j se kupi. Ponudbe pod
.Slovenca'.
»Adler« 27E2 na upravo
j se sprejme v drogerijo. Po-t nudbe pod»Praktikant« 2762
ia upravo ,Slovenca'.
•t lekarniško ali drogerljsko
____vUUiOliil prakso so sprejme kod asl-
stentkinja v večjo medicinaino drogerijo, Ponudbe s sliko in pogoji pod »Asistentkinja« 27D2 na upravo lista.
je naprodaj, proda Hipia so tudi v manjših množinah. Več pove Andrej Porko, Zg. Šiška št. 29
Specialist prve vrste s 15 letno prakso, želi primerne službe. Ponudbe na upravo hsta pod šifro »AUTO«.
V*
77"" JOS. PETELINC I
Ljubljana - sv. Petra nasip 7. 2569 |f
Tovarniška zaloga Šivalnih strojev za vsako obrt In rodbinsko rabo ter posameznih delov; Igle, olje ln potrebščine za Šivilje.
u
J
v najem ali na račun v me3tu ali na debeli. Ponudbo na upravništvo lista pod ..Gostilna",	2707 2
Milna tovorno KorKa & Wil
na Polzeli pri Celja proizvaja
ščs uradnik s sinom |!JUU'U?UilU ilUUU dijakom. Ponudbe pod »Ur«-laik« na upravo ..Slovenca."
Za so&nesiiM delo
fjjnbijann, Biinskacasta 11.
3^vl!arskipora8Cniki^ta°ffiPdr^
mejo Za hrano m stanovanje io preskrbljeno. Iv. K03, Zaqorje ob Savi, 118.
DcVIirO dobro izurjene v Sivaniu pe-Ul/llilK, rila se »predejo pri, M. Ale-Sovcc, Frančevo nabrežje I
\v0 a se ie 10. uro na Vodnikovem trgu pokojninska knjižica, glaseča se na ime Miru Hafner, učiteliica, ter denarja 110 K v bankovcih. Pošteni najditelj naj vrne isto na Mar. Ter. c. 13. II. 104, proti nagmdi.
TroovsR! urnim I^T^ZZ
blagom nu Slaierskem ali Kranjskem. Nasiov pove uprava pod št. 2798.
Preklic.
Podpirana Helena Orehek iz Zei št. 7 preklicujem vse obrekljive besede, katere sem govorila v zadevi tatvine o Jožetu Muren iz Žej št. 8 da so neresnične, ker Jože Muren ni meni ukradel, kakor sem ga dolžila in govorila.
V 2 e j a h, dne 29. aprila 1919, Helena Orehok.
k trem že odraslim otrokom. iUi/iMiiju katera bi znala tudi Šivati m druga domača dela opravljati, se išče. Poizve se v gostilni »Pri raci,« Spodnja Šiška.
Išče se
za večjo trgovino v večjem kraju. Udeleženec mora položiti znesek 20.000 K in mora znati slovenski in aereški jezik. Oglasila na upravo ..Slovenca" pod „iiorapanjon 2786".
čevljar* k 'j moisi e*
Ljubljana, Zaloška cesta št. 'IS
naznanja, da zopet izvršuje svojo
priznano najčistejše, najboljše kakovosti.
zlna
se dobi pri BREZNIK & FRITSCH, trgovina z Seleznino v LJubljani, Sv. Petra ccsta štev. 17. 51*9
iz borovega, smrekovega, jelovega in mecesovega losa, 6—13 m dolge, 14— 20 cm ua tankem koncu, išče v večji množini v nakup Guldon Rtttgers, naprava za lesno impregniranje v Hočah pri Mariboru.
za konje in vozova sprejme takoj Ivan Zabret, Bobovek pri firanjn.
Najljubše, če ožeujon. Stanovanje prosto.
Sprejme se takoj dobro izvežban VI* ■ •	v »1
Plača po dogovoru, hrana in stanovanje v hi Si. Nastop takoj. Maka Pečnik Sr. Gamelmc, p. St Vid nad Ljubljano.
PAST
slanino, suho meso, pražen Ječmen, arah, konopno seme, moko vaab vrst, mila tn drugo potrebščina na debelo nudi po najnižji ceni
Dušan D. Popovlč, trgovec
Sram - Mitro vica. 2768 (S)
Klavirje, pianine, harmonije, violine, citre, harmonike, strune itd. - ima
v velikanski zalogi
ALFONZ BREZNIK
učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak, LJUBLJANA, Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve). 1816
Stev. 1515.
RAZPIS.
Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani razpisuje
služb® ©krožnega zdravnika
za zdravstveno okrožje Št. Hj v Slovenskih goricah, obstoječe iz občin Dobrenje, St. Ilj, Jarenina, St Jakob v Slov. goricah, Kaniža, Ploderšnica, Ho lična vas, Pesnički dvor, Na Ranči, Vukovski dol, Selnica ob MurL Grfiak. Cirknica, — s sedežem v St. Ilju.
S to službo je zve«ana osnovna plača letnih 1200 K, pravica do Sest petletnic po 100 K in krajevna doklada -100 K.
S potrebnimi svedočbami, osobito z dokazilom slovenske narodnosti opremljene prošnje je vlagati do
W 20. maja 1919
pri zdravstvenem oddelku deželne vlade v Ljubljani. V LJUBLJANI, due 26. aprila 1919.
Predsednik deželne vlade sa Slovenijo Dr. Brejc s. r.
ter se najtopleje priporoča.
Proda so dob;o ohranjen, znamenit
s 16 lepimi sobami in drugimi prostori, s cerkvico in nekaj oralov zemljišča. Ležeče vravnini blizu postaje na Do enjskem. Pripravno za podjctniKe, zavode ali rodbino radi mirne, krasne okolice z milejšim podneb,etn. Ponudbe na upravo lista pod Stev.: .2787".
Nov zdraviliški hotel.
Železniška ln poStna postaja, telefon, brzojav.
Električna razsvetljava.
jetrih, želodcu in črevesnih boleznih. Ekktr. masaža, bletne, ogljikovo kisle in solnčne kopeli. — Odprto celo leto. - Krasna okolica. - Mod. oprema. — Novi hoteli. — Prospekte gratis. — Zdravil, zdravnik dr. J. Lochert. _;
Prodajo se:
1 skobelnlk (Dicktenhobelmasch.), 1 tračna žaga, 1 pripravljal, stroj (Abrichtmaschinc) 1 kombiniran stroj (krožna žaga, vrtalni stroj in frezar), 1 kolarski stroj za izdelovanje koles. Isti se lahko ogledajo vsak dan pri: ivan aiška, tovarna parket in parna žaga v Ljubljani, Metelkova ulica St. 4.	2778
Nudim brezobvezno, dokler zaloge: l.a 66 "Ia jedrnato milo v kosih po 50!) gr po K 8 20 za komad, l.a 60°'o milo za uritje v kosih po 1CO gram., komad 2 K, l.a 50°/o toaletno m lo v kosih po 100 gr., komad 2 K. Naročila od 5 kg naprej po povzetju ali predplačilu sprejema Franc Oset, veletrgovec, Vransko pri Celju.
Naprodaj je 75 metrov
v Zgornji Šiški št. 65.
C8V11
2776
najbol.fSc vrste ima vedno v zalogi in uaprodaj tvornlca conientnih izdeluov JOS. CIHLAH, LJUBLJANA
Cement
Soliden, čez uan zaposlen gospod išče
meblirano sobo
po uiogcčuoati z eiektrično razsvetljavo ali tudi brez, in siccr za takoj ali za 16. maj. Ponudbe na Upravništvo »Slovenca« pod 2/liO.	2759 (3)
Več vagonov zdravega
iiieip sena in slame
v prešanem stanju ima oddati od štajerskih postaj, naloženo v vagon:
IfslefrgoBina Fnmc ©sel, Vransko pri Celfn.
oajnovejSega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poStnina posebej.
Glavna zastopstvo KINTA svetilk, Ljubljana, Dunajska c. 12.
Telegrami: KINTA Ljubljana,
Išče se v nakup
za tračnice 75 cm širine. Ponudbe z opisom stanja lokomo-tive naj se pošljejo na Elektrobosno, Jajce, Bosna.
MRZMRNH HI Naznanjam si. občinstvu, da sem, vrnlvSl
i se od vojakov zopet otvoril svoio
tapetniško delavnico,
ter sc slavnemu občinstvu za vsa dela svoje stroke toplo priporočam,
Franc Jagcr, tapetniški mojster v Ljubljani,
_Komenskega ulica 12, Rokodelski dom. 2741 |3J
(1 kg po 2 do 240 K) franko skladišče prodaja, dokler traja zaloga, skladišče »BALKAN« v Ljubljani.
U4«ja konsorcij »Slovenca*.
.Odgovorni urednik Mihael Moškerc v LiublianL
Jufioslovaas. v tiskarna X Ljubljani.