s» XIX, številko 20, 3. oktober 1 997 Ceoo 249,00 SIT ZTO R N J E S A V I N J S K I ČASOPIS Zadruga mozirje z.o.o BLAGOVNICA GORNJI GRAD VAM NUDI OD 11.10.1997 Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. SAMOPOSTREŽNA BAR KAVA 100 g.........................169 BAR KAVA 1 kg............................1.398 KOMPOT BRESKVA.........................189 TOALET. PAPIR CARLINA ROZA 10/1 .......259 ODDELEK TEKSTILA HLAČE JEANS MODRE........................4.250 HLAČE BARVNE C S barv) ..................4.998 ŽENSKI PLETENI KOMPLETI .....OD S.800 - 13.090 GUMIJASTI ŠKORNJI............od 1.910 do 2.360 VELIKA IZBIRA VETROVK IN ŠPORTNEGA PROGRAMA NES! ODDELEK ŽELEZNINE CEMENT TRBOVLJE ..............709 CEMENT ITALIJAN ........... APNO IGM ZAGORJE 33/1 ........469 IMEN SO/1 .................... RUZA S0/1 .................... SE PRIPOROČAMO! DO 1.11.1997 ,709| . NAD SO VREČ 698 k ŠE DODATNI .4691 ’ POPUST! .29.90 + P. D. 30,90+ P.D. /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje INFORMACIJSKI SISTEMI LJUBLJANSKE BANKE SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d. Kolikšna je obrestna mera tolarskih depozitov ta mesec? Kakšen je danes prodajni tečaj nemške marke? Ali posluje ekspozitura Tomšičeva tudi v soboto? Odgovore na ta in vrsto podobnih vprašanj vam ponujamo na informacijskih sistemih Ljubljanske banke Splošne banke Velenje d.d. - BBS in PHONEBANKING, nekatere storitve elektronskega bančništva pa vam ponujamo na mednarodnem računalniškem omrežju INTERNET (na naslovu: http:\\www.lb-sbv.si In kar je najvažnejše! Ob obilici različnih informacij, ki so na voljo na omenjenih sistemih lahko na kateremkoli od naštetih info-sistemov dobite tudi informacije o STANJU NA VAŠEM TEKOČEM ALI ŽIRO RAČUNU. In še novost! Zahtevek za opravljanje storitev elektronskega bančništva lahko izpolnite na katerikoli enoti naše banke, kjer vam bodo v odvisnosti od opreme s katero razpolagate tudi pomagali pri izbiri najprimernejšega sistema. BBS, PHONEBANKING, INTERNET - VIR HITRIH IN KVALITETNIH INFORMACIJ. Auöi Audi A4 že od 38.545 DEM Vozila Audi pri Vašem prodajalcu. :|| Krediti, leasing, dodatna oprema, servis. Nakup vozila na obroke. Avtocenter Meh d.o.o. Velenje, Koroška c. 7d tel.: 063/852-955 in 856-824 OSREDNJA H P 1 2 KNJIŽNICA ' 1 u TRE TJX ISTRAN___________ ISSN 0351-8140 ^ Leto XXIX, št. 20, S. oktober 3 Izhaja vsak drugi petek Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje w - \\ vy izdajatelj: •- Savinjske novice, Franci Kotnik; s.pi, NX Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, - telefon: 063/833-230, - ■ faksi 063/833-210, 'S>- , žir o račun 52810-685-13016 \ , a Glavni in odgovorni urednik: •..• \ 'Stalni sodelavci: Bdi Mavrič, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Slavica Slapnik, Benjamin K artfir, IKarolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija -Sodja-Kladmk, Franjo Pukart, Milena \;-^^^^Se^Jifetod^ösp^'yesnä'Reti^Js^ Kmetijska svetovalna služba Zavod ža;: \jSozä<^e;\ • VSs %'v.''W' Tajnica uredništva: NN Barbara, KacmkovnikN'x, ’\V\ \\ • '\ \ \\ \j\ \\ \\\ \ Računalniška obdelava: Tomaž Pajk '<;\\\ Trženje: Helena Kotnik, mobitel 0609/647-240 sv- Naslov uredništva: SaVhpske novice . Savirjska cesta 4, 3331 Nazarje Telefon: 063/833-230 -v\' \\,X Fä&s: 063/833-2I0-. E-pošta: ,saviniske.növice;«siol.net Internet: , \\ \http//;v™w:inetia.eunet:Si/savinjSke-novice Cena za izvod: 249,00 SIT, za naročnike: 212,00 SIT ; Tisk: 1GEA d.o.o. Nazarje vvs Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo \ jV\, ihajkasheje osom dni pred izidom \\X tekoče številke. '\X'\\ XV\\ s\\v\ '-Pa^nilenju MmištrStva za^ŠvS^sv informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se . plačuje davek od prometa proizvodov Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. ^Pndfžujemo si pravico krajša^e^ x^-x besedil. Pisem bralčev in oglasov ne ktöbrirÄo,‘A fčfif oX Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. Pred dnevi sem v enem od slovenskih časnikov zasledil presunljivo poročevalsko fotografijo, na kateri je na smrt ranjeni bik, oblit s krvjo, v boju na vse ali nič pošteno nasadil svojega nasprotnika -bikoborca - in ga po navedbah avtorja prispevka hudo poškodoval. Današnja naslovnica je vsebinsko pravo nasprotje opisane fotografije, se vam ne zdi? Izraza ljubezen med človekom in psom, njegovim najboljšim prijateljem, ne glede na to, kakšne starosti je človek. Pes ima rad tako otroke kot starejše ljudi, svojega gospodarja pa še najbolj. In prav od gospodarja je največ odvisno, kakšne nravi prevladajo v psu v času njegove vzgoje. Več o tem boste izvedeli iz pogovora s kinologom Zdenkom Purnatom, a še nekdo je bil, ki je imel zelo rad pse. Naša sodelavka in prijateljica, prim. dr. Maja Natek. Ko smo se v torek poslavljali od nje, so se nam v mislih vedno znova odvijala številna dobra dela, ki jih je storila za marsikoga izmed nas. Bila je veliko več kot zgolj sodelavka in vendar smo ob njeni zahrbtni bolezni le nemočno onemeli. Z njo je tako ali drugače odšel tudi delček časopisa, njeni nasveti, za vedno bo ostala zapisana v njegovih analih. V uredništvu Savinjskih novic smo medtem že pričeli z operativnimi pripravami za izdajo Almanaha Zgornje Savinjske doline, prvega v zgodovini. Več bomo o njegovi vsebini spregovorili v prihodnji številki, vsekakor pa bo naša publikacija prispevala nezanemarljiv delež pri ohranjanju dogodkov našim zanamcem. In še na nekaj vas moram opozoriti, drage bralke in bralci, na naš jesenski izlet. ZAleksandmm Videčnikom sva spet izbrala nadvse zanimivo traso, zato nikar ne oklevajte in se čimprejprijavite. Doslej ni z našega izleta še nihče šel domov razočaran! 4^1 —■ Glin IPP Nazarje: "Izkoristiti potenciale.4 GZS Območna zbornica Velenje: Gospodarstvo potrbuje nov devizni zakon....'.....6. Združenje Manager: Jože Mermal-' ' - - v; menedžer leta 1997 ......... 7 Lokalna samouprava: 'Med 22 novimi občinami;; tudi SolČava?\\........9 Zgornj a Savinj ska dolina: V pričakovanju koroških Slovencev ...........x^Xhl Potočka zijalka: Po 60 letih spet buri duhove.........;......'Pl Krvodaj als tvo: Do kod sega naša humanost?.......k Zdenko Purnat: “Ves prosti čas preživim z psi?.............. ljudje in dogodki: Žagarjev turizem na Dobrovljah 18 Avtomobilski kotiček: Obiskali smo 1AA ‘97...21 Zgodovina in narodopisje: /Ni vse tako, kot pišejo ... 22 Pričakujemo dojenčka.. 24 Nasveti: Medved v dolini........32 Šport: Urban Acman, sprinter iz Šmihela.............35 Za razvedrilo: • Öeimüriraiienovi D ■X' NASLOVNICA A. Peš in človek prijatelja Foto: :v \\\v S XS \\ Direktor družbe Glin IPP Nazarje, Anton Boršnak, o tem, kako se je podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov iz skoraj brezupnega položaja ob ustanovitvi uspelo obdržati na trgu, kako je že po nekaj letih doseglo zelo dobre rezultate in kako je zaradi samozaupanja zaposlenih ostalo v domačih rokah. “Izkoristiti potenciale, ki jih imamo” Nazarsko podjetje Glin IPP je bilo kot “stranski produkt” sanacije Glinove krize ustanovljeno prvega decembra 1992. V podjetju je takrat “pristalo” 43 delavcev, med katerimi je bilo 23 invalidov. Glin IPP je bil praktično brez proizvodnega programa, brez tržišča, brez jasno izdelane razvojne strategije. Danes je v podjetju zaposlenih 70 delavcev, od tega 30 invalidov. Poslovni rezultati so zelo dobri in njihov trend je še vedno v vzponu. Kako je prišlo do takšne “zgodbe o uspehu”, pojasnjuje direktor Glina IPP Anton Boršnak. Pogled v proizvodnjo Glina IPP (foto: F. Kotnik) BORŠNAK: Najprej smo začeli izdelovati okna in vrata za vrtne hišice, pretežno za Glin Zagarstvo, in leseno embalažo. Uspelo nam je pridobiti nekaj kupcev, se prebiti na tržišče in se vključiti v evropsko združenje proizvajalcev evropalet EPAL. Poleg tega smo takrat osvojili proizvodnjo posameznih elementov za SIP-ove prikolice in nakladalke, kot so na primer stranske letve in podi. Leta 1994 je Sklad za razvoj RS kot večinski lastnik Glinovega Holdinga prodal proizvodni obrat v Zgornji Polskavi in na ta račun smo uspeli pridobiti program strešnih oken. Tega smo obvladali v zelo kratkem času. Že maj a istega leta smo na nemški trg izvozili prvo pošiljko strešnih oken. V tem letu smo začeli tudi s proizvodnjo vhodnih in garažnih vrat za domače tržišče, pri čemer smo se usmerili predvsem na stranke z manjšo kupno močjo. Preprosto povedano - delali smo tisto, kar smo v danem trenutku znali in za kar smo imeli primemo tehnologijo. SN: Uspešen začetek poslovanja vam je gotovo dal nekaj dodatnega optimizma za nadaljnje delo? BORŠNAK: Res je bilo tako. Proizvodnjo smo dvigali iz leta v leto, z njo tudi zaposlenost in na koncu nam je ostalo tudi nekaj dobička. Leta 1995 smo se lotili proizvodnje vrat za izvoz v Nemčijo, kar nas je stalo precej denarja, saj je bilo treba vse skupaj temeljito pripraviti. Lani smo količino izvoženih vrat že bistveno povečali, enako pa lahko rečemo tudi za letošnje leto v primerjavi z lanskim. SN: Verjetno se je v vašem proizvodnem in prodajnem programu postopoma krepila tudi vloga strešnega okna? BORŠNAK: V letu 1996 smo pristopili k posodobitvi strešnega okna, pri čemer nam je pomagal konstruktor bivšega “ekovega” okna Tomislav Panič. V okno nam je uspelo vgraditi zunanji rolo, ki se, kadar ga ne potrebujemo, praktično ne vidi. Tudi za notranji rolo so bile potrebne določene konstrukcijske spremembe, morda še pomembnejša izboljšava pa je bila vgradnja novega ležaja, ki smo ga razvili sami in ga tudi patentirali za deset let. Strešno okno sedaj uspešno tržimo tako doma kot na tujem, ne glede na to pa ga nameravamo prihodnje leto še izboljšati. S tem se bomo z njim povsem približali svetovnemu vrhu. SN: Sodelovali ste na letošnjem celjskem obrtnem sejmu. Kakšni so vtisi, morda konkretni rezultati? BORŠNAK: Na sejmu v Celju smo predstavili tako rekoč celotno proizvodno paleto, še posebno zanimanje pa so pri obiskovalcih zbujali ročno rezbarjeni izdelki, ki smo jih začeli delati pred kratkim. Brez pretiravanja lahko rečem, da so ti izdelki, na primer domače skrinje, zares lepi in prijazni, izdelani iz naravnih materialov, in glede na pozitiven odziv bomo na tem segmentu odprli dva do tri delovna mesta. SN: Če bi spregovorili zdaj ne- koliko v številkah, na kakšen način bi opisali ta veliki napredek podjetja Glin IPP? BORŠNAK: Leta 1993 smo ustvarili za približno 80 milijonov tolarjev realizacije, tako iz naslova proizvodnje kot iz naslova storitev, ki smo jih opravljali za ostala podjetja v holdingu. Letos pričakujemo, da bo vrednost realizacije znašala okrog 350 milijonov tolarjev, od tega bo približno polovica izvoza. Dejstvo je, da smo v sedmih mesecih lanskoletni izvoz že presegli. Predvsem na tem področju, v izvozu, se kažejo še precejšnje možnosti, saj se želimo preizkusiti tudi v višjem kvalitetnem razredu. V načrtu imamo nekaj novih izdelkov, zato planiramo v letu 1998 za slabih 40 odstotkov višjo proizvodnjo v primerjavi z letošnjo in za dobrih 40 odstotkov večji izvoz. SN: Pomembna osnova, ki vas vodi pri načrtovanju, je gotovo dejstvo, da ste zaposleni v podjetju sredi letošnjega leta odkupili podjetje od države. Kako je bil izpeljan ta postopek? BORŠNAK: Družbo Glin IPP smo kupili od slovenske razvojne družbe. Pogodbo o nakupu smo podpisali 12. maja, zadnji obrok kupnine pa je bil nakazan 23. junija. Družbo je kupilo 13 družbenikov, ki smo v ta namen angažirali lastna sredstva in kredit SKB banke. Pred dnevi smo imeli sejo skupščine družbe, na kateri sem bil imenovan za direktor-ja. Popolnoma se zavedam odgovornosti, ki mi je bila naložena, in sem hkrati prepričan, da z marljivim in poštenim delom rezultati ne morejo izostati. Treba je le izkoristiti potenciale, ki jih imamo. SN: Vodenje takšnega podjetja seveda ne more biti skoncentrirano zgolj na eni osebi. Kdo so vaši najožji sodelavci? BORŠNAK: Tehnologijo in proizvodnjo vodi Zvone Poličnik, komercialo Dobrinko Danojevič, računovodstvo Magda Peternelj, splošne zadeve, vendar ne zgolj tiste v klasičnem smislu, pa Jože Rakun. Lahko rečem, da ekipa dela koordinirano in da si vsak na svojem področju prizadeva za čim boljši končni efekt. SN: Iz povedanega bi lahko izluščili, daje podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov na dobri poti v prihodnje stoletje. Kakšna je ob zaključku tokratnega razgovora vaša misel na to temo? BORŠNAK: V prvi vrsti je pomembno, da podjetje daje delo in kruh 70 zaposlenim in njihovim družinam. To dejstvo velja še posebej poudariti za tistih 30, ki jih je narava tako ali drugače prizadela. Stabilna delovna mesta so pomembna tudi za občino, torej je pomen naših prizadevanj, čeprav gre za zasebno lastnino, širšega družbenega značaja. Zavedamo se, da bo kvaliteta našega življenja tudi v bodoče odvisna od našega dela, zato načrtujemo nove investicije in nove zaposlitve. Le z neprestanim napredovanjem bomo ostali na trgu in prepričan sem, da smo za to dejansko sposobni. Franci Kotnik Odziv tržišča na rezbarjene izdelke je obetaven (foto: F. Kotnik) Mednarodni obrtni sejem v Celju 250.000 obiskovalcev V nedeljo, 21. septembra, seje v Celju zaključil 30. mednarodni obrtni sejem, kije s 1.750 razstavljavci nedvomno največja slovenska sejemska prireditev. Sejem si je v desetih dneh ogledalo okoli 250 tisoč obiskovalcev, med katerimi je bilo 17 tisoč učencev osnovnih in srednjih šol, ki so se seznanjali z možnostmi izobraževanja za obrtne poklice. Po rezultatih, ki jih je objavila mariborska agencija Mediamix, je 70 odstotkov obiskovalcev ocenilo 30. MOS kot dober, slabih 24 odstotkov jih je menilo, da je bil odličen, le dobrih pet odstotkov obiskovalcev pa s sejmom ni bilo zadovoljnih. Ocene poslovne uspešnosti sejma so nekoliko bolj nedorečene. Sodeč po obiskanosti in odmevnosti poslovnih konferenc, ki sta jih pripravili obrtna in gospodarska zbornica z domačimi in tujimi obrtniki oziroma podjetniki, je bil sejem uspešen tudi po tej plati. Kot vsako leto je bilo na sejmišču tudi letos nekaj razstavljavcev iz Zgornje Savinjske doline: Smreka iz Gornjega Grada, Glin Žagarstvo in Glin 1PP iz Nazarij, Bider z Rečice..., ki so bolj ali manj stalni gostje celjskega obrtnega sejma. Vsi po vrsti ocenjujejo, daje sejem zanimiv predvsem z vidika neposredne prodaje, nekoliko manj pa s poslovnega vidika, čeravno tudi slednji ni zanemarljiv. Zgomje-savinjčani med dobitniki sejemskih priznanj tokrat nismo imeli svojega predstavnika. Organizatorji sejma v prihodnjih letih načrtujejo postopne spremembe, predvsem v smislu povečanj a sejemskega prostora razstavljavcev na račun prodajalcev. Franci Kotnik Dobro obiskan razstavni prostor Glina Žagarstvo (foto: F. Kotnik) ptMiriMKi KtrtštK Kar nekaj časa smo že priča ideji o uveljavitvi Lokalnih podjetniških centrov, ki naj bi prevzeli vodilno vlogo pri pospeševanju malega gospodarstva v posameznih zaključenih geografskih celotah z večjim (praviloma nad 20.000) številom prebivalcev. Tak lokalni podjetniški center kljub manjšemu številu prebivalcev, nastaja tudi na območju Zgornje Savinjske doline. Prav v teh dneh bo izpeljana dokončna registracija centra, ki bo deloval kot družba z omejeno odgovornostjo. Center bo deloval v sodelovanju z zunanjimi izvajalci posameznih storitev. Zgomjesavinjski podjetniški center (ZPC) se za uporabnike odpira z zamudo, kije med drugim tudi posledica zamujanja pri sprejemanju državnega proračuna za letošnje leto. Namen delovanja centra je v pospeševanju, pomoči in svetovanju malemu gospodarstvu, predvsem: - izvajanje projektov Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo za podporo podjetnikom na lokalni ravni - pomoč podjetnikom pri iskanju zunanjih virov za financiranje podjetniških idej - izvajanje nalog s področja informacijskega sistema - izvajanje promocijskih aktivnosti PCMG - organiziranje in aktiviranje klubov podjetnikov, svetovalcev in inovatorjev na lokalni ravni - sodelovanje pri razpisih in pripravi projektov - tesno sodelovanje z RZZZ, kot: - informiranje brezposelnih o programih zaposlovanja - informacije delodajalcem o možnostih sodelovanja z RZZZ - identifikacija potreb brezposelnih v regiji - identifikacija potreb lokalnih delodajalcev - motiviranje ljudi za vključitev v programe zaposlovanja - sodelovanje pri organizaciji in sprejemanju javnih del - ipd. Predvsem uporabna bo za obstoječe in bodoče podjetnike uvedba brezplačnega podjetniškega svetovanja po posameznih občinah, s katerimi center pričenja že v mesecu oktobru. Omenjeno svetovanje se bo poleg svetovanja na centrih občin, predvidoma enkrat mesečno, izvajalo tudi na sedežu ZPC, v Domu obrtnikov v Mozirju. Natančen program dela bo znan v teh dneh in ga lahko dobite na sedežih občin in pri Obrtno podjetniški zbornici Mozirje. Uvod v svetovanje po posameznih občinah bo uvodno predavanje in predstavitev delovanja centra, zato je zaželjena prisotnost vseh, ki vas delovanje centra zanima ali vas utegne zanimati v prihodnosti. Program dela centra vključuje tudi enodnevne seminarje na posamezne teme, ki jih bodo pripravili strokovnjaki posameznih tematskih področij. Okvirni programje pripravljen, upoštevali pa bomo tudi želje in potrebe, kijih boste izrekli uporabniki tovrstnih storitev. V primeru zadostnega zanimanja se bodo organizirale tudi podjetniške delavnice, tečaji in podobno. Vsekakor bo center prevzemal tudi izpeljavo drugih, za podjetnike zanimivih in potrebnih nalog, ki bodo pripomogle premagati začetne težave ali težave, ki se pojavljajo pri rasti podjetij in samostojnih podjetnikov. Cilj delovanja centra je približati se uporabnikom, zato je usmeritev delovanja centra odvisna tudi od vas. Vida Skok GZS Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje Gospodarstvo potrebuje nov devizni zakon Deseta seja upravnega odbora Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice predzadnji torek v septembru je bila namenjena predvsem obravnavi predloga novega zakona o deviznem poslovanju in poročila o tujih vlaganjih v regiji. Predlog novega deviznega zakona, ki naj bi nadomestil tri sedanje zakone, je razložila Ivica Dolenc iz LB Splošne banke Velenje. Opozorila je na pomembne novosti, med katerimi je gotovo možnost zadolževanja fizičnih oseb v tujini. Ta določba naj bi pomenila pritisk na slovenske banke, da bodo s svojo ponudbo posojil bolj konkurenčne. Poslej bodo lahko tudi fizične osebe odprle devizne račune, po drugi strani pa banke ne bodo več obvezne odkupiti deviz na deviznih računih, kot je to primer sedaj. Po mnenju Dolenčeve je globalni cilj novega deviznega zakona izničiti razkorak med domačo inflacijo in tečajem tolarja. Predsednik upravnega odbora zbornice, Borut Meh, je izrazil prepričanje, daje v predlogu zakona preveč poudarjena vloga Banke Slovenije, ki si pridržuje pravico poseganja na devizni trg, za svoje poteze pa ne prevzema nobene odgovornosti. Za razliko od Dolenčeve je Meh podprl ohranitev devizne klavzule. Anton Vrhovnik (M-ZKZ Mozirje) je menil, da se v tako majhnem gospodarskem sistemu, kot je slovenski, ne kaže veseliti nobene liberalizacije in to velja tudi za devizno področje. Marjan Dobrovc (Glin K&M Nazarje) je opisal specifičnosti, s katerimi se srečuje podjetje v večinski nemški lasti. Med drugim mora pripravljati dve bilanci: eno v tolarjih in eno v markah. Člani upravnega odbora so po zaključeni razpravi sklenili podpreti predlog novega zakona o deviznem poslovanju, vendar so ob tem opozorili na omenjene nevarnosti in nejasnosti. V nadaljevanju seje je Borut Meh predstavil podatke o tujih vlaganjih v Sloveniji in v regiji v lanskem letu. V Slovenijije 1,133 milijarde USD tujega kapitala, od tega je avstrijskega skoraj četrtina. Od skupnega števila podjetij je 3,6 odstotka takšnih s tujim kapitalom, ki so lani ustvarila 20 odstotkov celotnega slovenskega izvoza in 15 odstotkov celotnega dobička. Nato sta način in strukturo tujih vlaganj v nazarskih podjetjih Glin K&M in MGA predstavila Marjan Dobrovc in Tone Ploštajner. Obe podjetji poslujeta zelo dobro in sta izrazito razvojno usmerjeni, na področju osebnih dohodkov spoštujeta kolektivne pogodbe. Negativno razpoloženje do tujih lastnikov seje zaradi tega bistveno izboljšalo. Direktor velenjskega podjetja ERA, Gvido Omladič, je opozoril na tuja vlaganja na področju trgovine, ki so bistveno večja kot na drugih področjih. Tuji trgovci v Sloveniji ne odpirajo novih delovnih mest ampak jih kvečjemu prerazporejajo, slovenski izdelki pa vedno težje pridejo na njihove prodajne police. Upravni odbor savinjsko-šaleške zbornice je ugotovil, da v regiji ni odklonilnega razpoloženja proti tujim vlaganjem, ne glede na to, pa bi moral tisti, ki vstopa na naš trg, plačati “vstopnico”. Ivica Dolenc je v zaključnem delu seje pojasnila aktivnosti v zvezi z novim plačilnim sistemom, ki je v pripravi. Velenjska banka je ena od štirih testnih bank, ki sistem preizkušajo, ob tem pa država še in našla rešitve za zaposlene v Agenciji za plačilni promet, ki bodo s prenosom plačilnega prometa na poslovne banke ostali brez dela. Zakon o plačilnem prometu, ki naj bi ga državni zbor sprejel po hitrem postopku, naj bi v praksi zaživel leta 1999. ________________Franci Kotnik POSLOVNE INFORMACIJE 1. ICC (International Chamber of Commerce) organizira 30. in 31. oktobra v Budimpešti mednarodno konferenco oz. delavnico na temo: DAVČNA PRAKSA IN BANČNE PREVARE. 2. Gospodarska zbornica Slovenije organizira skupaj z Indonezijskim konzulatom in Filipinskim generalnim konzulatom v Ljubljani gospodarsko delegacijo, ki bo obiskala Indonezijo 28.11. -3.12.1997 in Filipine 4.12. in 7.12.1997. 3. Obveščamo vas, da bo na sejmu ELEKTRONIKA v Ljubljani švicarski sprejem za slovenska podjetja in sicer na švicarskem štandu v hali A. V kolikor ste zainteresirani za sodelovanje so vam na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje na voljo profili švicarskih firm, ki se bodo udeležile tega sejma. 4. II. SEJEM “IPUSK” 97 BIHAČ, 29. OKTOBER - 2. NOVEMBER 1997 V Bihaču organizirajo v času med 29. oktobrom in 2. novembrom mednarodni splošni gospodarski sejem unsko-sanskega kantona IPUSK 97 s poudarkom na gradbeništvu in obnovi ter informatiki. Oddelek za gospodarsko promocijo pri Gospodarski zbornici Slovenije vabi na skupni nastop slovenskega gospodarstva in bo rednim plačnicam članarine GZS udeležbo sofinanciral v višini 20 DEM na m2. 5. UVOZNI CARINSKI KONTINGENTI V zvezi z nadaljno obravnavo in odobritvijo vlog podjetij za dodelitev carinskih kontingentov smo na Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj dobili naslednje informacije: A. Vse prispele vloge za dodelitev carinskih kontingentov bodo obravnavane predvidoma konec meseca oktobra 1997; B. Odobreni carinski kontingenti bodo objavljeni decembra 1997, z veljavnostjo od 1.1.1998. Stališče vlade je, da se carinski kontingenti dodeljujejo samo enkrat letno, predvsem zaradi potrebnih uskladitev v 24 bilateralnih ali mul- tilateralnih sporazumih. Predlogi za nova poimenovanja blaga in uvedbo novih šifer carinske tarife bodo prav tako obravnavani samo enkrat letno, pri čemer so dane možnosti za uspešno izvedbo tega postopka samo za popolnoma nove proizvode in za primere, ki so nacionalneg pomena. Podjetja, ki želijo v letu 1998 uvažati repro-material in opremo v režimu carinskega kontingenta, naj čimprej pripravijo in pošljejo vloge za dodelitev carinskega kontingenta na MEOR, saj je rok do obravnave konec oktobra zelo kratek, upoštevaje, da mora mnenje k vlogi izdati tudi ustrezno združenje GZS. Dodatne informacije: GZS - oddelek za mednarodnogospodarski sistem, Barbara Rudman, Slovenska 41, 1504 Ljubljana, tel.: 061 12 50 122, fax.: 061 219 536. 6. POSLOVNA KONFERENCA LJUBLJANA-SARAJEVO GZS - Območna zbornica Ljubljana vabi podjetja, ki želijo navezati stike s partnerji iz BIH, da se udeležijo Poslovne konference Ljublja-na-Sarajevo, ki bo 20. oktobra 1997 v Ljubljani. Poslovno konferenco organizira GZS-Območna zbornica Ljubljana v sodelovanju s Privredno komoro regije Sarajevo s ciljem vzpostavitve gospodarskega sodelovanja in pridobivanja novih partnerjev. Na poslovni konferenci bo v plenarnem delu podana informacija o gospodarstvu Slovenije in ljubljanske regije, sodelovanju z gospodarstvom BIH ter možnostih poslovanja tujcev v Sloveniji. V drugem delu bodo podjetja lahko navezala konkretne poslovne stike z gospodarstveniki Sarajeva in BIH. Informacije in prijava do 15. oktobra 1997 na GZS - Območna zbornica Ljubljana, Dragan Kovačevič, Igriška 5, 1504 Ljubljana, Tel.: 061 224 739, 224 736, fax: 061 224-706. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE SO NA VOLJO NA GZS, SAVINJSKO-ŠALEŠKI OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, TEL.: 063 856 920, FAX: 063 855 645. Smreka Gornji Grad Pozorni tudi do domačih kupcev Gornjegrajsko podjetje Smreka kljub vedno večjemu deležu izvoza v strukturi prodaje (90 odstotkov), ne izgublja stika z domačim tržiščem. Iz tega razloga so se v podjetju odločili za nastop na letošnjem obrtnem sejmu v Celju. Predstavili so so s celotnim proizvodnim programom, ki zajema lesene stanovanjske hiše brunarice, lesene počitniške hišice, vrtne hišice, lesene paviljone, pergole, garaže, konjske bokse, vrtne sedežne garniture, cvetlična korita, okna in vrata. Program je pester in dokazuje, da so v Smreki sposobni izdelati leseno hišo praktično za vsak trg. Dokaz temu je hiša za japonsko tržišče, ki je na sejmu v Sendayu doživela lep uspeh, uspel pa je tudi prodor na južnokorejsko tržišče. V prizadevanjih ugoditi zahtevam domačih kupcevje Smreka poleg individualnih objektov postavila tudi počitniška naselja v Čatežu, na Pohorju in v Podčetrtku. Vodilo “kakovost, udobje, zdravje” zahteva neprestan razvoj izdelkov, katerega zadnji rezultat je nova brunarica - “bio hiša”, ki ima vgrajene izključno naravne materiale. Poleg osnovnih sten, ki so bile že sedaj iz naravnega lesa, so vgrajeni takšni izolacijski elementi in materiali za površinsko zaščito, ki po najnovejših svetovnih raziskavah ustrezajo strogim ekološkim zahtevam. Na željo kupca lahko v Smreki izdelajo hišo brez dodatne izolacije, saj jim nova tehnološka oprema omogoča izdelavo brun debeline do 140 milimetrov. Ker je nakup hiše za večino kupcev finančno zahtevna investicija, nudijo možnost nakupa na večletni kredit. Franci Kotnik Združenje Manager Jože Mermal je menedžer leta 1997 Jože Mermal, od leta 1993 predsednik uprave ljubljanskega BTC, sicer doma z Ljubnega ob Savinji, je menedžer letošnjega leta. Priznanje s tem nazivom so mu podelili 25. septembra na srečanju združenja Manager na Otočcu. Predsednik združenja Manager, Jakob Piskernik, je ob tej priložnosti dejal, da slovenski menedžerji opravljajo svoje zahtevno delo v vzdušju, ki jim ni naklonjeno. Poudaril je, da študija OECD o slovenskem gospodarstvu in ocena Evropske komisije manj kritike namenjata tistim gospodarskim področjem, kjer je vse odvisno od zaposlenih in vodstev podjetij, precej več pa tistim, kjer so razmere odvisne od državnih organov. Menedžerji se pri svojem delu srečujejo s preskromno načrtnostjo in zamujanjem, kar zadeva približevanje EU, država pa neprestano išče opravičila za napačne ukrepe in administriranje. Po mnenju komisije za podelitev priznanja je Jože Mermal menedžer, ki zna hitro odločati in učinkovito delati. BTC je pod njegovim vodstvom iz javnih skladišč postal sodoben trgovski center, ki je lani dosegel deset milijonov nemških mark dobička. V BTC-ju je zaposlenih 300 ljudi, na njegovo dejavnost pa se veže še 3000 drugih zaposlenih. Podobna centra, kot je v Ljubljani, sedaj razvijajo tudi v Novem mestu in Murski Soboti, pri tem pa je pomembno, da so del kapitala za razvojne naložbe zbrali z izdajo delnic na londonski borzi. Čestitkam Jožetu Mermalu ob podelitivi cenjenega priznanja se pridružujemo tudi v našem uredništvu! Franci Kotnik Savinja Mozirje Prenovljena Železnina Kot je na nedavni otvoritvi prenovljene Manufakture napovedal direktor Savinje Mozirje, Gregor Verbuč, so v omenjenem podjetju še pred iztekom septembra otvorili tudi prenovljeno Železnino Na trgu v Mozirju. Lokal so v novi podobi predali namenu pred štirinajstimi dnevi. Verbuč je ob tej priložnosti še enkrat poudaril, da se v Savinji zavedajo zahtevnosti današnjega trga, zato temu primerno tudi ukrepajo. Temeljite prenove njihovih poslovalnic so pomemben element v teh aktivnostih, ki se že obrestujejo. In ne samo to. V Savinji želijo svoj tržni delež na prelomu tisočletja še povečati, kar uspešnejše poslovanje. Pohvalil je tesno sodelovanje Savinje z velenjsko Ero, ki nastopa kot dobavitelj dela prodajnega programa pod nazivom ADUT plus. Gre za paleto izdelkov, kijih tako rekoč vsakodnevno potrebuje skoraj vsaka družina. V Železnini kupci sedaj najdejo pester izbor akustike, bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov, Vrata prenovljene Železnine je v navzočnosti prodajalcev odprl poslovodja Jože Veninšek (foto: CS) je nenazadnje tudi v interesu njenih delničarjev. Trgovina ima pomembno vlogo v turistični podobi kraja. Po tej plati je s prenovljeno Železnino nekaj točk pridobilo tudi Mozirje. Tega dejstva se je razveselil mozirski župan in poslanec v državnem zboru, Jakob Presečnik, kije vodstvu in zaposlenim v Savinji čestital ob novi pridobitvi in zaželel čim Banka Celje ročnega orodja, lakov in premazov, kovinske posode in še marsikaj. Ponudbo so izboljšali tako po obsegu kot po vsebini. Otvoritve so se poleg prvih mož mozirske občine udeležili tudi predstavniki Ere iz Velenja na čelu z direktorjem Gvidom Omladičem. Za lep kulturni programje poskrbel kvartet Joy. Franci Kotnik Daljša odplačilna doba za stanovanjska posojila Z mesecem septembrom j e Banka Celj e podalj sala odplačilno dobo za stanovanjska posojila z 10 na 15 let. Odplačilna doba je odvisna od namena posojila. Za adaptacijo in plačilo lastne udeležbe pri pridobitvi stanovanjske pravice znaša odplačilna doba pet let, za rekonstrukcijo stanovanjske hiše ali nakup komunalno urejenega stavbnega zemljišča deset let, posojilo za novogradnjo ali nakup hiše ali stanovanja pa je mogoče najeti za dobo 15 let. Obrestna mera znaša T+8%, če fizična oseba veže depozit v višini 25 odstotkov od zneska posojila, sicer znaša T+10%. Banka Celje se od avgusta dalje nahaja tudi na internetu na naslovu: http://www.banka-celje.si. KF Arja vas - Vransko Odprt nov odsek avtoceste Pred štirinajstimi dnevi je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek odprl 20,9 kilometra dolg odsek avtoceste med Arjo vasjo in Vranskim. To je doslej najdaljši odsek, zgrajen po nacionalnem programu, ki ni izboljšal samo prometnih razmer ampak tudi prometno varnost v Savinjski dolini. Skoraj 21 kilometrov dolgi odsek vrednosti. Denarje DARS zago- je nadaljevanje zdaj že 86 kilometrov dolgega štajerskega kraka od Šentilja prek Maribora in Arje vasi do Vranskega. Po nacionalnem programu je bilo od januarja 1994 doslej na tem kraku narejenih 77,2 kilometra avtocestnih odsekov. V vsej Sloveniji pa je bilo zgrajenih in predanih prometu 113,6 kilometra štiripasovnic, 83,2 kilometra avtocest pa je še v gradnji. Pri Družbi za avtoceste Republike Slovenije predvidevajo, da bo nova avtocesta od Arje vasi do Vranskega prevzela tri četrtine dosedanjega prometa z magistralne ceste, po kateri seje doslej vozilo povprečno 26 tisoč vozil na dan. Vsa dela pri gradnji omenjenega odseka so veljala 17,4 milijarde tolarjev, od tega gre za gradbena dela 79 odstotkov naložbene tovil iz bencinskega tolarja, cestnin in s posojili Evropske investicijske banke. Naložba se je od začetka gradnje podražila za 45 odstotkov. Zgornjesavinjčani lahko sedaj bistveno hitreje pridemo do Žalca, Celja in ostalih krajev ob relaciji proti Mariboru. Naš najbližji priključek na avtocesto je v Šentrupertu. Pri tem je potrebno omeniti nov, “odprt” sistem plačevanja cestnine na avtocesti, po katerem uporabniki plačajo cestnino samo na postajah na Vranskem in v Tepanju. Vse dosedanje cestninske postaje so izgubile svojo vlogo in se skoznje zgolj zapeljemo. To tudi pomeni, da nas na primer vožnja po avtocesti od Šentruperta do Celja (in nazaj) ne stane niti tolarja. Franci Kotnik Po novi avtocesti poteka promet hitreje in bolj ____________varno (foto: Jože Miklavc)_________ 3313 POLZELA ///rap\V , Polzela 131 ((Ltj} 1 TEL/FAX \\radio mooviA M ČEŠKI Marija KRIŽNIK s.p. Na trgu 28, Mozirje Te!.: 831-096 PESTRA IZBIRA: & S? OTROŠKE IN ŽENSKE VETROVKE ZA PREHODNI ČAS Bistro (ZOLES in Pizzeria PANDA Vas vabita v prijetno senco na osvežitev ob vrčku piva, sladoleda ali pa kar tako. Postregli vam bomo tudi velike in dobre Pizze, jedi na žaru in solate. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 23. ure. Vabljeni! POGREBNE STORITVE ANUBIS Radmirje 10, tel.: 063/841-029 Mob.: 0609/654-651 Spoštovani svojci! Ko življenje premaga smrt, ko ob bolečih trenutkih ostanete sami, Vam po Vaših željah nudimo vso potrebno opremo in usluge, ki jih potrebujete za spoštljivo slovo od najdražjih. 24 UR NA DAN smo za vas pripravljeni - opraviti potreben prevoz pokojnika -vam ponuditi opremo (krste, žare, dekoracijo) - urediti vso dokumentacijo v zvezi s pokojnikom - poskrbeti za vence in cvetje in brezplačno dostaviti - opraviti izkop in zasip klasičnih in žarnih jam - po želji postaviti mrliški oder na domu VSE POGREBNE STROŠKE OBRAČUNAMO IZ POGREBNINE, KI PRIPADA POKOJNIKU PREKO ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE, TAKO DA NIMATE OB IZGUBI SVOJEGA NAJDRAŽJEGA NOBENIH OBVEZNOSTI. Mercator-Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje Z.O.O., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje po sklepu upravnega odbora z dne 19.8.1997 razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo dvosobnega podstrešnega stanovanja št. 9 v stanovanjski hiši v Gornjem Gradu, Novo naselje 1, v izmeri 53,62 m2. Izklicna cena za stanovanje znaša 4.500.000,00 SIT. Javna dražba bo v petek, dne 10.10.1997 ob 10. uri v mali sejni sobi na sedežu zadruge v Mozirju, Cesta na Lepo Njivo 2. Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe z državljanstvom R Slovenije in pravne osebe s sedežem v R Sloveniji. Vsak ponudnik mora pred dražbo predložiti dokazilo o plačani varščini v višini 10% izklicne cene na žiro račun zadruge št. 52S10-601-20514 pri Agenciji za plačilni promet Mozirje ali na zadružni blagajni v Mozirju. Neuspešnim dražiteljem bo varščina brezobrestno vrnjena v treh delovnih dneh po končani dražbi. Pravne osebe se morajo pred javno dražbo izkazati z overjenim izpiskom iz sodnega registra , fizične osebe pa s potrdilom o državljanstvu. Pooblaščenec dražitelja se mora pred javno dražbo izkazati z overjenim pooblastilom. Uspeli dražitelj mora kupoprodajno pogodbo skleniti v treh dneh po opravljeni dražbi. Če v tem času pogodbe ne podpiše, bo varščina zadržana. Kupec mora kupnino plačati ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe oz. v rokih, dogovorjenih s to pogodbo, sicer se šteje, daje od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine, dolžan pa je poravnati morebitno škodo in stroške. Stanovanje je naprodaj po sistemu videno-kupljeno in ni vpisano v zemljiško knjigo. Prometni davek, zemljiškoknjižne ureditve, overitve in druge stroške plača kupec. Morebitni kupci si lahko stanovanje ogledajo dne 8.10.1997 med 13. in 14. uro. Podrobnejše informacije so na voljo po tel. 832-206 vsak dan med 8. in 14. uro. „ulkanizerstv^ iM ZAŠČITA VOZIL No zalogi imamo gume naslednjih proizvajalcev: GOODYEAR, SAVA, FULDA, MARANGONI, DEBICA IN OBNOVLJENE« Brezplačno premontiranje novih gum. Nudimo plačilo na več obrokov s popustom pri nekaterih gumah. No zalogi že večino zimskih gum. NOVAK JOŽE s«p« Okonina 9 Tel«: 063/841-169« I TRAFFIC TRAFFIC AVTO I SOLA SUBARU IM PREŽA ’ TONE ROSENSTEIN tel: 831-108 SEAT IBIZA TOMAŽ ES tel: 832-337 ANTON BENDA tel: 841-083 FRANC in KATARINA DEBELJAK tel: 831-475 RENAULT 5 ANDREJ PRESEČNIK tel: 843-282 Tečaj za voznike motornih vozil se prične v TOREK, 7. 10. 1997 ob 17. uri v gasilskem domu Mozirje. PLAČILO S ČEKI NA VEC OBROKOV Rally Transdanubia Ride 97 (Pre)malo sreče za Andreja M. Helešiča Petega septembra seje s ciljem v Budimpešti enem tedenu končal letošnji enduro motociklistični rally Transdanubia Ride 97. Pod pokroviteljstvom nemške ekipe WNT NC Technik sta se rallyja tako kot lani udeležila tudi slovenska voznika, Miran Stanovnik iz Ljubljane z motociklom Husqvarna in Andrej Marovt Helešič z Ljubnega s KTM-om. Na letošnjem jubilejnem rallyju, tekmovalcev. Prav zato so bile kije potekal preko Nemčije, Avstrije, Češke, Slovaške in Madžarske, je nastopilo nekoliko manj motociklistov (70) kot prejšnja leta. Med njimi pa vsekakor velja omeniti dvojico iz ekipe Schalber Enduro, Andrco Maver in Edija Oriolija, glavne značilnosti letošnjega rallya Transdanubia Ride poleg lepega vremena in hitrih prog številne poškodbe in zlomi kot posledica velikega števila padcev. Slovenska tekmovalca za razliko od lani. ko sta bila pri vrhu, letos Andrej v družbi Stefana Miillerja in Mirana Stanovnika (foto: Bernarda Volovlek) štirikratnega zmagovalca najtežjega tovrstnega tekmovanja na svetu, rallyja Pariz-Dakar. Rally je potekal v vročem in suhem vremenu. Ogromni oblaki prahu, ki so se dvigali za tekmovalci, so na hitrih posebnih preizkušnjah povzročali velike težave pri dohitevanju oziroma prehitevanju Na eni od posebnih preizkušenj (foto: BV) nista imela športne sreče. Zaradi nepravilnosti pri vpisovanju žigov na kontrolnih točkah v predzadnji etapi sta krepko zdrsnila po lestvici navzdol in končala v drugi polovici uvrščenih. Do usodne napake je Miran Stanovnik dosegal prve oziroma druge čase posebnih preizkušenj, Andrej Marovt Helešič pa seje uvrščal od tretjega do petega mesta. Zaradi enake napake je zanesljivo zmago izgubil tudi vseskozi vodeči Stefan Müller iz ekipe WNT NC Technik. Andrej Marovt Helešič se je po vrnitvi domov za sponzorske prispevke zahvalil glavnemu pokrovitelju Pneumatic centru Sitar Dunlop iz Kamnika in ostalim pokroviteljem: zastopniku motociklov KTM za Slovenijo Motor Jetu iz Maribora, podjetju Roiss DVA -Red Buli, trgovini En krajcar, Pletilstvu Slapnik, Eri Vino, MDM Rostfrei, Šetisku, Igeji, Epsiju, Lamcomu in Davidovemu hramu. Franci Kotnik 81 AVTOMOBILSKI KOTIČEK Obiskali smo IAA 97 IAA (International Automobil Ausstellung) ali po domače mednarodna razstava avtomobilov je tretja največja svetovna razstava jeklenih konjičkov. Prekašata jo le Tokio Motor Show in pariški salon avtomobilov. Na 200.000 m2 je letos razstavljalo kar 1.270 proizvajalcev iz 41 držav. Prikazanih je bilo 33 svetovnih in 8 evropskih novosti. Pričakovanja so bila velika, saj so se organizatorji nadejali preko milijona obiskovalcev, kar ni čudno, saj je bila to 100-letnica IAA oziroma 57. zaporedna razstava avtomobilov v Frankfurtu. Smart, golf, astra, freelander, xsara, octavia kombi so bile zgolj kaplje v morju novostmi. Audi Predstavil je aluminijastega malčka z oznako A12. Motor je 1,2-litrski in ima neposredno vbrizgavanje goriva - FDI, kar pomeni porabo okoli 3 litre. Aluminijasta struktura tehta 750 kg, kar je malo za 3,76 metra dolg avtomobilček, zaenkrat še prototip... Vročekrvnežem je buril duhove živorumeni S4 z dvema turbinama in petimi ventili na valj. Ob quattru je na razpolago 265 KM in 400 Nm navora. Opel Nova astra je bila predstavljena kot konkurenca novemu golfu. Na trg pride sicer šele v letu 98, vendar je bolje pohiteti kot zaostati! Z dolžino 4.320 mm ima astra za 97 mm večjo medosno razdaljo kot predhodnica, kar naj bi ob Volkswagen karavana Porsche Inter Auto je kot uradni zastopnik za avtomobile znamke VW, Audi in Porsche organiziral Volkswagen karavano. Četica avtomobilov, ki sojo tvorili polo 50, polo 75, polo limuzina 75, golf VR6 syncro 2.9, golf cabrio Tdi, golf plus 1.9D, golf variant GT 1.9 Tdi, vento 1.9TDI,passatTdi high line in sharan carat VR6 je krožila med uradnimi zastopniki in prodajalci skupine VW. Vsak zastopnik je tako dobil na razpolago zgoraj naštete avtomobile za en dan, program predstavitve pa sije zamislil in izvedel sam. in 110 konjskimimočmi. Oprema je bila vrhunska, in sicer higline, ki predstavlja najvišji nivo med tremi vrstami opreme. V osnovi je passat za naše tržišče bogato opremljen, saj ima vse, kar smo pred leti dokupovali - celo klima naprava je serijska. V testni različici je bilo na razpolago še usnje na sedežih, športni sedeži, lesne obloge in usnjen volanski obroč. Prav usnje na volanskem obroču je hvale vredno, saj omogoča zanesljiv oprijem volanskega obroča v vsaki situaciji. Pravi biser passata pa je bil 1.9 TDi motor z rdečim i-jem, kar pomeni variabilno nastavljivo turbino in 20 KM več kot pri osnovni različici TDI. Prav tako je na razpolago več navora že v nižjih vrtljajih. V praksi se passat izkaže kot velik avtomobil, ki je poln udobja in zanesljivosti. Notranjost je zelo proštoma in omogoča udobno sedenje tudi na zadnjih sedežih. Prtljažni prostorje prava »luknja« brez dna. Naj ljubši pa je delovni prostor voznika, kjer so užitki večji kot na sopotnikovem sedežu. Zasluga gre odličnemu podvozju in motorju. Podvozje je naravnano na udobje, vendar ni mehko. Lega v ovinkih je odlična, če pa avto začne drseti, za kar se morate prav potruditi, se to dogaja popolnoma pod kontrolo. Navdušujejo zanesljive zavore in lahkotnost vrtenja motorja v visoke vrtljaje, kar ni odlika 90-konjskega TDI-ja. No, če vas vse to ni prepričalo, vas bo gotovo poraba goriva: le 6 litrov na 100 km, in to pri 1300 kg težkem avtomobilu s klima napravo!? IGOR Avtocenter Meh Uradna predstavitev, ki jo je organiziral Avtocenter Meh, je bila pred centrom Interspar v Velenju. Pod šotorom smo se lahko okrepčali s kavico in poklepetali s prijaznimi prodajalci AC Meh. Na priložnostno postavljenem odru pa je vseskozi potekal zabavni program, v katerem so nastopale plesne skupine, manjkala pa nista niti Strašna Jožeta. Izbira testnih avtomobilov (prav tako tudi vrsta pred njimi) je bila velika. Moje srce si je želelo golfa VR6, vendar ga v Velenju žal ni bilo. Vzrok? Na prejšnjih testnih vožnjah mu ni pomagal niti quattro inje žal končal na strehi. Naslednja tehtna izbira je bil še sveži passat z motorjem 1.9 TDi krajših stabilizatorjih pomenilo boljšo lego. Motorji bodo od 60 do 136 KM, kar bo ob ugodni aerodinamiki (Cw 0,29) omogočalo ugodne potovalne hitrosti in nizko porabo goriva. Peugeot Prototip 806 runaboat je buril duhove s futuristično obliko, ki še najbolj spominja na hitre čolne. Alfa Romeo Alfa 156 bo zamenjala stari tip 155 in morda rešila tovarno iz finančnih težav. Na kratko rečeno: »oblika je odlična«! IGOR Piše: Aleksander Videčnik Vinogradi d naši dolini Danes si kar ne moremo predstavljati vinograde med našimi travniki in njivami. Pa jih je nekoč bilo kar precej. V Bočni so, denimo, ponekod segali vse do sedanje ceste. Gornjegrajska gospoščinaje leta 1542 beležila kot svoja, dva trga Rore (sedaj Gornji Grad) in Ljubno. Dalje je imela 343 hub (gospodarska enota), 4 polhube, 14 pridvornih gospodarstev, 3 kočar-ije in 213 vinogradov. Vinogradi so posebej omenjeni, ker je zanje ni nse iako. Večkrat zasledimo, celo v uglednih knjigah, podatke, ki niso točni. Takšne spodrsljaje je pripisati nezanesljivim virom, ki se jih včasih pisci poslužujejo. Pa si preberimo nekaj takih primerov! Znani avstrijski zgodovinar dr. Hans Pirchegger navaja v svoji knjigi Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Guelten, Staedte und Mae-rkte, Muenchen 1962, daje upravni urad gornjegrajske gospoščine TIROSEK, primer nemške poselitve tega predela ta-koimenovane Spodnještajerske. Kako je prišel do takega zaključka? Preprosto, iz Tiroseka je naredil TIROLSECK. To pa bi v prevodu pomenilo “Tirolski kot”. Torej naj bi po njegovem tam nekoč živeli tirolski priseljenci. Kot vemo, kaj takega ni mogoče dejansko zaslediti, ne v pisnih virih, niti po priimkih tamošnjih prebivalcev. Morda je to še v duhu taistega slovitega povelja “naredite mi to zemljo spet nemško”? Drugi primer. Graška založba Laykam je izdala album z veduta- veljalo gorsko pravo. Če sedaj pogledamo, kako so bili ti vinogradi razmeščeni, se nam pokaže tale slika: Na območju upravnih uradov: Tirosek 9 vinogradov, Šmartno ob Dreti (Zadretje) 71, Savina 114, Rečica 19, Ljubno 19, Luče 3 in Solčava 7 vinogradov. Sredi prejšnjega stoletja je pričela tudi pri nas razsajati trtna uš, ki je tedaj po vsej Evropi uničila domala vse vinograde, posajene z necepljenimi trtami. Šele ko so pričeli cepiti s podlagami ameriške trte (divjaki), so naše bregove spet krasili vinogradi. Seveda pa je cepljena trta zahtevala drugačne talne in klimatske pogoje. Vsekakor naši, tu v dolini, ne odgovarjajo. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko so vsi ti vinogradi nekoč merili v hektarih. Podatki o tem so za novejši čas, ko so se že opravili popisi, sicer na voljo, toda nc segajo v obdobje za katero so navedeni podatki v tem sestavku. Vsekakor pa ugotavljamo pri gornjegrajski gospoščini, da je bistveni del desetine odpadel na vino. Torej je moralo biti kar dosti vinogradov v naših krajih. kot pišejo... mi gradov. V njem je bil tudi naš Vrbovec. Publikacija je zelo ugledna, grafično privlačna, toda spet seje malo zalomilo. Koje v spremnem besedilu k grafikam pisalo, da leži grad Vrbovec na otoku, da je zapuščen in bolj v ruševinah, sem seveda takoj pisal založbi v Gradec. Poslal sem jim sliko gradu iz zraka, ki dokazuje, da grad nikakor ni na otoku, temveč le na sotočju Savinje in Drete. Dalje, na sliki so lepo vidna povsem obnovljena poslopja. Grad je lep, daje kaj. Ruševine pa so le malo vidne, pričajo pa o nekdanjem gradu na Hudičevi skali. Založba je moje pripombe “vzela na znanje”! V eni zadnjih knjig o gradovih na Slovenskem, je Vrbovec lepo prikazan, toda netočno se je avtorju zapisalo, da so kapelo sv. Jožefa na skali sredi grajskega območja, zažgali partizani. No, vsega pa spet niso krivi partizani. V zgodovini bi se morali izogibati pristranskih navedb. Vemo, daje resnica drugačna. Nemci so potrebovali prostor za protiletalsko obrambo. Vrh skale se jim je zdel pravšni za to. Porušili so kapelo (cerkvico) sv. Jožefa, toda topov niso tja postavili nikoli. Kdaj točno se je to zgodilo, se domačini zanesljivo ne spominjajo. Kaj je k temu povedal Franjo Pukart, ki se medvojnega dogajanja v Nazarjah zelo dobro spominja? “Res so Nemci porušili cerkvico na skali. Resje tudi, da potem tam topov ni bilo. Vem pa dobro,” je dejal Franjo Pukart, “da so Nemci vso opravo cerkve prenesli v samostan, ničesar niso uničili.” Lepe rezane kamne (zelene) iz katerih je cerkvica bila zgradba, so zložili okoli roba skale. Verjetno so imeli na ta način tudi okop. “Kdaj točno je to bilo, spet Pukart, mislim, da je bilo kar kmalu, saj so prek Nazarij letale ameriške trdnjave bombardirati Nemčijo. Verjetno je bilo konec leta 1942 ali na začetku leta 1943. Vsekakor bi ne bilo verjetno, da bi partizani spričo močne policijske postaje v gradu, lahko porušili cerkvico na skali.” Tako torej Pukart. Drugo pa je seveda okoli požiga gradu in poškodovanja samostana. Vse to je treba zapisati prav zaradi tega, da se ne prenašajo napačni podatki od pisca na pisca. Saj je tako, da navedbe enega, koristi drugi, napaka pa se potem vleče v nedogled. Zadnji Robanov Joža je zbral veliko preprostih zgodb iz solčavskega predela. Svoje zapise je objavljal v Planinskem vestniku, Glasniku Slovenskega etnografskega društva in še kje. Imel pa je veliko zapisanega v svojih beležnicah iz katerih je potem dr. Zmaga Kumer uredila knjigo pod naslovom Joža Vršnik, Preproste zgodbe s solčavskih planin. Izdala jo je, leta 1978, Mohorjeva družba v Celju. V njej je zapisala dr. Kumrova uvodoma tudi tole: “Joža Vršnik, po domače Robanov Joža, je bil eden zadnjih, če ne morda res zadnji slovenski bu-kovnik, ena tistih osebnosti, ki so kakor luč: sveti drugim, ko sama izgoreva, skromno in pošteno, brez bahavega plapolanja, vendar luč na gori, vidna od blizu in daleč, da ne moreš brezbrižno mimo; svetla luč, čeprav se zdi komaj plamenček, topel tistemu, ki se mu približa z dobro voljo, in žgoč onemu, ki bi hotel z drzno roko seči po njem”. Robanov Joža seje rodil leta 1900 kot najstarejši od osmih otrok. Umrije leta 1973. Koje oče Martin padel na soški fronti v prvi svetovni vojni, je mati Micka, iz starega Klemenčeve-ga rodu, ostala sama s kopico otrok na velikem posestvu. Joža se ni poročil, zato je posestvo prepustil mlajšemu bratu, sam pa se je skromno umaknil. Od domaje šel pred drugo svetovno bukovnik vojno v Solčavo, kjer je opravljal tajniške posle v tamošnji hranilnici, bil pa je tudi poslovodja v kmetijski zadrugi. Ni imel posebne šolske izobrazbe in kot pravi dr. Kumrova: “učila sta ga življenje in narava, ki j i je prisluhnil z vsem svojim bitjem, ko je kmetoval in planinil ter oskrboval planinsko zavetišče v Kotu, znano po vsej naši domovini”. Pa nekaj njegovih zgodb. Nekdaj so kmetje iz okolice Sv. Duha imeli staro pravico do paše v Frati. To je bil velik pašnik - sedaj je že gozd - na koroški strani Šentlenartskega vrha, last grofa Thuma. Tja so vsako leto gonili živino na pašo in pripovedovali so, kako debela se je jeseni vrnila domov. Zgodilo pa se je - zakaj, ne vem - da je grof Solčavanom prepovedal pašo živine v Frati. Vse prošnje niso nič zalegle. Klemenšekov Urban, brat naše matere, je bil takrat mlad dečko, lep, šikan, brihten in priden. V šolo seveda ni hodil nikjer, vendar pa se je naučil brati in pisati. Pisal je menda lepo kakor malokdo. Ustrelil je nekaj gamsov, mati so pretopili njih loj in iz loja napravili sveče. Pri luči teh sveč seje potem iz knjig naučil nemščine. Brez učitelja seje toliko naučil, daje kar dobro govoril. Pa seje zvedelo, da pride cesar Franc Jožef skoz Celje, kjer se bo nekoliko ustavil. Urban je odšel v Celje in začuda dosegel dostop do cesarja. Pokleknil je predenj in ga prosil, naj potrdi staro pravico Solčavanov do paše v Frati. S svojo prošnjo sicer ni uspel, vendar je že to dosti, da sije - tak mladenič! - upal stopiti pred cesarja. Ko je Urban dosegel potrebno starost, je nastopil vojaško službo v Gradcu. Koliko časa je služil, naša mati niso vedeli. Toda njegova, Klemenča mati so menili, da je služil že dovolj dolgo in so ga želeli domov. Odšli so v Gradec, pa kar peš, saj takrat še ni bilo železnice. Nemško niso znali. V Gradcu so nekje srečali gospe, ki so govorile slovensko. Bile so žene oficirjev. Mati so jim povedali, s kako željo prihajajo, od kod so, kakšno gospodarstvo imajo in kako nujno bi potrebovali Urbana doma. Gospe so posredovale, da so mati mogli pred majorja. Obrazložili so mu, kako težko gospodarstvo imajo na hribovski kmetiji, daje oče bolan in nato prosili majorja, naj jim pusti sina domov. In čudno, major jih je poslušal in prošnjo uslišal. Čez nekaj dni je bil Urban doma. Pozneje je kupil Ložečko kmetijo od starega Ložekarja. Ta, Luka Suhadolnik, je nato kupil Covnikovo kmetijo, se preselil v Covc in postal Covnik. Mladi Klemenčev Urban je vprašal Covnika, kako je treba gospodariti v Ložeku, da mu bo dobro šlo. Covnik, ki je bil sovražnik lova, mu je rekei: ’’Kadar te bo prijelo, da bi šel na lov, pojdi sekat smrečje in steljo in pridno sekaj”. Tako mi je povedal Šumet, Alojz Poličnik. V prihodnje bomo še objavili katero izmed Robanovih zgodb. Pred sto leti so zapisali.... GORNJI GRAD V gornjegrajskem okraju je sedaj pet gasilskih društev in sicer v Mozirju, na Rečici, pri Sv. Frančišku, na Ljubnem in v Gornjem gradu. Letos nastopita še dve požarni brambi: v Bočni in v Šmartnem. Želeti bi bilo, da bi se gasilska društva ustanovila še v Lučah, v Solčavi in v Kokarjih. Vse požarne brambe v okraju naj bi se pa združile v okrajno gasilsko zvezo. Taka združitev bi bila velike važnosti inje že po marsikaterih okrajih vpeljana. (Narodni dnevnik, 28.1.1909) GORNJI GRAD Kroeska Zefa O tej zanimivi ženski iz Bočne smo že pisali. Marija Žmavc je v našem glasilu predstavila to posebnost Bočne med obema svetovnima vojnama. Naj ponovimo nekaj značilnosti Zefe. Bila je upokojena rudarka, ki si je pokojnino prislužila v trboveljskih premogovnikih. Seveda seje tudi “knapovsko” obnašala. Pa še rada je kaj popila! Tudi to je knapovsko. V Bočne je bila edina, ki je bila upokojena in prejemala redno pokojnino. Imelaje malo kočo, zgradila si jo je povsem sama. Baje je za barvanje okenj, nabrala borovnice, jih stisnila in s tem pobarvala les. Poleg vseh iznajdljivosti, je Zefa bila še za “hece”. Nekoč je strašila pri Lorencu. Baje so tam pravili, da jih ni ničesar strah. Zefa se je oblekla kot strašilo in zlezla v drevo blizu hiše. Napravi-laje tako, daje z vrvico napeljano z drevesa, povzročila trkanje na okno. Takšen podviga pa je imel za posledico srečanje z orožniki. Iz Gornjega Grada je prišel orožnik, da jo odpelje na zaslišanje. Zefa pa se je nadvse čudno oblekla, baje je imela ne sebi 7 “untere” (spodnja krila). Orožnika je bilo sram spremljati tako našemljeno osebo, vendar jo je moral. Pa ni bilo kaj resnega iz vsega. Zefa seje še isti dan vrnila iz Gornjega Grada in veselo pripovedovala, kako smešno je bilo srečanje z možmi postave. Daje Zefa bila polna muh in da kroži o njej dosti pripovedi, ve povedati vsak starejši Bočan. Kako je nekoč ugnala nemške policiste, pa povejmo mi! Neke noči so Nemci zasledovali ranjenega partizana. V temi seje zatekel v kočo Zefe. Počisti so videli od daleč, daje tam okoli koče izginil. Grobo so zahtevali, da Zefa odpre vrata. Presvetih so vso kočo in spraševali kam je skrila partizana. Bilo je pa tako. Fant seje res zatekel k njej, Zefa pa je hitro odprla vrata v malo klet pod kočo, skrila ranjenca med krompir. Potem je na vrata zvlekla veliko skrinjo, v kateri so tiste čase hranili obleke. Omar marsikje še niso imeli. Še prej, ko so Nemci uspeli priti v kočo, je že sedela na skrinji, pod katero je bil vhod v skrivališče. Policisti so vse premetali, Zefa pa je trdila, da o kakšnem partizanu seji še sanjalo ni. Neki policist pa je le opazil, da tako vztrajno sedi na skrinji in jo potegnil z nje. Žeje pričakoval v njej plen. Ko pa je odprl pokrov, je zagledal, pa še bolj vonjal, polno nočno posodo. Zefa je namreč imela stranišče “na štrbunk” kar precej od koče, zato je svojo potrebo opravljala, kar v topli koči. Ko je Nemec zagledal vsebino v skrinji, sta ga smrad in gnus pregnala. Ostali sojo tudi jadrno ucvrli. Zefa je potem pripovedovala, da je tudi polna “kahla” nekaj zelo pomembnega v vojni. V pijanosti je ubil v Gornjem Gradu v nedeljo, dne 17. t.m. kmetski fant F.Š. svojega brata Jožefa. Jožefu je oče obljubil toliko denarja, da lahko gre v Ameriko. To je brata Franca razkačilo inje začel prepir. V naglici je potegnil nož, ga bratu zasadil v telo ter mu prerezal eno glavnih žil arterij. Pravijo, daje ubojnik nekoliko slaboumen, sicer pa je bil tudi do skrajnosti pijan. (Narodni dnevnik, 26.1.1909) LOGARSKA DOLINA Na Vidov dan, dne 28. junija je Savinjska ,podružnica S.P.D. slovesno otvorila svojo novo kočo v Logarski dolini. (Šlo je zaTill-erjevo kočo, op. A.V.). Vkljub neugodnemu vremenu seje zbralo veliko število planincev, zlasti iz Celja in Zg.Savinjske doline. Toliko avtomobilov, vozov in kolesarjev še ni videla Logarska dolina. (Nova doba, 2.7.1925) 3ščemo state fotografije Ne boste verjeli. Na razglednici iz leta 1934 je Nazarje takšno, kot ga vidimo. Sliko nam je poslal Edi Papež iz Dobletine. Drage mamice, današnja priloga je namenjena prav vam. Ker je prostora premalo, da bi v njej napisali še kaj o odnosih med otročki in očki, jih prosimo, da se o tem poučijo kje drugje. V uredništvu pa smo se odločili, da na teh straneh napišemo čim več res koristnih nasvetov. Morda takih, ki ste jih med enim in drugim pričakovanjem novorojenčka pozabile, pa tudi takih, ki se izmenjujejo med prijateljicami, v knjigah pa jih ni vedno na enem mestu. Saj smo prijatelji, mar ne? Čeprav sem tudi sama mamica in imam prav toliko staro punčko, da sem vse opisano preskusila šele pred kratkim, priloge nisem pisala na pamet. Oprla sem se na Unicefova priporočila, pa na nasvete slovenskih porodnišnic, kjer jih ne utegnejo posredovati vsaki mamici posebej. Zato upam, da bodo vam in vašemu dojenčku zares koristili. Da boste najlepši poklic na svetu z veseljem opravljale tudi z našo pomočjo. V PRIČAKOVANJU Na prihod novega družinskega člana se pripravljamo bolj kot na prihod najimenitnejšega gosta. Ko se bliža datum rojstva, vse bolj razmišljamo, kako ga pričakati. Potreboval bo našo ljubezen, hrano in sveže pleničke. Rabil pa bo tudi oblačilca in voziček. In ... Stvari v otroških trgovinah je toliko, da se veselemu pričakovanju mimogrede pridruži še skrb. Pa otročki res potrebujejo toliko opreme? “Prva pomoč” v obliki opreme je vsekakor v paketih, ki jih na tem mestu ne bomo posebej predstavljali. Naslednji korak predstavlja izposoja pri drugih mamicah. Taka medsebojna izmenjava je povsem praktična, saj je veliko pajackov in srajčk, ki jih otrok obleče le nekajkrat, potem pa prerase. Podobno svetujemo tudi pri vozičkih, stajicah, stolčkih za hranjenje ... Rabljeni vozički, tudi najnovejši modeli, v oglasih ne presegajo 20.000 tolarjev, stajice in hojice pa ponujajo že za simbolične tri tisočake. Kapice, pa žabice... Sicer pa potrebujemo vsaj: 30 tetra plenic (če ne povijate široko, jih potrebujete za brisanje in ŽE VESTE? KRČI. Če vašega novorojenčka “zvija”, prosite babico ali zdravnika za tako imenovane sab kapljice. Med mamicami so zelo priljubljene, saj večini otrok pomagajo hitro in učinkovito. umivanje), 15 povijalnih plenic, 10 tetra ali mako majčk št. 62, 4 žabice št. 62 (frotir, bombaž ali pliš), nekaj kapic, volnen plišast ali bombažen komplet (garnituro), 2 para copatk, toplo odejico in slinčke. Poleg naštetega pripravimo še kopalno kad, krpice za umivanje, posodico za umivanje, otroško milo, šampon in kopel, 70-odstot-ni alkohol za čiščenje popka, hladilno mazilo, škarjice za nohte, glavnik, vato in košek za odpadke. Puder in “pumpica” za nosek pa se počasi umikata iz otroških poličk. Na njih vse več mamic odmerja prostor oljnim ali kremnim robčkom, ki so nadvse praktični pri previjanju. Prva pot domov Če vas v materinski šoli niso oskrbeli z napotki, kaj priporoča najbližja porodnišnica, svetujemo, da za odhod pripravite: dve plenički za enkratno uporabo, pet tetra plenic, povijalno plenico, dve majčki (tetra in mako), tetra in mako kapico, kompletek, žabice, copatke in odejico. Ne pozabite pa nase! Čeprav vaša postava še ni čisto taka kot D-VITAMIN. Za pravilen razvoj kosti je nujno potreben. Kljub temu ga vsi dojenčki ne prejemajo v zadostni meri, saj imajo nekatere mamice pomisleke proti kapljicam, češ da po njih crtročke hudo zvija. Zato nekateri pediatri priporočajo, da namesto A-D kapljic kupite take, ki vsebujejo zgolj D-vitamin. prej, vam bo prišel prav kak kos oblačila, ki ni nosečniški. Že zaradi boljšega občutka. Prav pa vam bodo prišle tudi blazinice za prekrivanje prsi. Pa na fotoaparat ne pozabite, da boste lahko tako pomemben dogodek primerno ovenkovečili! Otrok potrebuje le 2 ali 3 kapljice dnevno, krči so zelo redki. C-VITAMIN. Ta pa je nujen za doječe matere. Materino mleko ga (tako kot vitamina D) ne vsebuje dovolj, zato ga naj mamica použije vsak dan 100 mg. V nasprotnem primeru lahko pride pri novorojenčku do slabokrvnosti kljub polni prehrani. KOPANJE. V nekaterih materinskih šolah že navajajo mnenje dermatologov, da je vsakodnevno kopanje prepogosto in da otroški koži bolj škoduje kot koristi. Priporočajo, da otročka okopljemo enkrat do največ dvakrat tedensko, vmes pa ga umivamo z vlažno krpico in s čim manj (ali celo brez) mila. ČAJČKI. Dojen otrok prvih nekaj tednov dodatkov v obliki čaja ali vode skoraj ne potrebuje. Če pa je zelo vroče oziroma če otrok dobiva nadomestek, mu ponudite hladno nesladkano pijačo. Če ga muči zaprtje, skuhajte kamilice, v nasprotnem primera kumino. Ob dodatku janeža ali kopra pa dobite čaj za vsakdan. Tako lahko brez kemije sami vsaj v grobem uravnavate otročkovo prebavo. Prilogo pripravila: Karolina Vrtačnik PRIPOROČILA PEDIATROV Prehrana zdravega dojenčka Slovenski sklad za zdravje otrok je izdal drobno, a zelo kakovostno knjižico z navodili o prehrani zdravega dojenčka. Ker se brezplačno deli v glavnem v Ljubljani, v Savinjsko pa ne priroma toliko izvodov, kot je mamic, na kratko povzemamo najpomembnejša priporočila. Otrokom bi materino mleko povsem zadostovalo do 6. meseca starosti. To je najpomembnejša ugotovitev. Če pa uvajamo gosto hrano že prej (po 4. mesecu), upoštevajmo: Strogo prepovedano! Otrok do prvega leta NE SME uživati jajčnega beljaka, jagod, svinjskega mesa, meda, orehov in kravjega mleka. Tudi če ne dojimo, slednjega nadomeščamo z adaptiranimi mlečnimi nadomestki. Idealno bi bilo, če bi jih mamice uporabljale tudi za pripravo pšeničnega zdroba (gresa) ali drugih mlečnih jedi (čokolinov, pudingov, mlečnega riža...). Prav tako do dopolnjenega šestega meseca otroku ne ponujajmo kruha ali keksov iz pšenične ali druge moke, ki vsebuje gluten. Praktično to pomeni, da nikar ne hitite z žemljicami in piškotki, četudi proizvajalec napiše, da so primerni po 3. mesecu starosti. Če otroku, mlajšemu od pol leta, ponudite jedi z glutenom (vsebuje ga tudi pšenični zdrob), lahko tvegate, da se mu bo kasneje pojavila preobčutljivost na gluten, ki se kaže v obliki zavračanja hrane na pšenični osnovi. Brez glutena sta riž in koruza. Lepo je pripraviti vse, kar potrebuje otroček VSE NAREDIM SAM Prva igrača Z nekaj dobre volje, ostankov blaga in domišljije lahko svojemu otročku naredite malega pajacka; prvo igračko. Potrebujemo: kos rožnatega džersija 40 x 20 cm, kos živobarvnga blaga 24 x 12 cm in 1 gumb. Prejico za lase in obšitek, kozarec riža in vato, črn in rdeč flomaster, šivalni pribor. Urežemo in sešijemo, spodaj pa pustimo odprtino. Obrnemo. Okrogli del in vogale štirikotnika na tes- ti r o g e r I J a ], -otLpuvLŠHA. J Prvi dojenčkov dojenček je nared, da ga spremi v posteljico! ZA NOVO PEDIATRIČNO KLINIKO OTROCI JO POTREBUJEMO! PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! ŽIRO RAČUN 50101-654-41037 HVALA. ... ;• J3 •• J 1: Grabnerjeva hiša, Na trgu 7, 3330 Mozirje Telefon v lokalu : 063/ 833 464 Za dojenčke VELIKA IZBIRA OTBOŠKE KOZMETIKE Johnson’s, PENATEN, NITEA BABY, PISSAN, BECUTAN, FRESH & CLEAN. ■Plenice PAMPERS-dvojni Paket 2.790.- sit •Otroški copatki ZAMANE • Kreme proti strgam COUSTAB, HSSAN... ■Blazinice za dojilje drog e r i j a |j| MM! no napolnimo z vato. Z nitjo prevežemo vrat, zapestja in gležnje. V trup stresemo kozarec, odprtino zašijemo z majhnimi šivi. Narišemo oči, lička in usta, s prejico našijemo lase ( čc želimo kodrčke, pošljemo glavico z velikimi ravnimi vbodi). Za oblačilce prepognemo kos blaga in ga urežemo. Ko oblačilce oblečemo, ob-šijemo vratni izrez, rokavna izreza in robove hlačnic. Na koncu prišijemo na sprednji del oblačilca pisan gumb. I j I £ 1 f 'i l< revija za nosečnice in starše Prva revija, namenjena mladim staršem in tistim, ki še pričakujejo naraščaj, vam vsak mesec prinaša prispevke in nasvete o: 1. nosečnosti 2. porodu 3. dojenčkih 4. malčkih 5. družini V reviji Mama lahko vsi bralci aktivno sodelujejo s fotografijami, vprašanji, oglasi, čestitkami in svojimi zgodbami. Vsak novi naročnik prejme priročno darilo, revijo pa bo dobival na dom vsak mesec in po 15% nižji ceni. Naročila sprejemamo po pošti na naslov Mama, Dunajska 59, Ljubljana ali na telefon 061/320 015. -15% NEPREKLICNO NAROČAM REVIJO MAMA za eno leto po ceni 3.978 SIT Ime in priimek. Naslov_________ Poštna št. in kraj_ PREHRANA DOJEČE MATERE Kar poje mamica, dobi tudi otrok DOJENJE Ni zdravja otrok brez materinega mleka Tako je pred leti zapisal znan slovenski pediater in njegova ugotovitev še kako drži. Dokazano je, da so dojeni otroci fizično bolj zdravi, čustveno bolj umirjeni, dojenje pa povezujejo tudi z inteligenco. Kakorkoli že - potrudite se in dojite! Vztrajajte ves prvi mesec in niti za hip ne pomislite, da nimate mleka. Če boste dovolj pile in dovolj pogosto dojile (tudi do 15-krat dnevno! v prvih tednih) bo uspeh zagotovljen. Ijenih trgovinah. Dojenje z njimi je povsem neboleče, ni vnetij, z njimi pa lahko doji prav vsaka mati. Zakaj je otroška hrana draga? Mnoge mamice se jezijo, ker je otroška hrana tako draga. Cene so namenoma visoke (oziroma bolje rečeno: načrtno niso subvencionirane), saj pediatri želijo, da bi ženske dojile, ne pa kupovale nadomestke iz sojinega ali kravjega mleka. Če pomišljate ali bi dojile (nekaterim mamam predstavlja dojenje obvezo, ker prve mesece ne morejo od doma niti za tri ure), naj vam podam izračun: eden bolj kakovostnih nadomestkov stane za štiri do petmesečnega otroka od 25 do 30.000 tolarjev mesečno! Obenem so strokovnjaki že zdavnaj ugotovili, da ženske običajno ne morejo dojiti zaradi premalo mleka prav v tistih kulturah, kjer je na voljo največ nadomestkov. V revnih državah, kjer je novorojenček res življenjsko odvisen od materinega mleka, takih primerov skorajda ne poznajo. Upoštevajte otrokove To je le nekaj misli iz sodobnih priporočil, ko se nazaj k naravi vračajo tudi novopečene mamice z dojenčki v naročju. Nekaj let tako opevane stekleničke z mlečnimi nadomestki se umikajo najbolj preprosti, prvinski in zdravi hrani na svetu - materinemu mleku. Samo žensko mleko vsebuje snovi, nujno potrebne za razvoj očesne retine in možgan. In samo ob materinih prsih se lahko otroček umiri, ko posluša bitje srca, pod katerim je rasel devet mesecev. Zato ne poslušajte sicer največkrat dobronamernih pridig o razvajenih otrocih, ker tako drobceni in nebogljeni, kot so prve mesece po rojstvu, taki sploh ne morejo biti. Vzemite jih v naročje, če jokajo, in pomirite jih s sesanjem, saj vam otroček tako blizu ne bo nikoli več. Naj vas ne zmotijo nobena opravila, kajti vse vas lahko počaka, razen otroka, ki potrebuje prav vas, svojo mamico. Dojenje kot nagrada Dojenje zdravniki imenujejo tudi prvo cepljenje, zato se z morebitnimi težavami pogumno spopadite. Že v nosečnosti se prepričajte, da boste z lahkoto dojile in res bo tako! Ob pomoči tako skrbne patronažne sestre, kot jo imamo v našem koncu, pa bo sploh steklo samo od sebe. Le na primerne pripomočke ne pozabite, da dojenje ne bo obveza, ampak nagrada vašega materinstva. Že v porodnišnico vzemite modrčke za dojenje, posebne podloge, morda celo blazino za dojenje, na katero boste položili otroka. Nadvse praktični so tudi silikonski nastavki za prsi, ki se dobijo v lekarnah ali boljše oprem- Prvi teden po porodu: Ves čas dojenja, še posebej prvi teden po porodu, zelo pazimo na kakovost hrane. Uživamo KUHANO sadje in zelenjavo, dnevno potrebuje organizem do 500 kalorij več. Vendar to ne pomeni, da jeste za dva, saj je narava poskrbela za maščobne rezerve v organizmu. Najpomembneje za uspešno dojenje je, da pijemo dovolj tekočin; vsaj tri litre na dan. V nekaterih porodnišnicah svetujejo tudi 5 litrov, mlečnost pa spodbudite s čaji za dojenje (mimogrede, peteršilj mleko “zapira”, sadni sok in polenta pa spodbujata njegovo tvorbo. Kozarec tekočine popijemo tudi tik pred samim dojenjem. Hrana naj ne vsebuje preveč maščob, še posebej se izogibajte loju, svinjski masti ali zaseki. Naj ne bo preveč slana, začinjena, kisla ali sladka. Iz jedilnika izločimo živila, ki napenjajo. Ko zapustimo porodnišnico: Dovoljeno je sveže mlado meso razen svinjine. Odsvetovane so salame, paštete in druge konzerve. Pomembni so mlečni izdelki, vendar mleka ni treba uživati, če ga ne marate. Nadomestite ga z jogurtom, kislim mlekom, siri ali skuto. Jajca je dovoljeno uživati. Pri izbirimaščob posegajte po olju, maslu, smetani in zelo kvalitetni margarini. Pri sladicah se izogibajte čokoladi in čokoladnim nadevom ter orehom, lešnikom, mandljem in arašidom. Dovoljena zelenjava: korenje, koleraba, pesa, bučke, špinača, cvetača, por, beluši, brstični ohrovt, nežne krhke solate in krompir (kuhan, dušen, pretlačen). Odsvetovana: stročnice, kapusnice, pekoča paprika. (Mimogrede: Ameriški znanstveniki so pred kratkim dognali, da dojenčke zvija tudi po brokoliju.) Sadje. Dietologi odsvetujejo južno sadje (pomaranče - otrok dobi po njih vneto ritko, mandarine, limone, kivi) in jagodičje. Prehod iz kuhanega na surovo sadje naj bo prehoden. Odpijačprvi mesec priporočajo predvsem kompote, čaje in zelo razredčene sokove, vendar ne iz južnega sadja. potrebe! Po Unicefovi shemi dojenja je povsem normalno, če otrok konec prvega meseca, koje dojenje vzpostavljeno, sesa mleko 8-krat dnevno. Drugi, tretji in četrti mesec je povsem sprejemljivo hranjenje do 7-krat na dan. Peti mesec ga dojite 6-5-krat dnevno, šele šesti mesec 3-krat ob drugih dodatkih, nato pa vsaj do dopolnjenega prvega leta dvakrat dnevno, če je mogoče, pa še dlje. Nazadnje opustite večerno dojenje, ker otroka najbolj pomiri in uvede v spanje. VSE ZA OTROKA Po nakupih na Ljubno! Veliki dan, ko bo privekal na svet vaš otročiček, je vse bliže. Skrajni čas je torej, da pripravite novorojenčkovo posteljo in oblačila. A kam po nakupih? Ker lepo okrogle najbrž ne marate (in ne morete) na pravi obhod po trgovinah, vam svetujemo, da se odpravite v zadružno Blagovnico Ljubno. Tam boste dobile čisto vse! Kot vse blago lahko tudi novorojenčkovo opremo kupite na 5 čekov brez obresti. L godno kot le redkokje Dodatne informacije o otroški ponudbi dobite na številki 841-020. Od novega leta naprej se otroški oddelek vztrajno širi. Že tako pestro ponudbo pa so še obogatili s programom Chicco. Tako smo med stikanjem po “ljubenski samopostrežni”, ob prijaznem svetovanju zaposlenih, našli res vse za otroka! Razstavljeni voziček je dopolnjevala ljubka zimska vreča, ki najmlajše varuje pred mrazom na sprehodu. Nekajmesečne razgrajače boste lahko pokrili s toplo odejico, za jesensko zimski sprehod pa jih posadite v nahrbtnik za otroka. Lahko pa jih denete v kenguru za nošenje dojenčkov, doma pa v stajico, pisano hojico ali skokec. Slednji je novost v zadružni ponudbi in nadvse zabaven. Spominja na udobno sobno gugalnico, ki jo pritrdimo v podboj vrat, da lahko malček odskakuje po mili volji. Seveda pa mora biti med tem primerno oblečen. Pa na Ljubnem ne bo zadrege! Police se šibijo pod bodiji, pajacki, žabicami, copatki... Izbirate lahko po mili volji, saj poslovodja Olga Mavrič zagotavlja prost pristop do polic. Prepričana je, da mora kupec blago potipati, primerjati, preskusiti... Še posebej, če nakupuje za dojenčka. Vse za slajši spanec Vemo, da se mali ptički od naporov v začetku življenja tudi utrudijo. Za trenutke spokojnosti jim na Ljubnem lahko izberemo prav vse: posteljico, posteljnino, pa zastorčke in zaslone iz blaga v enakih barvah. Za lažji sen pa lahko kupite tudi igračke z melodijo na poteg, ki bodo dojenčka zamotile pred spanjem. Še preden bo zaspal, pa ga bo treba tudi previti. Seveda bo najlaže na udobni previjalni mizi. Tudi te imajo v zalogi, če pa boste imeli posebne želje, vam jih izpolnijo v treh ali največ štirih dneh. Ko smo ljubenske trgovke povprašali, kaj svetujejo bodočim mamicam pred nakupom, so opozorile še na ležalnike in avtosedeže, brez katerih dandanes ne gre. Med smehom pa so opozorile, da naj bodoče mamice ne pozabijo nase. Pravočasno naj si omislijo modrčke za dojenje in nekaj spalnih srajc, da ne bodo možje prve dni po rojstvu otroka obremenjeni z nakupom takih malenkosti. PR Zgodil se vam je praznik. Dobili ste dojenčka. Preložite del skrbi na nas. Ko rabite torto, pa ne veste, kje bi jo lahko kupili, kakšna naj bo... mi smo pravi naslov. Naše slaščičarke © krst © obhajilo © birmo © poroko © za rojstni dan ■ od prvega do 99. in dalje Pri nas lahko naročite tudi kekse, potice, rezine..., saj zaradi obilice ne zmore vsega. Z našo pomočjo bo vaš praznik res praznik! miš-maš Mozir j e tel.: 833-570 ^^TRGOVmA Je vaš malček že prerasel posteljico, stajico, voziček, stolček, hojco... V trgovini fufjut poznajo rešitev: KOMISIJSKA PRODAJA OTROŠKE OPREME! 'l/ddio. fnvputfevcitvje po- itajicadi, ttojca/i. avta udejii. itaiii. oklenite le v ta^ovhti. da šotna (a/dea pomagali dvomit* itanSem. Nudimo: -Inglesina, Peg Perego... -kombiniran voziček od 8.000,- do 28.000.--stajica od 3.100,- do 4.900,--hojca od 2.800.- do 4.990.--postelja + jogi od 10.000.- do \ 12.600 -zibelka + jogi 7.500.--torba za nošenje 2.800,--kenguru 1.400,- 10.- )0.- do N 12.600 ®@IM?Hl P@SÄÄCJJ1 IM TIL: ®®g - ©flg LEKARNA MOZIRJE Prijateljica mamic in dojenčkov Včasih je veljalo, da smo se v lekarno odpravili zgolj takrat, ko smo potrebovali zdravila. Lekarno smo obiskali torej predvsem kot bolniki, danes pa je lekarna veliko več kot prodajalna zdravil. Za Lekarno Mozirje to še posebej velja, saj v njej poleg zdravil dobimo še marsikaj drugega za zdravo življenje. Za mamice in dojenčke je mozirska lekarna prava prijateljica, saj jim nudi izjemno bogato izbiro raznovrstnih pripomočkov za prvo obdobje malčkovega življenja. Če se malce sprehodimo med bogato založenimi in lepo urejenimi prodajnimi policami, moramo najprej omeniti program AVENT Naturally. To jc program angleškega proizvajalca, ki zajema od stekleničk za hranjenje, cucljev, dud, pripomočkov za dojenje, grelcev otroške hrane do prsnih črpalk in parnih sterilizatorjev. Silkonski cucelj AVENT je edinstven med vsemi, saj je oblikovan tako, da dojenčku omogoča sesanje na enak način kot pri prsih. Širok in mehak cucelj AVENT posnema dojko. Patentiran proti vakuumski rob cuclja omogoča, da zrak prihaja v stekleničko in nadomesti mleko v enakem ritmu kot sesa dojenček. Tako v največji možni meri posnema dojenje. Zrak gre torej v stekleničko in ne v otrokov želodček, prav zrak, ki ga dojenčki goltajo med hranjenjem, paje tisti, ki lahko povzroča mučne trebušne krče. Pri nedavnem kliničnem preizkusu so ugotovili, da novorojenčki, hranjeni z AVENT-om, manj trpijo zaradi trebušnih krčev in so, ko so budni, bolj zadovoljni. Stekleničko AVENT, ki se v sredini malo zoža in ima širok vrat, je lažje držati inje bolj higienična za uporabo. Zaradi dolgega vratu je polnjenje in čiščenje enostavno. Koje cucelj nameščen na steklenički, ni z njim nobenega dela več. Poleg cucljev z eno, dvema, tremi ali štirimi luknjicami je na voljo tudi spremenljivi pretočni cucelj, pri katerem lahko z obračanjem stekleničke spreminjamo pretok. Takšen cucelj je idealen za gostejše jedi. Steklenička za hranjenje AVENT za enkratno uporabo vključuje deset vnaprej steriliziranih vrečk in ravno oporo za pripravo hrane. Je idealna za potovanja, saj nam prihrani prostor in čiščenje. Revolucionarni grelec za stekleničko in otroško hrano AVENT ima vgrajene številne varnostne lastnosti. Visoko razvit termostatični nadzor in termična varovalka omogočata, da lahko grejemo stekleničke, vrečke v obliki stekleničke za enkratno uporabo in kozarčke z otroško hrano. Postopek je hiter in učinkovit, brez kuhanja ali pregrevanja. Električni parni sterilizator AVENT je najvarnejša in najhitrejša domača naprava za sterilizacijo. Dodamo samo 60 ml vode, priključimo in vklopimo. Voda se hitro spremeni v paro in v devetih minutah uniči vse klice. Naprava sterilizira do štiri stekleničke AVENT kot tudi druge pripomočke za dojenje in hranjenjenje s stekleničko. Enako funkcijo opravlja mikrovalovni parni sterilizator AVENT. Med množico odličnih izdelkov AVENT moramo omeniti še posode za shranjevanje materinega mleka ali otroške hrane. V pokrovčkih imajo zapiralne ploščice, kijih lahko zamenjemo s cuclji AVENT in tako posode enostavno spremenimo v stekleničke. Pritrdimo jih lahko tudi na prsne črpalke AVENT. Kajpak je paleta izdelkov AVENT prebogata, da bi jo lahko opisali v nekaj vrsticah. Poleg že omenjenih artiklov so na voljo tudi živopisane nočne posodice v obliki prisrčnih živalic, na katerih se malčki odlično zabavajo. Cene programaAVENT pa so klub njegovi visoki kvaliteti zelo sprejemljive. Zato, drage mamice, obiščite Lekarno Mozirje, kjer vam bodo izdelke radi predstavili in dodali še kakšen nasvet. Program NUK je mamicam (in dojenčkom) morda nekoliko bolj znan. Zajema celotno paleto izdelkov od stekleničk, dud in verižic zanje, grelcev in čistilcev za stekleničke, lončkov in gumijastih igračk. Priročni so kompleti za nego dojenčka s krtačo in glavnikom. Mister BABY je program, kije v marsičem podoben NUK-ovemu, kot dodatek pa ponuja otroške nastavke za stranišča in nastavke za umivanje las, ki preprečujejo vodi in šamponu, da bi zalila nežne otroške oči. Sem moramo prišteti še celoten program WALTA DISNEYA, ki se ponaša predvsem s stekleničkami, na katerih so junaki iz Disneyjevih risank. Za srbeče otroške dlesni so na voljo žvečila prijetnega okusa, različnih oblik in barv. Za nego otroka strokovnjaki v posvetovalnicah najbolj toplo pripročajo kolekcijo BÜBCHEN. V Lekarni Mozirje lahko dobimo celoten program, ki zajema različne kreme, olja, šampone, mleka in robčke za nego. Izdelki BÜBCHEN so izdelani na naravni osnovi in ne vsebujejo konzervansov. To pa je za nežno dojenčkovo kožo še kako pomembno. Kolekcijo BÜBCHEN prodajajo v manjših in večjih pakiranjih ali posamezno, na prodaj paje samo v lekarnah. Tudi kolekcija PENATEN ponuja pester izbor različnih proizvodov za nego dojenčka. Posebnost te kolekcije je posebna torba, ki se lahko raztegne in služi kot nepremočljiva podlaga za previjanje našega malčka. Brez dvoma drži, daje materino mleko najboljša novorojenčkova hrana. Toda zgodi se, da slednjega ni dovolj ali nastopijo kakšne drugačne okoliščine, in takrat morajo mamice uporabiti razne nadomestke. APTAM1L 1 Z MILUPANOM je polno prilagojena mlečna hrana za dojenčke, kije trenutno najbližja materinemu mleku. Namenjena je prehrani dojenčkov od rojstva naprej in je še posebej primerna pri nedojenih otrocih v prvih petih mesecih starosti. Poleg ostalih snovi vsebuje namreč tudi dolgoverižne nenasičene kisline m3 in co6 v podobni količini in koncentraciji kot so v materinem mleku, ki so nujno potrebne za razvoj možganske skorje, očesne retine in živčevja v tem zgodnjem dojenčkovem razvoju. Poleg opisanega mleka je na voljo tudi navaden APTAMIL 1 in APTAMIL 2, kije namenjen dojenčkom od petega do dvanajstega meseca starosti. V Lekarni Mozirje dobimo tudi PIKOMIL 1 (prilagojeno mleko za dojenčke od rojstva do dopolnjenega 5. meseca starosti) in PIKOMIL 2 (delno prilagojeno mleko za dojenčke od dopolnjenega 5 meseca starosti dalje). Oba sta obogatena z železom (prvi tudi s taurinom), vsebujeta vse potrebne vitamine in minerale, edini ogljikov hidrat paje laktoza. V mozirski lekarni dobimo tudi programa hrane za dojenčke HIPP in MILUPA. Pri slednjem velja posebej omeniti MILUPO HN 25, ki zadovolji posebne prehrambene potrebe otroka v obdobju, ko ima drisko. Spoštovane mamice (in očetje), Lekarna Mozirje vas pričakuje! LEKARNA MOZIRJE -tel. 831-984 - delovni čas: 7.00 - 19.00 NON STOP - Hribernikova 2, Mozirje S zlaiarstv< Zlatarstvo ROŽIČ Na trgu 7 v Grabnerjevi hiši v Mozirju tel.: 063/832-200 / Zlato je lahko lepo darilo ob rojstvu ÖdpirföS;/..: ~ ' , - 8.00-12.00,15.00 - 19.00, soboto: 8.00-12.00 JbjOJblKf €)b 3333, Foršt 32, tel/fax.(063) 841-084 Marija Šerbela-Rupnik s.p. Igraje sestavni del otrokovega življenja. Zato potrebuje otrok dobro igračo, da se z njo uči, ustvarja, razvija in pripravlja na delo. Poigrajte se skupaj s svojim otrokom in veselje bo dvakratno. Pri nas imamo dobre igrače LEGO, TOMY, MATTEL, SIKU in druge ustvarjalne po ugodnih cenah! ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA IN NOVOROJENČEK S sklenitvijo življenjskega ali vzajemnega življenjskega zavarovanja pridobi zavarovanec vrsto ugodnosti. Ena izmed njih velja za starša, ki sta sklenila bodisi vzajemno življenjsko zavarovanje ali pa sta zavarovana vsak s svojo polico življenjskega zavarovanja. Zavarovalnica jima bo ob prvem otroku, ki se rodi po prvem letu zavarovanja, izplačala dodatnih 10 odstotkov zavarovalne vsote (vendar največ 1500 DEM) življenjskega zavarovanja, s katerim je zavarovana mati. Dodatne informacije so Vam na voljo na vseh prodajnih mestih Zavarovalnice Triglav in pri Vašem zastopniku. Savinja MANUFAKTURA Mozirje Kaj imajo za otroka? Vse od A do Ž! To je prava informacija za starše! Kje dobite vse za otroka? V prenovljeni Manufakturi v Savinjini blagovnici v Mozirju. Tam imajo tudi poseben oddelek za dojenčke in prav tega vam bomo tokrat pose- bej predstavili. Lahko bi rekli, daje oddelek v znamenju znanega proizvajalca otroških artiklov CHIC-CO. Gotovo ste že slišali zanj. Chiccov program je zares popoln. V sklopu opreme za dojenčke dobite praktično vse: dude in verižice zanje, stekleničke, krtačke za čiščenje, ropotuljice, termometre, za malce večje otroke tudi jedilni pribor, skodelice in nastavke za stranišče. Še bolj boste otroka razveselili z igračami Chicco. Proizvajalec jih je sistematično opredelil glede na otrokovo starost, na voljo pa so od prvega meseca dalje. Potem so tu še Chiccovi vozički, športni in kombinirani, kompleti stolov in mizic in tako dalje. Prijazne Savinjine prodajalke vam bodo pomagale pri pregledovanju ponudbe. Poleg Chiccovih vozičkov imajo v Manufakturi tudi otroške vozičke drugih proizvajalcev v različnih izvedbah, previjalne mizice, ležalne in gugalne sedeže, avtosedeže ter stajice. Pomemben del ponudbe oddelka za dojenčke so tudi oblačila. Oh, kar težko bi našteli vse, kar najdete tukaj: od plajškov, bodijev, slinčkov, pajacev z rokavi in brez, trenirk, igralnih hlač, kap, copatkov in nogavičk do plišastih kompletov pisanih barv različnih velikosti. Zanimiva je tudi ponudba posteljnega perila. Za skrbno nego dojenčka neobhodno potrebujete tudi primemo kozmetiko. V Savinjini Manufakturi ponujajo celotna programa otroške kozmetike Johnson’s in Penaten, ki zajemata olja, mila, pudre, kreme, šampone in ostale artikle. In ko ste v zgornjem nadstropju blagovnice nakupili vse potrebno za vašega malčka, se Savinja MANUFAKTl RA Mo Savinjska cista 4 Tel. 831-309 ir j e ustavite še v samopostrežni trgovini v pritličju, kjer najdete otroško hrano proizvajalcev HIPP, Fructal, ABC Pomurka in Podravka. HIPP ponuja poleg adaptiranega mleka tudi mlečno kašico, instant čaj, blagi sadni sok in mesne, zelenjavne ter sadne kaše. Fructal se ponaša s raznovrstnimi sadnimi kašami in sokovi, ABC Pomurka pa je znana predvsem po mleku v prahu. Podravkine čokolino, grisolino, medolino in fru-tolino imajo radi tudi nekoliko starejši otroci. Savinja se je torej dobro oskrbela z vsem potrebnim za dojenčke, zato vas obisk pri njih ne bo razočaral. E A Velenje, Kidričeva 1 Zibka Zibka Trgovina, kjer veliki ljudje kupujejo za male ljudi Salon pohištva SIMSON Mozirje Z vašim otrokom od rojstva dalje V salonu pohištva SIMSON na Šolski ulici 10 v Mozirju vam poleg ostalih izdelkov iz našega bogatega prodajnega programa predstavljamo zanimivo ponudbo pohištva za vaše najmlajše družinske člane. Če o njih šele razmišljate, če jih morda pričakujete ali pa jih že imate, potem je naš salon pohištva nedvomno pravi naslov za odgovor na vprašanje: kaj in kje kupiti, da bi se vaš malček doma počutil kar najbolje. Za vašega najmlajšega, verjetno tudi najljubšega člana družine, lahko pri nas izberete lepo otroško posteljo ali zibko, previjalno mizico in omarico za prva oblačila. Pri tem vas želimo posebej opozoriti na kvaliteten pohištveni program, vidite ga tudi na sliki, kije sicer namenjen za majhnega otroka, sčasoma pa se lahko dopolnjuje in sledi otrokovim potrebam vse do dnevne sobe ali spalnice za odraslega. Na tla otroške sobe lahko položite pravi volnen itison ali morda vse bolj priljubljenelaminate, ki so zelo odporni na obrabo in se z lahkoto čistijo. Najbrž je odveč poudarjati, da so omenjeni materiali ekološko v celoti neoporečni. Če vam ali vašemu malčku niso všeč enobarvne stene, poznamo rešitev! V pestrem izboru tapet iz našega prodajnega programa boste gotovo našli vzorec, ki bo zadovoljil vaš okus. Za malce zahtevnejše imamo tudi tapete z bordurami. In da bo otroška soba še lepša, še prijaznejša, jo lahko opremite s kvalitetnimi zavesami, katerih širok spekter vam bomo z veseljem pokazali. Vljudno vas vabimo, da se oglasite v našem salonu v Mozirju, v Otroška soba iz naravne bukve: vsi robovi in koti so za otroka neposredni bližini osnovne šole, in prepričani smo, da bomo skupaj prijazno zaobljeni. To ne pomeni samo najboljše obdelave in na^‘ najboljšo rešitev za vas in vašega otroka. kvalitete, ampak tudi varnost za malega zemljana. ^ Kolegica Karolina je že začrtala današnjo temo bobenčka. Tudi jaz, kot mamica malčka, ki še iz pleničk ni zlezel, nimam izkušenj z dolgoletnim materinstvom. Zato sem sklenila, da odide bobenček na sprehod in poišče že malce bolj odrasle otroke in jim zastavi par vprašanj. Načrt je uspel na Ljubnem pred osnovno šolo, kjer sem našla nekaj predstavnikov četrtega razreda. Skupaj smo poiskali, kaj jim je všeč. Prosti čas in oblačenje sta bili tema pogovora. Tudi to je lahko zanimiva tema za pogovor s starši. Srečna družina je tista skupnost staršev in otrok, kjer vedno znova iščejo besede in dejanja, ki delajo vse skupaj vesele in zadovoljne. To pomeni nobenega nezaupanja, laži in skrivalnic ter čim več večerov z ugasnjeno televizijo. Tole je bila pa drzna*. Najbrž je res lažje zatopiti se v probleme filmskih junakov, kot pa se pogovarjati o kočljivih in zamotanih odnosih, ki spremljajo dve različni generaciji. Adi Smolar že ve, kako nezaželeno je, da crkne televizor. Mnogokrat mi je že rekla kaka izkušena mamica: mali otroci - male težave, veliki otroci - velike težave. Pa sem pomislila: le kako to? Saj bo kot šolar toliko samostojnejši in vse mi bo lahko povedal, kar ga bo težilo. Res, teoretično je že tako, če samo površno pogledaš na življenje. Ko pa se malo zamislim, se spomnim, koliko ur pouka je potrebno, da se za silo naučiš jezika, spoznaš zemljepis, razrešiš del problemov v matematiki in tako dalje. Kaj pa življenje? Koliko učenja je še potrebno, da spoznaš osnovne življenjske skrivnosti. Uh, res se bom s svojim malčkom, do takrat, ko ■odraste še veliko naučila. Najbrž pa včasih ne bo ravno lahko ne zanj, niti zame. Vsaka mamica želi biti najboljša mamice in vsak otrok prav to ko najbol jši otrok. Pov ej to pogosto svojim staršem in pogovorite se, kakšne super starše si ti želiš. Nove spoznanja lahko povzročijo prijetne spre membe (s tvojo pomočjo). In o čem smo govorili v živo? Grega, Mišo, Jan, Vasja, Nika, Majo, Matija, Marko, Dav id in Blažka so bobenčku zaupali, kaj vse jim še uspe početi poleg učenja. ZA KAJ VSE "UPORABLJAJO" PROSTI ČAS? Rolanje, gledanje televizije, vožnja s kole som, športne igre in trening na igrišču, od bojka, nogomet, košarka, tenis, tek v nar avo, trening smučarskih skokov, kopanje ti bazenu, hoja po planinah, potovanja s star ši, obiski sorodnikov in prijateljev, in igran je na inštrument. KAKO KUPUJEJO OBLAČILA? Večinoma odhajajo po nakupih s cele družino, nekateri pa samo z mamo. Najpogosteje se odpeljejo v Celje, Mozirje, Velenje, Ljubljano, na Madžarsko, v Italijo in Avstrijo včasih pa naredijo nakup tudi v Zgornji Savinjski dolini. Radi somi odločajo kaj bodo nosili v šolo in za prosti čas. Izključno imajo najraje športna oblačila. IN KATERI KOS GARDEROBE Tl JE NAJLJUBŠI? Grega: Nike copati, Nesove trenerke in bombažne mikice. Mišo: Majice s kratkimi rokavi, kratke hlače in trenerka. Jan: Šiit kapa, trenerko, ter-moflis, startarske. Vasja: Trenerka, kratke hlače, majice s kratkimi rokavi, kapa no šiit, vetrovka, kavbojke, športni copati. Nika: Trenerko, trak za ušesa in šiit kapa. Maja: Trenerka in kavbojke. Matija: Trenerka in majice. Marko: Kavbojke, trenerka in šiit kapo. David: Kavbojke, mikice in startorske. Blažka: Trenerka, kavbojke in kapa. No starši, pa še recite, da so Zahtevni!? Prave športnike imate. Ureja: Slavica Slapnik PRODAJALNA, NA TRGU 33, MOZIRJE TEL.:063/833-277 UMKA iA HIVSMJiHČKi! dude, stekleničke, igrače, tetra pleničke... 0MA6SIA iA »MfiNČKfi: pajaci bunde majčke rokavice kapice kape tren i rke nogavice zimski pqjaci žabice... 0IA6ŠKI Konrifiii mi is iasins mimmi Jesenska prehrana krav molznic V vsakem letnem času obstajajo posebnosti v prehrani krav molznic. V primeru, da pridelamo dovolj kakovostne osnovne krme (sena, travne in koruzne silaže), je zimska prehrana najbolj obvladljiva. Znane so zaloge krme, hranilna vrednost in seveda tudi fiziološke posebnosti visoko proizvodnih krav. Na podlagi tehtanja obrokov in na podlagi dobre, po možnosti po hranilnih snoveh izenačene osnovne krme s kvalitetno strukturno vlaknino, lahko pokrivamo velike dnevne energetske potrebe krav molznic. V letnem času pa je fiziološka oskrba krav molznic s hranili nekoliko drugačna oziroma bolj zahtevna. Najpomembnejša osnovna krma v tem času je paša ali pa prilast. Ta krma je sicer najcenejša in v celoti pokriva energetske potrebe plemenske živine. Pri kravah molznicah, posebno še pri visoko proizvodnih pa nastopijo določene omejitve. Posebnosti letne prehrane so: zelena krma vsebuje zelo veliko vode, zelo malo vlaknine (posebno še strukturne), veliko - celo preveč beljakovin in ima sorazmerno veliko energetsko vrednost. Prebavljivost organske snovi pa je zelo visoka. Zelena krma se zelo hitro stara, menjajo se medsebojni odnosi hranil v krmi, prebavljivost se slabša. To posebej velja za spomladansko in poletno obdobje. V jesenskem času pa je staranje zelene krme počasnejše, obrok je zaradi nizke vsebnosti vlaknin manj strukturen. Proti jeseni se v ruši povečuje delež detelj in zato je v obroku preveč v vampu topljivih beljakovin. Zafadi tega lahko pride do povečane vsebnosti sečnine v mleku. Posebnost letne prehrane je tudi v tem, daje težko ugotoviti količino zaužite zelene krme. Krava največ zaužije trave ali paše,če je le-ta visoka 15-20 cm, če je torej v fazi latenja inje primemo strukturna. Rezultati merjenj so pokazali, da 600-kilogramska krava dnevno zaužije med 11 in 15 kg suhe snovi iz pašne trave oziroma 60 - 85 kg zelene mase. Proizvodna sposobnost paše ali zelene krme Pri normalni paši lahko krava dnevno zaužije v dveh obrokih okoli 65 kg trave. Po energiji to zadošča za proizvodnjo okoli 12 litrov mleka, po beljakovinah pa za 23 litrov mleka. Da izravnamo neizenačen obrok in da popravimo strukturnost obroka, moramo kravam dodajati vsaj 3 kg sena, beljakovinsko razliko pa izravnamo z močno škrobnato krmo. Ta močna krma naj ima lastnost velike energetske vrednosti, njena beljakovinska komponenta pa naj bo čim manj topna v vampu. Za to obdobje je zelo primemo koruzno zrno in suhi pesni rezanci. Ječmen, pšenica in oves zaradi velike topljivosti svojih beljakovin niso tako primerni. Z jesensko zeleno krmo, če jo krava zaužije 65 kg, senom in močno krmo, lahko dosežemo dnevno največ 25 - 28 1 mleka po energiji. Več ne moremo zato, ker bi morali dodajati več kot 6 kg močne krme, kar pa je tako fiziološko kot ekonomsko vprašljivo. Takšne količine močne krme izpodrivajo zauživanje zelene krme že v razmerju 1:1, zelo pa se poslabša tudi strukturnost obroka. Kravam, ki dajejo nad 30 litrov mleka na dan, moramo zato omejiti količino zelene krme na 40 -45 kg, obrok pa prilagoditi zahtevani proizvodnji. Izravnan obrok bo pomenil boljšo proizvodnjo. Če se bomo držali zahtev krav glede na njihovo proizvodnjo, bomo lahko proizvajali cenejše mleko, ki bo tudi po svoji sestavi zadostilo zahtevam mlekarn, kar se nam bo poznalo pri plačilu prodanega mleka. KSS Mozirje Igor ŠKERBOT, dipl. ing. kmet. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE ZAVOD ZA ^ GOZDOVE / SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE Medved v dolini V lanskem letu je bilo opažanj medveda in njegovih sledov malo. V letošnjem avgustu in septembru pa so opažanja medveda postala spet pogosta. Preko deset smo jih zabeležili, nekatera so bila ob belem dnevu. Zanimivo je, da prihajajo poročila o srečanjih z medvedom iz različnih delov naše doline, od Krašice, Menine, Kašnega vrha, Veže, Raduhe, Konjskega vrha, Komna, Starih stanov, Tera. Videli so ga avgusta celo v Skomem, koje prečkal cesto proti Velenju. V enem primeru sta bila opažena dva osebka hkrati. Hočeš nočeš bomo morali sprejeti dejstvo, da se medved v naših planinah in gozdovih stalno zadržuje. Življenje medvedov je zelo Skrito, saj so redki, so izrazito nočne živali in tudi zelo gibljivi. V enem dnevu ali noči se lahko premaknejo daleč na drugo stran doline. Medvedje po svoji naravi vsejed. To pomeni, da poišče vso razpoložljivo hrano. Spomladi, ko je lakota velika, hrane pa malo, se ne brani tudi zelenih rastlin. Prekrižari gozdove in s pomočjo odličnega nosu poišče poginule živali. Obenem razkopava mravljišča, išče žuželke, polže, želod in žir pod listjem. Potem pride radodarno poletje z gobami in gozdnimi sadeži. Dobro pozna užitne gomolje in korenine. Jeseni ima hrane v izobilju in si nabira maščobne zaloge. Tudi sadje in poljščine v odmaknjenih krajih so mu dobrodošel dodatek v prehrani. Za svoje preživetje potrebuje prostrane gozdove, kjer najde dovolj hrane in miru. Srečanje z medvedom je za vsakega človeka veliko doživetje in marsikomu se zašibijo kolena. Ali ni prenevarno, se sprašujemo, da živijo medvedi v naših krajih? Zavedati se moramo, da spada rjavi medved med ogrožene živalske vrste in daje Slovenija ena redkih srednjeevropskih dežel, ki je uspela ohraniti vitalno populacijo medveda. Na celotnem ozemlju Evrope so danes le še tri območja z ohranjenimi vitalnimi populacijami rjavega medveda: Fenos-kandijsko na severu, Dinarsko-Bal-kansko in Karpatsko. Poleg tega v Evropi vztraja še nekaj majhnih izoliranih ostankov populacij, ki so na robu preživetja: v Italiji, Franciji in Španiji. V Sloveniji je osrednje območje populacije rjavega medveda v južnem delu (Kočevska in Notranjska, južni in jugovzhodni del Dolenjske ter južno obrobje Ljubljanske kotline). Značilna za te predele so velika gozdnata območja, redko poseljeno podeželje, veliko površin v zaraščanju, ki nudijo medvedu ugodne bivalne in prehranske pogoje. Ocenjena gostota medvedov je 0,7 do 0,8 živali na deset kvadratnih kilometrov. V osrednjem območju je vsako leto s posebno odločbo dovoljen odstrel medveda. Lani jih je bilo odstreljeno 38, dva pa so živa preselili v Francijo za okrepitev pirenejske populacije medvedov. Zgornja Savinjska dolina spada v zunanje območje medveda. Tu so pogoji za življenje medvedov slabši, zato pri nas živi le redka inicial-na populacija, večinoma sestavljena iz mlajših osebkov, ki iščejo KAJ LAHKO V TEM ČASU STORIMO V GOZDU Jesenje čas, ko tudi v gozdu začnemo s pripravami na zimo. Sem spadajo med drugim tudi naslednja opravila: ■ pred zimo še enkrat pregledamo gozd in posekamo lubadarke in poškodovana drevesa, ki so se pojavila v poznem poletnem in jesenskem času; ■ opravimo zaostali gozdni red; ■ očistimo brežine gozdnih cest - s tem preprečimo poleganje grmovja in dreves in oteženo prevoznost v zimskem času; ■ jesen je tudi čas obilnejših padavin, zato: • uredimo odvodnjavanje na gozdnih cestah in vlakah (izkopljemo odvodne jarke, očistimo propuste in dražnike); • odstamimo sečne ostanke iz jarkov in vodotokov; ■ opravimo planirana dela pri negi gošč in redčenjih v letvenjakih -dela bodo sofinancirana, vendar zaradi zamude pri sprejemanju državnega proračuna z zakasnitvami. primemo življenjsko okolje. Po letu 90 pa so zelo redko opažene tudi medvedke z mladiči. Preko Menine in Savinjskih Alp vodi stara medvedja selitvena pot na sever, proti Avstriji. Ta koridor je bil v preteklosti najpomembnejša smer selitve medvedov v Alpe. Danes je njegova vloga manj pomembna. Medvedi se v glavnem selijo po zahodnem delu Slovenije. V zunanjem območju medveda je predviden le odstrel medvedov, ki povzročajo škodo na domačih živalih. Za vsak odstrel posebej izda Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano posebno odločbo. Upravljanje s populacijo medveda v Sloveniji je v precepu med različnimi interesi. Na eni strani je pritisk srednjeevropskih dežel, ki želijo, da bi se v Alpah oblikovala vitalna populacija medveda, kar je mogoče s stalnim dotokom medvedov iz slovenske populacije. Na drugi strani pa so pojavi plenjenja zlasti ovc stalno prisotni in bodo glede na pospeševanje razvoja pašništva vedno večji. Skoda, ki jo povzroča medved, med ljudmi sproža odklonilna stališča do varstva te vrste. Zato je odstrel osebkov, ki povzročajo škodo, potreben. V letošnjem letu na nazarskem gozdnogospodarskem območju dosedaj še ni bilo povzročenih škod na domačih živalih. Vsem, ki še imajo živino na paši, priporočamo posebno previdnost. Ovce pravočasno priženite is planine. Imeti živino na prosti paši je tvegano. Vsa živina naj bo pod stalnim nadzorstvom pastirja in naj prenočuje v hlevih. Še nasvet lastniku živine, ki so jo poškodovale zavarovane živalske vrste. Prijavo o povzročeni škodi takoj sporočite Zavodu za gozdove, območna enota Nazarje (tel. 831-063, Sodja Kladnik). Po prijavi se skliče komisija in se takoj izvrši ogled poškodovane živine ali objektov ter napiše zapisnik o povzročeni škodi. Zapisnik je osnova za izplačilo odškodnine. Za izplačilo odškodnine za škodo, povzročeno od medveda je v zunanjem območju medveda pooblaščeno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za povzročeno škodo z vladno uredbo zavarovanih živali je pristojno Ministrstvo za okolje in prostor. Za plačilo škode, ki jo povzroče lovne vrste divjadi (najpogosteje srnjad, jelenjad, divji prašič, jazbec, muflon), je odgovorno lovišče - lovska družina. Marija Sodja Kladnik, dipl.ing.gozd. Viri: 1. Prof.dr. M.Adamič: Predlog za oblikovanje nacionalne strategije dolgoročne konservacije vitalne populacije rjavega medveda v Sloveniji 2. Statistični podatki lovskih organizacij Slovenije 1996/97 Novi knjigi o biološkem pridelovanju hrane Letos je društvo Ajda izdalo dve zanimivi knjigi, ki bosta v veliko pomoč tistim, ki delajo z zemljo, rastlinami in živalmi po biološko dinamični metodi. Bistvo te metode je, da sejemo, sadimo, presajamo, oskrbujemo, spravljamo in konzerviramo v času, ko vladajo ugodni kozmični impulzi. Ker izkoristimo naravne sile, nam ni potrebno uporabljati velikih količin škropiv in umetnih gnojil. S pridelovanjem hrane po tej metodi ohranjamo našo okolje, še posebej naše reke in potoke čiste in žive. Vrtičkarji boste veseli knjige Marie Thun: PRAKTIČNO VRTNARJENJE. V njej je preprosto in nazorno razloženo, kako uporabljati dognanja iz dolgoletnih poskusov Marie Thun v vašem vrtu. V njej boste našli nasvete, kako pridelovati zelenjavo in cvetje. Kako jih naravno gnojiti, kdaj jih obdelujemo, kako preprečimo napade škodljivcev in bolezni, kdaj jih spravljamo in konzerviramo. Posebno poglavje je posvečeno pridelovanju komposta. Izvedeli boste, kako si prihranite čas pri zalivanju. Knjiga je polna barvnih slik in skic. Nasvete iz knjige je potrebno uporabljati skupaj sSETVENIM KOLEDARJEM, ki ga že več kot trideset let prav tako izdaja Maria Thun in ga prevajajo več kot v 20 jezikov. Kmetovalcem je namenjena knjiga KMETOVANJE PO BIOLOŠKO-DINAMIČNI METODI avtorjev F. Sattlerja in E. v. Wistinghau-sna. Če želite na svoji kmetiji pridelovati naravno in zdravo hrano, poiščite nasvete v tej knjigi. V njej so zbrane izkušnje, ki so si jih na tem področju pridobili najuspešnejši nemški kmetje in vrtnarji v 70 letih uporabe in razvoja te metode. Izvedeli boste nekaj več o rodovitnih tleh, o pomenu in načinih gnojenja, o ritmih v naravi, o uporabi biološko-di-namičnih pripravkov, o obdelovanju tal in izbiri strojev, o pridelovanju posameznih rastlin, o reji domačih živali, pa tudi o skrbi za kulturno krajino, gospodarjenju in trženju. V Sloveniji je že kar nekaj kmetij, ki se uspešno ukvarjajo s pridelovanjem hrane po tej metodi. Posebej primerna je za turistične kmetije, da gostom lahko ponudimo najboljšo domačo hrano. Tržno gospodarjenje zahteva, da svoje pridelke prodajamo pod zaščitno znamko. Društvo je tudi v Sloveniji uveljavilo blagovno znamko DEMETER, ki je za potrošnike širom sveta pojem najboljše kakovosti živil. Knjigi lahko naročite pri Društvu AJDA, p. 1354 Horjul. Na istem naslovu lahko dobite tudi nekatere pripravke za biološko-dinamično gospodarjenje. Društvo Ajda je neprofitna nevladna organizacija, ki dohodke od založniške dejavnosti vlaga v širjenje znanja o biološko-dinamičnem delu z zemljo in domačimi živalmi. Lep pozdrav Zeleni Franček Traktorski agregat Nikoli v temi Težko si predstavljamo, da v današnjem, tehničnem času ostanemo brez električne energije. Dokler gorijo luči, se tega sploh ne zavedamo, ko pa ugasnejo in stroji ne opravljajo več svojih funkcij, so problemi težki in neizbežni. V podjetju Jutro iz Mozirja, ki ga predstavlja Matjaž Zagoričnik, že vrsto let delajo na področj u pridobivanja električne energije in omenjene probleme dobro poznajo. Zavedajo se, da oddaljene kmetije, predvsem v zimskih razmerah pogosto ostanejo dalj časa v temi, električni stroji, kot so pogonski elektro motorji, molzni stroji, grelne in hladilne naprave, nenazadnje tudi polne zmr-zovalne skrinje pa so v takem primeru brez svojega pravega pomena. V praksi je za nemoteno opravljanje dela na povprečni sodobni kmetiji potrebnih 12 kW električne energije. To zahteva kar precej drage naprave -agregate z dizelskim ali bencinskim motorjem, ki potrebujejo vzdrževanje, mesečno kontrolo, letni remont na motorju, generatorju in avtomatiki. V primeru neupoštevanja navodil za vzdrževanje je malo možnosti, da bo stvar delovala v trenutkih, ko nastopi tema (Če ima hudič mlade...). Prav to pa je bil motiv, da so v Jutru začeli razmišljati o možnih kombinacijah, in sicer kako: 1. izkoristiti že obstoječe stroje - traktorje, kar pomeni: traktor dnevno obratuje, zato je vedno v izpravnem stanju, ni potrebno posebno vzdrževanje (akumulatorji, olja...), več traktorjev na kmetiji; 2. zagotoviti moč za pogon vseh električnih strojev na kmetiji (traktorji so moči od 30 do preko 80 KM); 3. zagotoviti mobilnost (pogosto se energtja potrebuje izven domačije); 4. zagotoviti enostavnost in priročnost: enostavni tritočkovni priključek, kardanski priključek kot pri vseh ostalih kmetijskih strojih, vtikač in vtičnica brez komplicirane avtomatike; 5. zagotoviti cenovno dosegljivost. Ko so povezali vseh pet točk, so dobili traktorski agregat, ki zagotavlja dovolj energije takrat, ko jo najbolj potrebujemo, je enostaven za upravljanje inje prenosljiv. Povezali so se s firmo VISA, ki takšne agregate izdeluje že mnoga leta. Podjetje Jutro je generalni uvoznik traktorskih agregatov, kupcem pomaga pri izbiri naprave, jo dostavi na dom, instalira, jamči za brezhibno delovanje, po potrebi pa tudi servisira. Na željo stranke uredijo tudi generalni priključek, karpome-ni, da z enim stikalom ločijo elektro mrežo in celotna poslopja napaja traktorski agregat. V roku 15 dni dobavijo agregate standardnih moči, in sicer 8,10,14,20 in 24 kW, za ostale j e rok dobave po dogovoru. Vsekakorje potrebno poudariti, da se samo s pravočasnim nakupom takšnega agregata rešimo bližajočih se težav, saj mora biti agregat instaliran in pripravljen še preden zmanjka električne energije. Zgornjesavinjska liga v malem nogometu V vodstvu Zadruga Mozirje Rezultati 3. kola, 19. septembra: Davidov Hram : Avtoelektrika Bitenc 3:1 (2:1), Polda’s - West Blue Jeans : Zadruga Mozirje 1:6 (1:0), Kokarje : Foršt 0:0 (0:0), Solčava : Zalugn’ca 2:2 (1:1), Raz-boije : Policija 2:3 (2:3). Čeprav v ekipi Davidovega Hrama nekaj močno “škriplje”, kar se vidi po slabih udeležbah igralcev na tekmah, so tokrat s premišljeno igro brez težav premagali domačo ekipo, Avtoelektriko Bitenc. V drugi tekmi tretjega kroga med ekipama Polda’s - West Blue Jeansa in Zadruge Mozirje smo spremljali dva povsem različna polčasa. Po vodstvu Polda’sa v prvem delu, so v drugem igralci Zadruge nasprotniku vsilili svoj način igre in z izdelanimi akcijami dodobra napolnili gol Mozirjanov. Sledilo je srečanje starih rivalov iz prejšnje sezone: Kokarij in For-šta. Kljub temu, da tokrat nismo videli zadetka, smo spremljali izredno borbeno in dramatično tekmo, v kateri sta dominirala predvsem oba vratarja. V “derbi” srečanju tega kola sta se pomerili še nepremagani ekipi Solčave in Zalugn’ce. Po izenačeni in razburljivi igri so najprej povedli Solčavani, vendar so Ljubenci kaj kmalu rezultat izenačili in tudi povedli. Proti koncu tekme pa je kapetan solčavskega moštva Ljubo Kosmač izkoristil napako v gostujoči obrambi in ekipi sta si razdelili točke. Najbolj razburljivo pa je bilo prav gotovo zadnje srečanje, kjer je ekipa Policije tesno premagala Razborčane. Po vodstvu Policije 3:2 v prvem polčasu, smo bili v drugem priča hudemu pritisku Rad-mircev, ki so hoteli za vsako ceno rezultat izenačiti. To jim je preprečil vratar Policije Borut Keršič, kije z odličnimi obrambami navdušil številno občinstvo. Rezultati 4. kola, 26. septembra: Razboije : Foršt 1:0 (0:0), Kokarje : Polda’s - West Blue Jeans 4:1(1:0), Solčava : Zadruga Mozirje 1:4 (1:3), Davidov Hram : Zalugn’ca 1:4 (1:1), Avtoelektrika Bitenc : Policija 4:2 (1:0). V uvodni tekmi četrtega kola sta se v občinskem derbiju pomerili ekipi Razborja in Foršta. Po precej izenačenem srečanju je na koncu v polno zadel Mitja Božič. V nadaljevanju so Kokarčani s svojimi izkušnjami in učinkovito igro v napadu nadigrali ekipo Polda’s - West Blue Jeansa, ki je tako izgubila že tretjo tekmo zapored. Z nestrpnostjo smo pričakovali derbi tega kola med prvo in drugo uvrščeno ekipo Zadruge in Solčave. Slednji so delovali nekoliko nezbrano, kar so s pridom izkoristili igralci Zadruge ter preko razpoloženega Ermenca, kije dosegel klasični hat-trick zasluženo slavili. Zalugn’ca še naprej nadaljuje z odličnimi predstavami, kar so na svoji koži občutili tudi igralci Davidovega hrama, ki so se z Ljubenci enakovredno kosali le v prvem polčasu, potem pa je odločila večja učinkovitost in daljša rezervna klop Zalugn’čanov. Igralci Avtoelektrike Bitenc so tokrat zaigrali tako kot znajo ter dokazali, da vendarle sodijo v druščino lige, Policija pa tako kot v prejšnjih letih še vedno preveč niha v formi. Lestvica po 4. kolu: 1. Zadruga Mozirje 4 400 18:4 (+14) 12 2. Zalugn’ca 4 310 13:6 (+7) 10 3. Kokarje 4 220 10:5 (+5) 8 4. Solčava 4 211 15:11 (+4) 7 5. Policija 4 202 9:9 (0) 6 6. Razborje 4 112 8:11 (-3) 4 7. Polda’s - West Blue Jeans 4, 103 6:12 (-6) 3 8. Avtoelektrika Bitenc 4, 103 7:17 (-10) 3 9. Davidov Hram 4 103 7:12 (-5) 1 10. Foršt 4 013 3:9 (-6) 1 Komisar lige Franjo Pukart PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE ( NOVO - NOVO V ŽELEZNINI MOZIRJE ) Obrtniki, podjetniki, ki imate v svojem programu izdelavo pohištva, stavbnega ali sobnega, v poslovalnici ŽELEZNINA Mozirje vam nudimo kvalitetno okovje, ( PROGRAMA HARALD GLASS Avstrija. ~~~) Za tiste, ki radi doma sami kaj postorijo, pa nudimo \ ( hobi program orodja in pribora MÜLLER. ) / V SE PRIPOROČAMO! // Urban Acman Slovenska atletika je še v povojih Atletika je vrhunski šport, ki kuje v oblake zmagovalce in v trenutku pozablja na poražence. V Sloveniji je ta šport še globoko v povojih in težko je dosegati vrhunske rezultate z odnosom, ki ga do nje danes goji država. Kako doseči sanje in sloves, ki pripada zmagovalcem, pa smo povprašali Urbana Acmana iz Šmihela, ki je bil letos del slovenske atletske reprezentance na svetovnem prvenstvu v atletiki v Atenah. SN: Iskrene čestitke! Najprej za uvrstitev v državno reprezentanco in tudi za dosežen uspeh na prvenstvu ter uspešno promocijo Slovenije v Atenah. Kaj delaš, s čim se ukvarjaš? ACMAN: V Ljubljani študiram zgodovino, pravkar sem dokončal tretj i letnik. Poleg študija pa se aktivno ukvarjam s športom. SN: Kaj pomeni: aktivno se ukvarjati s športom? ACMAN: Predvsem treningi, dvakrat dnevno in tu in tam kakšne daljše priprave v tujini. Temu podrediš svoj način življenja do določene meje, do koder ti še ustreza. Kar je pa preveč, pa ni več to, kar želiš. SN: Kdo je tvoj trener? ACMAN: Do sedaj sem treniral z Vladenom Pavljakom iz Celja, sedaj pa sem ga zamenjal s Srdanom Đorđevićem iz Ljubljane. Delo z njim bo še bolj profesionalno, saj on trenira tudi Jernejo Perc, Anjo Valant in Gregorja Cankarja. To pa je v bistvu del slovenskega vrha. Sedaj se bo formirala tudi nova skupina, kjer nas bo pri tem trenerju samo sedem atletov in bo tudi delo kvalitetnejše. Sprinter napreduje nekako do 25. leta, od 25. do 30. leta pa dosega najboljše rezultate. SN: Od kod ljubezen do športa, do teka? ACMAN: Vse skupaj seje spontano pričelo pred 4. leti, ko so prišli uspehi na raznih srednješolskih tekmovanjih. Tako dobiš zagon. Začel sem trenirati šprint. 100 m, 200 m in štafeta štirikrat 100, pozimi 60 m. SN: In kakšne uspehe beležiš? ACMAN: Do letošnje sezone sem dosegal naslove mladinskih prvakov. To nikoli ni veliko štelo. Lani smo v Lizboni na Portugalskem v štafeti dosegli državni rekord. Letos pa se mi je bolj odprlo. Dosegel sem normo za svetovno prvenstvo. Bil sem državni prvak na 100. Na Danskem pa smo dosegli nov državni rekord v štafeti štirikrat 100, ki nas je popeljal v Atene. Velik uspeh pa sem dosegel tudi pred kratkim na Univerziadi na Siciliji, kjer sem bil 18. Do polfinala sta mi zmanjkali le 2 stotinki. SN: Pred kratkim si se udeležil svetovnega prvenstva v atletiki, kije bilo v Atenah. Ali je za tako veliko tekmovanje potreben kakšen poseben trening in koliko časa in treningov je potrebnih, da se lahko športnik udeleži svetovnega prvenstva? ACMAN: V bistvu ne. Z Đorđevićem in ekipo smo odšli v Grčijo 10 dni pred prvenstvom. Tam smo se najprej aklimatizirali, saj so bile neznosne vremenske razmere. Vročina in smog, po katerem so Atene dobro znane. Od športnika do športnika pa je različno, ko- Urban Acman: “Atletika bo med poletnimi športi postala št. 1” liko časa rabi za dosego oz. izpolnitev norme, ki jo postavi mednarodna atletska zveza. Pri nekomu je to 10 let, pri drugem manj. Znani so tudi primeri, predvsem pri črnih atletih, ki lahko skočijo med zvezde v trenutku. Velikokrat so žal v ozadju tudi nedovoljena sredstva, doping, ki pripomorejo k hitrejšemu napredovanju. SN: Kako pa je izgledalo življenje v Atenah: ACMAN: Srečo smo imeli, da smo bili v najboljšem hotelu. Z nami so bili atleti iz Amerike in Velike Britanije in vsemi temi zvezdami. V tem pripravljalnem obdobju se naredi en trening, da narediš v svojih mišicah tonus. Ves čas smo bili pod policijskim spremstvom. Nevarnost je pretila predvsem s strani Turkov, ki so že pred prvenstvom najavljali teroristične akcije. Organizacija pa je bila odlična, vsaj za nas tekmovalce. SN: Kakšni so občutki atleta, ko stopi na stadion, poln ljudi, ki od atletov zahtevajo skoraj nemogoče? ACMAN: Fenomenalni. Ravno v času naše tekme je bilo na stadionu 80.000 gledalcev. Človek dobi krila. Nekateri v takšnih trenutkih odpovejo - jaz pa-si pred takšno publiko prav želim nastopati. SN: Kdo je s tabo tekmoval v štafeti? ACMAN: Prva predaja je bil Marko Štor iz Velenja, druga jaz, tretja Tomaž Božič, ki mi je letos za stotinko odnesel državni rekord, zadnja predaja pa je bil Gregor Breznik iz Domžal. SN: Kaj je tvoj cilj in kje vidiš svoje mes- to v prihodnosti? S kom bi še želel tekmovati? ACMAN: Prav sedaj smo imeli to srečo, da smo se pomerili z najboljšimi nigerijskimi šprinterji, Kanadčani, z Donovanom Bailyjem.. .Ko stojiš z njim na stezi in se ogrevaš, vidiš, da to sploh ni nek bav bav. Cilji? V šprintu je za belca cilj uvrstitev v polfinale na svetovnem prvenstvu. Prav tako na Olimpijskih igrah. Takšna pričakovanja niso nerealna. Če že ne na prihodnjih OI, pa morda kasneje, na OI leta 2004. Odvisno od tega, koliko bom napredoval v prihodnje. SN: Kaj bi sporočil mladim bralcem, ki jih privlači tek in bi radi z njim nekaj dosegli? ACMAN: Naj ne obupajo. Kljub temu, da je v tem športu izredno težko dobiti sponzorje in sredstva, ki so nujno potrebna za doseganje rezultatov. Atletika je v Sloveniji šele v povojih, gotovo pa bo v nekem času ta šport postal številka 1 med poletnimi športi tudi pri nas. Kar pa se sponzorstva tiče lahko pogledamo kar k našim sosedom v Avstrijo. Atletika je pri njih razvita približno do iste ravni, kot pri nas. Npr. avstrijski šprinter, kije bil z mano na prvenstvu in dosegel podoben rezultat kot jaz, ima zagotovljeno vse s strani države. No, kot sem že dejal, atletikaje pri nas še v povojih. SN: Urban Acman, hvala za pogovor. Želim ti veliko uspehov in čim manj problemov pri iskanju sponzorjev, ki bodo tem uspehom po svoje botrovali. Benjamin Kanjir Teniški klub Ljubno Turnir za veterane Teniški kljub Ljubno je minuli konec tedna pripravil turnir za veterane. Le ti so se pomerili v dveh kategorijah: od 35 do 45 let in nad 45 let. V mlajši kategoriji je v konkurenci 18 tekmovalcev slavil Andrej Stefanovič pred Antonom Melavcem, tretje in četrto mesto pa sta si razdelila Dani Trbovšek in Roman Kro-novšek. Med osmimi tenisači starejše kategorije je bil najboljši Miloš Skomšek, drugo mesto je osvojil Stanislav Rakun, tretje do četrto pa Daniel Majcen in Danilo Dobovičnik. KF Lokostrelstvo Perhač in Zemljakova državna prvaka 20. in 21. septembra je bilo v Poreču odprto državno prvenstvo Hrvaške, na katerem so med 75 udeleženci nastopili tudi mozirski lokostrelci. V olimpijski disciplini FITA ROUND je z najboljšim rezultatom turnirja 1300 krogov zmagal Dušan Perhač, ki je ob tem tudi izboljšal državni rekord na 70 metrov - 330 krogov in na 50 metrov - 327 krogov. Na omenjenem turnirju je bil odličen drugi v kvalifikacijah tudi Štefan Ošep, ki pa je na koncu pristal na devetem mestu. Med veterani je Miro Borštner zasedel tretje mesto, med članicami pa je Bernarda Zemljak pomedla s konkurenco in zmagala z rezultatom 1293 krogov. Ob tem je popravila državni rekord na 30 metrov na 343 krogov. Minuli konec tedna je na Mostu ob Soči potekalo odprto državno prvenstvo v poljskem lokostrelstvu, ki je bilo hkrati zaključni tumir za pokal Alpe-Adria. Med članicami compound je postala nova državna prvakinja Bernarda Zemljak, kije osvojila tudi alpski pokal in postala zmagovalka nad zmagovalkami. Osvojila je tudi priznanje za najboljši ženski rezultat. Pri članih compound je z novim državnim rekordom postal državni prvak Dušan Perhač, kije zmagal tudi v razvrstitvi za alpski pokal in prejel posebno nagrado za najboljši rezultat prvenstva. Štefan Ošep je v konkurenci članov osvojil tretje mesto, Miro Borštner pa enajsto. Slednji je bil med veterani tretji. Skupni zmagovalec pokala Alpe-Adria je postala reprezentanca Slovenije, za katero sta nastopala tudi Bernarda Zemljak in Dušan Perhač. Franci Kotnik NK Ljubno Poraz in zmaga na domačem igrišča V 3. in 4. kolu II. lige za starejše dečke je ekipa Nogometnega kluba Ljubno iztržila tri točke. V tekmi proti ekipi Mons Claudius so bili mladi Ljubenci zelo nespretni, saj niso znali izkoristiti štirih lepih priložnosti za zadetek. Ekipa iz Rogatca je to kaznovala in zmagala z rezultatom 2:0. Veliko bolj uspešni so bili ljubenski talenti v drugi tekmi proti ekipi Radeče papir. Igrali so bolj domiselno in pokazali precejšen napredek v igri. Za domače je bil dvakrat uspešen Klemenšek, po enkrat pa sta zadela Šlogar in Planinšek. Končni rezultat je bil 4:1. V zadnjem kolu bodo Ljubenci gostovali pri šoštanjskem Usnjarju. Uroš Bolko Mladi ljubenski nogometaši (foto: ToP) Ukradli so mu bukovino 18. septembra je Jože D. iz Žlabra prijavil tatvino desetih kubikov bukovine. Neznani storilec mu jo je odtujil v gozdu, kjer je imel pripravljeno, da bi jo odpeljal. Za storilcem še poizvedujejo. Nagovarjal je občane 18. septembra je občan iz Dobletine sporočil policistom, da je k njemu prišel neznan moški, star okoli 40 let, ki je vozil osebni avto zastava 101 temne barve z registrsko številko SG 33-57L. Neznanec gaje prosil, naj mu posodi denar za gorivo. Ker so se tega dne pojavili podobni klici tudi s strani drugih občanov, so policisti sklenili poiskati neznanca. Izsledili so ga in ugotovili, da gre za nezaposlenega Borisa K. iz Slovenj Gradca, za katerim so tamkajšnji policisti razpisali iskanje zaradi goljufij. Čeprav so bili vsi oškodovanci seznanjeni z možnostjo kazenskega pregona, so od tega odstopili. Spravljal bo les 19. septembra je predstavnik Gozdnega gospodarstvaNazarje prijavil tatvino opreme za spravilo lesa, ki jo je neznani storilec izvršil iz njihovega službenega vozila. GG je s tem oškodovan za okoli 80 tisoč tolarjev, neznanca pa še iščejo. Moten javni red in mir 19. septembra so bili policisti ob 23.15 in 24. uri obveščeni, da v lokalu Amadeus na Ljubnem ob Savinji motijo nočni red in mir. Ugotovljeno je bilo, daje v omenjenem lokalu potekala prireditev z živo glasbo, ki ni bila priglašena, zato bo policija ustrezno ukrepala. Pretepal je ostale goste 20. septembra je natakarica v lokalu Pri Vlasti v Mozirju Silva B. poklicala na policijo in povedala, da jo je na delovnem mestu udaril Vojko P. iz Brezja pri Mozirju. Vojko naj bi se vinjen zadrževal v lokalu in pretepal ostale goste. Patrulja je takoj odšla na kraj dogodka in Vojka zaradi suma, da bo s početjem nadaljeval, odpeljala v prostore za pridržanje do streznitve. V BIFEJU SO BILI PREGLASNI 21. septembra so gostje lokala Bistro Šport v Varpoljah nekaj minut čez polnoč motili nočni red in mir, zato bodo policisti zoper lastnika Borisa V. ustrezno ukrepali. Mladina vznemirja Varpoljčane 21. septembra so bili policisti ob peti uri in pet minut obveščeni, da mladi razgrajači v Varpoljah motijo nočni počitek. Kurili so ogenj, se s kolesi z motorji vozili po naselju in kričali. Ker so kršitelje uspeli prepoznati, so zoper nje že podali predlog sodniku za prekrške. Z MOPEDOM V BISTRO 23. septembra so ob pol petih popoldne prišli v bistro Tribuč v Mozirju 19-letni Jože T., 21-letni Srečko L. in 18-letni Gregor M., vsi iz Lepe njive. Prvi se je vanj celo zapeljal s kolesom z motorjem, nakar so bili nadvse glasni in so se moteče vedli do drugih gostov. Toda še pred prihodom policijske patrulje so pobrali šila in kopita, kar pa jim pri sodniku za prekrške seveda ne bo nič pomagalo. V SPOMIN Mineva šest let, odkar nas je zapustila draga mama in stara mama Jerica MRAVLJE rojena ŠKET Za vedno boš ostala v naših srcih. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prižigate sveče in jo ohranjate v lepem spominu. Njeni otroci z družinami V SPOMIN 8. oktobra bo minilo 5 let, odkar nas je zapustil naš dragi Avgust KRIŽNIK iz Nazarja in v naših srcih bo za vedno ostala njegova prijaznost in priljubljenost, ki jo je užival vsepovsod. Pogrešamo ga in hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in s tem izrazite spoštovanje do njegove osebnosti. Vsi njegovi ZAHVALA ob smrti dragega moža, očeta in deda Janeza LESJAKA iz Mozirja (18.12.1923 - 19.9.1997) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste počastili njegov spomin z ljubeznijo in mislijo nanj, ter ga pospremili k njegovemu mirnemu počitku. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju, dr. Butu, Mariji in Ignacu Oprčan, pogrebcem, gospodu župniku Ivanu Suhoveršniku za opravljen obred in gospodu Ludviku Esu za poslovilne besede. Hvala pevcem za zapete žalostinke in ZBU NOV Žalujoči: žena Anica, hčerka Alenka z družino ter sinova Martin in Ma ks r^/JL JT'vS NOVO, NAJNOVEJŠE, NAJKVALITETNEJŠE IN NAJCENEJŠE POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA IN KAMNOSEŠTVO 1VIWIV^A1M/A IZ PARIŽELJ PRI BRASLOVČAH V POGREBNI SLUŽBI MORANA SMO SE ODLOČILI, DA OSNOVNI-KLASIČNI IN ŽARNI POGREB ODSLEJ PRI NAS NE STANETA POPOLNOMA NIČ! PRAV STE SLIŠALI - NE NASEDAJTE GOVORICAM- ZA OSNOVNI POKOP PRI NAS NE BOSTE ODŠTELI NITI TOLARJA. POGREBNA SLUŽBA MORANA TEL.: 720-660, 720-662, 720-003 Že tri leta v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ni ure, dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami ti, saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Jožetu POTOČNIKU iz Poljan. 4. oktobra mineva tretje leto, od kar si nas zapustil. Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujete njegov grob in se ga spomnite. Vsi njegovi VETERINARSKO DEŽURSTVO Od 29.09. do 05.10. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Moziije, tel. 0609-633-419, od 06.10. do 12.10. Zagožen Drago, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-418, od 13.10. do 19.10. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-417. Veterinarska postaja Mozirje, tel.: 831-017, 831-418. Konjaška služba, tel.: 451-03,. sobota, nedelja in prazniki: 0609-631-933. Veterinarski zavod Slovenije, Marija Rup, dr. vet. med., tel.: 0609-649-436, Izdaja zdravil: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure, nedelja in prazniki od 7. do 8. ure. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 29.09. - 05.10. Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910 06.10. - 12.10. Tratnik Franc, Pusto Polje, tel. 831-263 13.10. - 19.10. Lever Peter, Paška Vas, tel. 885-150. Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910- Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 - Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. Nove knjige v knjižnici Mozirje 1. STROKOVNA LITERATURA: Hartman: Orožje: kako do orožja in orožnih listin * Pokom: Gastronomija * Moj otrok se drogira! * Kersten: Zarota proti Jezusu * Ljubno ob Savinji: 750 let * Slovensko kmetijstvo in evropska unija * Nežmah: Kletvice in psovke 2. MLADINSKA LITERATURA: Jennings: Osamljena Nana * Gos-cinny: Asterix in Briti * Heichen: Osvajalec miru * Brezina: Mlin strahov 3. LEPOSLOVJE: Louys: Ženska in pajac * Maurer: Metulji na snegu (pesniška zbirka) * Hutinski: Poležavanje v senci * Čater: Resnični umori * Donner: Šabono * Brandford: Ne pozabi * Clark: V mesečini si lepa 4. VIDEOKASETE: Matilda = Matilda * Sleepers = Sleepers * Ukradena srca = Two if by Sea * Beli očnjak = White Fang * Pravi pogum = Courage Under Fire * Prikazen in senca = The Ghost and the Darkness = Lepe vasi lepo gorijo = Lepa sela lepo gore * Klub vra-jih babnic = The First Wives Club RADIOKLUB MOZIRJE NA TRGU 14 MOZIRJE obvešča vse ljubitelje radijskih zvez, elektronike in računalništva, da organizira tečaj za operaterje III. in n. razreda. Vpis vseh interesentov bo v ponedeljek, 06.10.1997 od 19. do 20. ure v prostorih RK Moziije (za papirnico). Dodatne informacije dobite na 845-194 ali 831-357 zvečer. KINO MOZIRJE 4./5.10.1997 BREAKDOWN - triler Režija: Jonathan Mostow Vloge: Kurt Russell, Kathleen Quinlan JeffTaylor je mestni človek, vajen udobja. Ko se mu na potovanju sredi puščave pokvari avtomobil, se znajde v neznani situaciji. Pomoči in zatočišča pa ni nikjer... Triler, ki vam ne bo pustil dihati! 11./12.10.1997 IZGUBLJENI SVET (Jurassic park) - avanturistični spektakel Režija: Steven Spilberg VIogefJeff Goldblum, Juliane Moore Dolžina 125 min. Dinozavri so, kljub uničenju Jurskega parka, preživeli. Nekaj znanstvenikov pa jc prišlo na otok nadzorovat. Eden izmed njih ima v mislih izvesti “posel stoletja”. Dinozavre bi preselil v poseben živalski vrt sredi civilizacije. Dinozavri pa sc seveda branijo. .. PREDSTAVE: SOBOTA OB 20.30 URI IN NEDELJA OB 19. URI. KINO NAZARJE 4./5.10.1997 TI, TI LAŽNIVEC - komedija Režija: Tom Shadyac Vloge: Jim Carrey, Maura Tierney Jim Carrey jc tokrat profesionalni lažnivec. Na sodišču zastopa zapletene primere, v katerih vedno uspe zaradi izredne sposobnosti prepričevanja in laganja. Toda lažnivec ni samo v službi, ampak tudi v zasebnem življenju. Pri tem pa najbolj trpi njegov petletni sin... -11./12.10.1997 IZGUBLJENI SVET PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI. KINO LJUBNO OB SAVINJI 4./5.10.1997 EXPRES EXPRES - ljubezenska komedija Režija: Igor Šterk Vloge: Gregor Bakovič, Barbara Cerar Plašen, negotov in vase zaprt fant lepega dne sede na vlak in odpotuje. Brez cilja. Od postaje do postaje. Vstopi dekle, kratkolasa, nevsiljiva, zanimiva. Vožnja se nadaljuje. Ljudje prihajajo in odhajajo. Fant in dekle pa potujeta dalje. 11 ./12.10.1997 ANAKONDA - avanturistični triler Režija: Luis Llosa Vloge: Jeniffer Lopez, Ice Cube, Jon Voight Šestčlanski filmski ekipi, ki želi posneti film o industrijskem plemeni ob Amazonki, sc pridruži samotar Saronc, za katerega so v ekipi prepričani, da pozna skrivnostno pleme. Toda Sarone želi obračunati z 12 metrsko kačo ubijalko, legendarno anakondo. Odprava se spremeni v pravo moro v pragozdu. PREDSTAVE: SOBOTA OB 19.30. URI IN NEDELJA OB 17.30. URL CENA KINOVSTOPNICE JE 450 SIT. ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE in AGENCIJA AVRORA ŽALEC k 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 I ^ Tel.: 833-080, 833-101 SAMO S PRAVIM PRIJATELJEM V VARNO ŽIVLJENJE! DOBRODOŠLI! J VABLJENI! Cvetke in koprive IDILA PLOČEVINE Končno je uspelo... To, kar ni inšpektorjem, policistom in komunalcem, je našemu fotoreporterju Pepiju Koprivniku. S fotoreportažo v stilu pravega paparazza je odpravil zapuščeno, pošrinfano, razbito vozilo, ki je stalo pred občinsko hišo - le komu v opomin? Tik preden so slike obkrožile svet, je avto izginil. (TAVRIA PRESS) REPORTER IZ KANADE Našemu drugemu fotoreporterju Cirilu Semu pa je uspelo, da je na delu “ulovil” kanadskega fotoreporterja s slovenskim rodovnikom. Menda objektiv njegovega aparata še posebej uspešno išče lepe obraze in vitke postave ženskega spola, kar nenazadnje dokazujejo slike. ( JOŽE, KRANJSKI JOŽE PRESS) HALLO, HALLO! Na sliki vidite priznanega gostinca, ki telefonira. Kam? To je pa skrivnost. (DRIIIIN PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične T n OVEN od 21.03. do 20.04. Ne bo vom trebo hoditi nikomer, po boste vseeno razumeli Stvori, ki vos begajo, še posebno po tem, ko boste zodevo predebatirali s prijotelji. Ponudite se, do ne boste vedno in parsed glovni. Zdoj je nomreč čos, ko morate razmisliti o vrednosti drngih ljudi. V vsokem odnosu, ki se vzpostavi, pustite sogovornika, naj pove svoje. Kmolu boste spoznali, koj vse vom je ostolo skrito, & ves čos vodite in nodzirote potek. Noslednji teden boste nekoj storili, kor ste že dolgo odlošoli. To sicer ni v voši novodi toda sedoj se temu preprosto ne boste mogli upreti. Vzrok leži v vošem somoonolizironju. Ker to zodnje čose prepogosto počnete, se lobko zgodi, da boste tudi tokrat prehitro vrgli pufer v koruzo. Ne odnehajte, razčlenite stvari, uglejte razne dejavnike, potem po v nekem trenutku prenehajte in izpeljite dejavnost. Akrijo bo uspešnejšo, če boste pritegnili koga, ki rad sodeluje z vami. BIK od 21.04. do 20.05. Uspelo vom bo, česor se boste lotili premišljeno in preudarno. Nekje v ozadju tli želja po priznanju in potem, da bi zablesteli. Izkazali se boste z delom. Premišljeno nnfitovonje vam bo obrodilo sodove. fer po je novodo železno srajca, upoštevajte umik stvari, ki jih že počnete redno ob določenem času. Če se le da, izhajajte iz občutka, do delate prostovoljno. V tem obdobju vas čaka tudi ne|ubi dogodek, ki vas bo prisilili k temu, do zočenjote misliti tudi o svoji diužini in o svojih prijateljih. Ni bistvo v tem, do noredite vse, do bi jih zadovoljili, bistvo je v tem, do kar naredite za druge iz nesebičnih razlogov. Običajno se zadovoljite s prvim. Zato vom bo toliko monj prijetno, ko boste spet razmišljali o dogodkih iz preteklosti. Je že tako, do vaše prizadevanje puščo določene posledice. Zapomnite si sonje, razmislite o njih, potem vam bo josno. DVOJČKA od 21.05. do 21.06. Občutek utrujenosti in utesnjenosti ws bo silil, da boste intenzivnejše iskali izhode. Kor kmalu vom bo to tudi uspelo, nošli boste družbo, ki vam bo res ustrezala, v kateri boste pobudnik za marsikatero akcijo, ki jo boste izpeljali v skupini. Toda ne igrajte prisiljeno. Na splošno je najboje, do se ves čos zavedate, da nastopote. Drugi tega ne bodo opazili, ker jih boste spretno vpeljali v pogovor, dejavnost. Ob tem pa ne dovolite, do vaše domoče obveznosti zaostajajo. Noslednji teden boste nekoliko zmedeni, ker zveza v katero ste precej vlagali ni prineslo zadovoljstva, ki ste go pričakovali. Zavedajte se, da preteklosti ni moč ubežati,-z vsako malenkostjo se boste, «oj v mislih srečali ponovno. Ne obremenjujte se s tem, da bi kaj spremenili, soj vam v tem obdobju ne bo uspelo. Zoto pa lahko prisluhnete partnerju in spoznajte no koj vas opozarja. RAK od 22.06. do 22.07. Q Čos, ki je pred vami, vom bo omogočil, da boste z lahkoto Si. V navezovali stike. Ne boste šli mimo nikogar, ne do bi go ogovorili. Prizadevali si boste v želji, da ljudem pomogote. V ospredju bodo torej potrebe drugih ljudi. To vam bo dajolo polno zadovoljstvo le v primeru, če boste znoli svojo dobrosrčnost na nek način zaračunati. Nekaj morate dobiti nozaj, sicer vos bo spremljal občutek, do somi sebe zapostovljate. Ob tem pa se trudite, do boste dali ime raznim občutjem in občutkom. Česar ne boste prebrali ali se naučili iz psihologih čtiv, boste poimenovali po navdihu. Izumljanje novih besed, poimenovanje, po bo imelo smisel le tedaj, če boste delali primerjovo z nečim, kar ste v preteklosti doživeli. Štorih nopak ne boste ponavljoli, tudi nopak, ki ste jih odkrili in ozavestili pri svojih starših, ne boste posedovali. Ukrepajte po logičnem zaporedju. LEV od 23.07. do 23.08. Po nepotrebnem premišljujete, koko bi človeka, ki ste ga pred kratkim prizadeli, pridobili nazaj. Pustite mu, naj gre svojo pot. Če bo potrebno se bo po naključju zgodilo, da se spet srečate. Seveda pa vos bo še naprej vznemirjalo nezaupanje v višji načrt, v vesoljno urejenost. Vse bi radi tukaj in zdaj, z lastnimi očmi bi rodi ugledali vse, kar vas zadeva. Zdaj pa vam nekateri ljudje pritrjujejo v materialnem smislu, ki vas trenutno sploh ne zanima, že kmalu pa se bo pokazala druga stran. V končni fazi pa ne čutite trajnega zadovoljstva v tem, do se ljudem kar noprej izpostavite, da si želite njihovega priznanja in neprestanega pritrjevanja. Kmolu se boste zavedali, da imate korist predvsem zaradi tistega, kar čutite v sebi. Naslednji teden to v najvefji možni meri tudi uresničujte. Korak za korakom in ničesar ne boste zamudili, še posebno, ko boste ugotovili, da se morate sami dobra počutiti, da vas ljur(e sprejmejo. DEVICA od 24.08. do 23.09. Merkur, ki bo prehojol skozi vaše znamenje kaže, da boste v prihodnjem obdobju v svojem elementu, todo kljub vsem prednostim, ki jih boste imeli zaradi poudarjenih intelektualnih zmožnosti, se morate paziti pretiranega kriticizma in samoljubego vztrajanja pri svojem. Vaši nasveti so sicer ponavodi pametni, toda poskušajte jih deliti nekoliko bolj diplomatsko, kot imate navado. Drugam je pred vomi prav srečno obdobje, čos vam bo zelo hitro minevol, saj boste srečali veliko zanimivih ljudi in izmenjali množico informacij, ugoden položaj Venere pa kaže, da boste združevali piijetno s koristnim. Največ energje boste imeli tisti, ki ste rojeni okrog 12 septembre, odlično boste nopredovoli in s svojimi dosežki boste zelo zadovoljni. Na ljubezenskem področju boste imeli največ sreče ob koncu <0. nt TEHTNICA od 24.09. do 23.10. Spričo pomanjkanje ugodnih plonetovvvašemznomenju, boste izgubljali zaupanje v svojo srečo. Toda že v prvi polovici oktobra ^ se bo situacija obrnilo vam v prid. Venera bo v dobrem aspektu z vašim znamenjem, kar bo ugodno vplivalo na vašo vitalnost in sproščenost. Najbolje se boste počutili tisti, ki imote v tem obdobju rojstni don. Še posebej boste optimistični, čeprav vam bo nogajol Sotum, zato bremena, ki ga nosite s sobo še kmalu ne boste mogli odvreči. Na splošno se vsem tehtnicam obeta v prihodnjih dneh nekoliko lažji in večji zaslužek ali pa boste vtem pogledu nekoliko večji optimisti, kar je tudi nekaj vredno. V ljubezni večjih premikov ne bo. Da bi se vmešavali v življenje drugega in posegali v njegove odločitve, najbrž nimate pravice. Vzrok bi bil nadziranje, ki ga morda zveliko žlico zajemajo. Brskanje po človekovi zavesti naj ne traja predolgo. Na hitro ukrepajte. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. Že nekaj časa se niste pošteno zabavali, kot da vas vodjo sile, ki jih ni mogoče videti, kot da delate za nekoga drugega. Pogovor s človekom, ki bo na vas napravil vtis, naj bo osnova za nadaljnje ravnanje. Bolj zavestno se odločajte in se zavedajte, da tudi odločitve, ki jih sprejemate iznenada, na hitro, nosijo jedra vaših prejšnjih razmišljanj. Naslednji teden izkoristite lepe jesenske dni, saj je pred vami čas, ko vam je vladarica ljubezni Venera izredno naklonjena. Podaija vam ubranost v vseh vrstah medsebojnih odnosov. Ker bo smehjaj na vašem obrazu izredno vabljiv, boste izredno zapeljivi in imeli v ljubezni tudi več sreče kot ponavadi. Vsi škorpijoni boste izredno zgovorni in to vam bo prineslo nove uspehe na delovnem področju. Izredno dober čas za študij. Moč odločitev. STRELEC od 23.11. do 21.12. Vrgli ste se v delo in časa za počitek bo tudi v tem obdobju bol j malo. Toda že proti koncu naslednjega tedna se boste ptecej sprostili in nenadoma ugotovili, da imate veliki) prijateljev, ki bi vas radi videli in poklepetali z vami. Novice, ki vam jih bodo prinesli na uho, ne bodo vse dobre, toda na srečo niste občutjivi, ker boste še nekoliko bolj klepetavi, kot ste ponavodi, pazite da ne boste izgubili preveč časa z brezpredmetnim govorjenjem. Na poslovnem področju boste uspešni, če boste pripravljeni na nenadne spremembe in nujnost hitrega ukrepanja. Vaše ljubezenske veze bodo v zatonu, a to še ne pomeni, da vam grozi kakšna izgubo, toda tudi priložnosti bodo bo( skope. Če ste rojeni proti koncu novembra, boste začutili vpliv Marsa, pričelo se vam bo zelo muditi, a hitite počasi! KOZOROG od 22.12. do 20.01. Pred vami je prav lepo obdobje. Merkur v devici kaže, da bo to čas konstruktivnih pogovorov, ki bodo pripomogli k vašemu uspehu no poslovnem področju. Načrti, ki jih boste delali v prihodnjih dveh tednih bodo dobro premiš(eni in jih boste najbrž uresničili brez težav, če le niste rojeni v dneh okoli 8. januarja, kajti razmere vas bodo silile v čakanje, odpovedovanje in skrbi. Z nekim moškim boste imeli še naprej težave, drugi kozorogi, pa boste pri vseb oblikah odnosovzelo uspešni. S partnerjem bosta našla veliko skupnih točk, okoli katerih se bodo sukali vajini pogwori in seveda dotiki. Ostalo kozorogi pa boste imeli veliko osebne energije, ki jo izkoristite za delo, šport in drage dosežke. Seveda boste morali nekaj prispevati tudi sami, da bo uspeh zagotovjen. Dela se lotite po vrednosti in ne po zunanjem videzu. Ko boste začutili bo pravo. VODNAR od 21.01. da 20.02. * V zadnjih nekaj dnevih so mnogi med vami doživljali napade /VVI jeze, zaradi tuje nezanesljivosti in pomanjkanja čuta za etiko in moralo ali pa ste utrpeli kako drugo škodo in bili slabega zdravja. Tovrstne težave bi lahko v prihodnjem obdobju lahko občutili še tisti, ki ste rojeni po 9. februarju. Brzdajte jezo. Za vse druge vodnarje pa ve|a težave, ki ste jih imeli z nekim moškim, bi se zdoj lahko pridrožile tudi težave z neka žensko, zato bodite kar se da previdni. V ljubezni pa ne tvegajte preveč, srce skrjte globoko kot se le da. A po teh slabih novicah še ena dobra. Sonce v tehtnici, ki je zelo harmonično z vašim znanjem, vam bo podarilo več vitalnosti in energije. Če ste rojeni 1. februarja, se boste večini težav izognili, saj vas bo varoval Jupiter, planet optimizma, sreče in priložnosti. S svojimi željami boste prispeli no cilj, ko boste pot prehodili. RIBI od 20.02. do 20.03. Venera v škorpionu, znamenje, ki se odločno ujema z vašim, zato bo vaše hrepeneče srce morda končno našlo varen pristan, v katerem se bo varno in trdno zasidralo. Če ste rojeni okrog 11. marca, je pred vami zelo konstruktivno obdobje, saj boste začutili nenaden polet in voljo do dela, tako umskega kot telesnega. Izkoristite enetgijo, ki jo boste imeli v izobilju. Za vse ribe pa velja, da bi lahko imeli nekoj smole pri raznih oblikah komunikacije, pazite, kaj govorite in ne dajte se sprovocirati. No finančnem položaju vam kaže kar dobro, soj vam bodo pomagali prijatelji, koristilo pa bo vam tudi, če bi se poskušali otresti tovrstnih težav z nekoliko bolj pozitivnim odnosom do dela. Toda vi veste. Denar ni vse. Otroci bodo veseli darilo, se z njimi. H Ko je situacija neumestna, je težko na neumestljivo mesto vnesti pravi vnos. Vnos v mesto levega okvirja je povsem neumestljiv, že zaradi neumestne situacije. OBVESTILO BRALCEM PODOBVESTILO: to obvestilo ni bilo dano v branje uredništvu Savinjskih novic. Ker se nad Zadrečkimi novicami, torej, se pravi vašimi novicami izvajajo represalije, točneje pritiski, drugače povedano: cenzura, se bralcem, torej vam, najponižneje opravičujemo zaradi izpada člankov, oglasov, fotografij, karikatur in nenazadnje tudi obvestil, če tole ne bo objavljeno. Opravičujemo se, kar pomeni, res nam je žal tudi za vse tiste, ki niste utegnili biti užaljeni z naše strani. Krivdo za nastalo stanje, ko ste bili prikrajšani za žolčne kamne, ne valite na Zadrečke novice. Tudi v prihodnje se bomo trudili, da bomo pisali za cenzuro in se ji poskušali izogniti. Vsem, ki nas radi berete, pa: Brez skrbi, vas bomo že našli in užalili! uredništvo Zadrečkih novic P.S.: Odslej smo v ilegali, ne povejte tega nikomur! Boj na požiralniku Aktualna novica! Novic ni! Kot požiralnik na polju nam jih požira cenzura. Kaj se je zgodilo? Urednik Savinjskih novic je cenzuriral Zadrečke novice, da bi se izmaknil tožbi, ki bi morebiti sledila žaljivim člankom, če bi bili objavljeni. Urednika Savinjskih novic sedaj tožijo Zadrečke novice zaradi zlorabe svobode cenzure. Med drugim je bil sprejet predlog, da se Zadrečke novice razširijo na dve strani, s strani Zalkota Tavrla pa je prišel ugovor, da so Zadrečke novice že na dveh straneh, ampak je ena stran le za urednika SN. Urednik Savinjskih novic: "NiČ nimam proti. Naj se Zadrečke novice razširijo na dve strani. Na sever ali na jug, le v Savinjskih novicah ne!" Ob tem so člani družine Tavrl izglasovali nezaupnico uredniku Zadrečkih novic, ki se za prispevke njegovih novinarjev ne potrudi, da bi bili objavljeni brez cenzure. Ob tem je urednik Zadrečkih novic izjavil: "Kaj morem!" Njegove besede so pomirile razgrete strasti in urednik bo ostal urednik še naprej, le Zadrečkih novic ne bo več. Vse pritožbe sprejemamo v rubriki Naravnost v smeti. Vendar govorice, da se uredniku Zadrečkih novic izmika stolček, niso potihnile. Le-ta komentira: "Nič ne de, kupil sem si zofo!" "Kaj bo z našim honorarjem za cenzurirane članke?" se sprašujejo novinarji družine Tavrl. "Brez skrbi! Tudi honorar bo cenzuriran!" Podan je bil tudi predlog, da bi Savinjske novice namesto Zadrečkih novic objavljale zgolj prazno stran, na katero bi lahko bralci vpisali svoje novice in bi lahko ob izposoji soseda primerno užalili, recimo z rubriko: Sosedi še za časopis nimajo. Nekateri bi radi videli Savinjske novice kot tednik, Zadrečke pa kot letno izdajo: nobenkrat na sto let! Sprašujemo pa se: Po čem so smisli takšnih nesmislov? Novo številko Zadrečkih novic boste torej prihodnji teden zaman iskali pri vašem prodajalcu Savinjskih novic! Spor pelje vse do sodne dvorane. Zmagovalna stran: sodišče je oglobilo obe sprti strani zaradi poskusa napada na resnost delovanja sodstva in ustave republike države. NUJNO! NUJNO! NUJNO! OBVESTILO Urednik Savinjskih novic išče dva pomočnika za urednika Zadrečkih novic, da ga bosta držala nazaj! NUJNO!NUJNO!NUJNO! Iz česa so sestavljene Zadrečke novice? Iz ščebca predrznosti, zrnca nezdrave pameti, velike mere žalobnosti, zvrhano dozo avtocenzure, ostala polovica je pod karanteno v raziskavi laboratorijskih delavcev inštituta Jožeka Tavrla. Kaj predstavlja inteligenčni kvocient 100? 100 številk Zadrečkih novic, če so tiskane v nakladi 3000 izvodov. Kaj dobiš, če raztrgaš Zadrečke novice na dva dela? Dve na nos! PRIHODNJIČ: Ali naj Zadrečke novice izhajajo kot samostojne novice in: Ali naj naklada presega število enega izvoda? PRIHODNJIČ: K slovesni otvoritvi lukenj na naši cesti seje podal praznik dobre letine mehanskih delavnic. ZADREČKE NOVICE V VSAKO SLOVENSKO VAS! Anketa Bralce smo povprašali So vam Zadrečke novice všeč? Kaj so Zadrečke novice? 0% Malo 0% Malo že 0% Zelo 0% Na to vprašanje bralci niso hoteli odgovarjati po obrazcu. Vsi so vpisali: Samo za njih še živim. Kaj vam pri ZN najbolj manjka? Nič 0% Vse 0% Manjka še več ZN 100% Kaj bi si želeli spremeniti? Savinjske novice 100% Bi vas motila večja cena Zadrečkih novic? Tu se je naša anketa končala. Na vprašanje: Ali bi si želeli še več cenzure? smo dobili od enega naših bralcev odgovor: "Bi si vi želeli imeti kravo brez vimeti?!" VČLANITE SE V SINDIKAT DRUŽINE TAVRL! TUDI MI VAM BOMO VSE OBLJUBILI! ZADREČKE NOVICE MORAŠ IMETI RAD! INTERVJU V četrtek smo v svojo sredo povabili urednika Savinjskih novic, ki je častni član Zadrečkih novic že od ustanovitve. Hoteli smo ga intervjuvati, pa je kar sam postavil prvo vprašanje: SN: Kje so piksne pira, ki so bile v hladilniku? ZN: Kako naj vemo. Toliko piva smo spili, da se nihče ne spomni nobenih piksen! SN:Kjeje tekila? ZN: Kaj je to? SN: Alkoholna pijača, ki ima v steklenici črva za priokus. ZN: BLURB! öQ® toOö Če v oktobru dan močno se skrajša, vroča noč muke vam oslajša! OPRAVIČILO Bralcem se opravičujemo v zvezi z objavljenim oglasom v prejšnji številki Zadrečkih novic, kjer je neznani oglasnik nudil vlomilske usluge. Kaže, daje šlo za neslano šalo. Nihče se namreč na želje naših bralcev, ki so te usluge potrebovali, ni odzval. VSffi^fj® 03Xte§O30[]Q Žal še vedno velja tale kratek ep: v gostilni težko je sedet na prazen žep! ©cžav® vam J® SESTAVIL: METOD ROSC BORIS PATERNU VNETJE OČESNE ŠARENICE LEVA ROKA VRSTA TOPILA AM. MESTO NA JUGU ZVEZNE DRŽAVE MISISIPI OTIRAČ ZA NOGE PRED PRAGOM SAVINJSKE NOVICE PRVA ŽENSKA SKANDINAV. MOŠKO IME ŠALA KONJ SIVE BARVE STARO- ŽIDOVSKI KRAU DEJANJE OB ODHODU SAVINJSKE NOVICE VISOKA ŠOLA JEZIKOVNA POSEBNOST LATINŠČINE V DRUGEM JEZIKU PEVKA PRODNIK TRAČNICA NOMADSKO PLEME V ZAHODNI AFRIKI OKRAJŠAVA ZA TELEFON SMUČAR GIRARDELLI BRAZILSKI NOGOMETAŠ GRENKA ALKOHOLNA PIJAČA PRIKRIVANJE, MASKIRANJE ELDA VILER BRAZILSKO MESTO OB REKI PARANA-PANEMA NAPAD, NASKOK IZRASTEK NA VRHU PETELI-NOVE GLAVE DRAGO IBLER USTNI INŠTRUMENT VELIKO FINSKO JEZERO HRIB PRI BEOGRADU GLAVNO MESTO MAROKA TURŠKO MESTO OB IZLIVU REKE MARICE BIKOV GLAS IT. MESTO Z GLASBENIM FESTIVALOM ( SAN____) PRODAJNO BLAGO VITEK STOLP OB DŽAMIJI ALI MOŠEJI UBOŽICA, SIROTA DEL OBRAZA JUNAKINJA ROMANA APRIL, PISATELJICE MIRE MIHELIČ MESTO NA VZHODU OSREDNJE MEHIKE ZAČETNI ČRKI ABECEDE ORANJE ANTON DERMOTA AMERIŠKI SKLADATELJ KERN PAS MED KOPNIM IN MORJEM REKA V GRŠKEM PODZEMLJU UMRLI EGIPTOVSKI PREDSEDNIK (ANVAR EL) ČIME in PRIIMEK: NASLOV(ulica, kraj): MINI SLOVAR ALEMAO: Brazilski nogometaš AMERON: Reka v grškem podzemlju ENEZ: Turško mesto ob izlivu reke Marice ENRICO: Italijansko moško ime IRITIS: Vnetje očesne šarenice Rešitev prejšnje križanke: Benedik, agonija, ralo, ep, IL, tiki, kitabal, mati, Ava, Tadeja, Er, galeja, urica, Iliri, ocet, Bine, erotika, abazija, Isar, NU, Aladin, Ra, INA, Olav, tar, Capone, Anita, Arafat, nalet. Obvestilo reševalcem: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Vinko Tajnik, Rečica ob Savinji 88; 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Trapic kave + Tropic kartica): Marija Golob, Rečica ob Savinji 131; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Trapic kartica): Emilija Psič, Rovt pod Menino 5; 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Zdenka Blekač, Sp. Kraše 2, Šmartno ob Dreti. Dobitniki prevzamejo nagrade v podjetju Caffe-Tropic v Žalcu. Čestitamo! Rešeno križanko iz 20. številke SN izrežite iz časopisa in jo do petka, 10. oktobra 1997, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, ki jih prispeva KODAK EXPRESS, Na trgu 2, Mozirje: 1. nagrada: fotostoritve v znesku 5.000 SIT, 2. nagrada: fotostoritve v znesku 3.000 SIT, 3. nagrada: fotostoritve v znesku 2.000 SIT. KODAK EXPRESS pLamcom d.o.o. Na trgu 2 3330 MOZIRJE - Razvijanje vseh vrst filmov in izdelava fotografij v najkrajšem času (na željo tudi v 1 uri). - Prodaja fotomateriala (filmi, video in audio kasete vseh proizvajalcev, fotoalbumi Hofmann in Henzo). - Najugodnejše cene fotoaparatov KODAK, CANON, YASHICA, MINOLTA, POLAROID, na zalogi žepni računalniki in data bank CANON. - Najugodnejše cene filmov KODAK, FUJI, AGFA, KONICA Morda ste iskali prav to. .. j SANACIJE ■ Izvršimo vam sanacijo na vašem dimniku iz nerjaveče ■ pločevine. Tel. 063/715-526 - zvečer, mobitel: 041/676-975. MIZARSTVO NADLUČNIK SANDI ! Po konkurenčnih cenah izdelujemo kvalitetne vrtne ute, manjše I vikende (brunarice) pasje ute ipd. Tel. 063/832-951. I TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ, SP. I ■ rečica I Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnja I kvalitetnih smrekovih podbojev, vhodnih vrat, okna po naročilu... I Možnost plačila na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848. I ANTENE IN RTV SERVIS I Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in ■ dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Praš- [ nikar s.p., 845-194. | RTV PURNAT 1 Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na I vašem domu, RTV servis Purnat, tel. 843-424. I POGREBNE STORITVE ANUBIS I Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Jožica I Štiglic, Radmirje, tel. 841-029, mobitel: 0609/654-651. [ I ODKUP HLODOVINE I Hlodovino smreke vseh kvalitet odkupujemo. Cena ugodna. Tel. 841-413 (Jože). VRTNARSTVO TURK I Po zelo nizki ceni prodamo velikocvetne mačehe v trinajstih j barvah. Tel. 063/831-467, v večernih urah. UNIVRT, d.o.o., Levec ' Nudimo kvalitetne žične vrvi nemškega porekla. A-testi in garan-I cija. Telefon: 063/451-371 ali popoldan 063/707-634. I SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV I Nastavitve gorilnikov in rezervni deli. Termotehnika Naraločnik i I Bernard s.p., Janezovo polje 9, Ljubno. Tel: 841-556. I Ing. JANKO JANEZ s.p., Na trgu 39, Mozirje j Izdelujemo vse vrste gradbene dokumentacije in nudimo strokov- ■ ni nadzor. Tel.: 833-456. IZVAJAMO . popravila pralnih strojev na vašem domu. Informacije na tel. 831- ■ 785 od 15. ure dalje. i_____________i___________________________________________i Prodam globinski sesalec Spedy (stepalna glava + priključki + vrečke), star 2 leti, ohranjen, cena 600 DEM. Tel.: 886-118 po 20. uri j Prodam tekoči trak z motorjem. Ogled vsak dan. Tel. 832-023. Ugodno prodam videorekorder Samsung, star 1 leto. Tel. 841-384. Prodam Prašiča za zakol (cca 200 kg). Tel. 831-256. Garažna vrata (2,40 x 2,35 m in 2,62 x 2,45 m). Tel. 841-123. Kupim otroški voziček - globok ali pa kombiniran. Tel. 841-702. Prodam R 4 GTL, letnik 88. Tel. 063/483-293. Varstvo otrok na mojem domu. Informacije v uredništvu SN. Kupim telička starega 1 teden. Tel.: 061/ 825-400. Prodam motor APN-6, dobro ohranjen. Tel: 841-523. Krompir bel jedilni in krmilni prodam (Sp. Brnik 10). Tel. 064/442-637. Prodam Fiat Campagnola, 1. 65, reg. do 14.3.98. Tel. 832-874. Prodam dve breji telici, ena 8, druga 9 mesecev. Tel. 832-184. Prodam R 4 GTL, letnik 92, cena po dogovoru. Tel. 844-384. Žrebico nonius, lepo, mirno, prodam. Alojz Zupančič, Sp. Kraše 22, Šm./Dreti. Kravo simentalko za zakol prodam ali zamenjam za plemensko. Tel. 844-122. Plug IMT 755 in klinaste brane ugodno prodam. Tel. 845-133. Bikca 10 dni starega prodam. Tel. 831 -269. V oktobru prodajamo doma pridelana jabolka sorte ajdared, gloster, in jonagold po ugodni ceni. Tel. 833-448. Iščemo dekle za delo v bistroju. Tel. 832-353, Nazarje. V najem oddamo prostor 20 m2, primeren za pisarno ali manjšo obrt. Tel. 832-353, Nazarje. Inštruiram nemščino in angleščino. Tel. 841-116. Alu platišča na pet krakov z gumami 185/ 60-R14 prodam. Tel. 841-590. Kupim rabljeno trajno gorečo peč, ki je še uporabna. Tel. 843-145. Ugodno prodam dekliško obleko za birmo. Tel. 831-965. Prodam tiskalnik Fujitsu DL 1150, brezhiben. Cena 20.000 SIT. Tel. 844-265. Prodam pujske od 25 - 50 kg po ugodni ceni. Tel. 702-194. Prodam kravo sivko, brejo 7 mesecev, staro 8 let. Tel. 844-368. Prodam Küpperbusch in cca 700 kom strešne opeke Vinkovci. Tel. 831-447. Prodam telico friziko, težko 200 kg. Tel. 841-672. V najem dajem prostor za mimo obrt (cca 80 m2). Tel. 841-023. V najem dajem poslovni prostor (100 m2) v Sp. Rečici. Tel. 0609/615-629 po 20. uri. Prodam 2 kozi za zakol ali za nadaljno rejo. Tel. 844-168, zvečer. Prodam Y 55 koral, 1. 1989, rdeče barve, 2.000 DEM. Tel. 063/841-156. Ugodno prodam malo rabljeno sedežno garnituro (trosed, dva fotelja). Tel. 832-835. Prodam vzidan štedilnik, cel rosfraj, primeren za večje kuhinje. Tel. 844-061. Prodam sadovnjak z zidanico. Tel. 885-082. V Mozirju (Podvrh) prodamo hišo. Telefon, asfalt, KTV. V račun vzamemo lastniško stanovanje, možnost tudi na obroke. Tel. 851-930. Prodam R 4,1. 86, Z 128,1. 85. Vozili sta vozni, neregistrirani. Tel. 833-238. Prodam belo vino, jabolka za ozimnico neškropljena ter belo in rdeče grozdje. Tel. 063 823-189. Opel Kadet 1.2,1. 87, registriran do 8/98, cena 5.800 DEM. Tel. 831-504. Rabljen avtosedež znamke Kris ali Renolux kupim. Tel. 841-075. Komfortno dvosobno stanovanje v Nazarju prodam. Tel. 832-398. Prodam stiskalnico za sadje 1001, cerku-lar za razrez metrskih drv in bukova drva. Tel. 063/832-525. /T. ;-------------—;---p----I—M,^ PRAŠNIKAR MIRO S.p. Spodnje Kraše 30 ŠMARTNO OB DRETI CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, DA SEM DOPOLNIL SERVISNO DEJAVNOST TUDI S PRODAJO TEHNIČNIH IZDELKOV ZA VAŠ DOM. ZELO UGODNO: BARVNI TELEVIZORJI GORENJE IN ____________EVELUX OD 38.000,00 SIT__________ VIDEOREKORDERJI PHILIPS, SAMSUNG... AVTORADIOKASETOFONI BLAUPUNKT, SONY, KENWOOD, SATELITSKE ANTENE - KOMPLETNA PONUDBA, RADIJSKE POSTAJE, CB POSTAJE IN OPREMA, TELEFONSKI APARATI ISKRA, PHILIPS, HIŠNE TELEFONSKE CENTRALE ISKRA TELEVIZOR VAM DOSTAVIM TUDI NA DOM. MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA. SE PRIPOROČAM! TEL: 845-194 ULTRA, d.0.0. NAZARJE /"'"X V naših trgovinah vam za ozimnico ETA Kamnik ni potrebno skrbeti. Vzamete jo takoj, plačate pa čez dva meseca. \ \ \ Za ozimnico vam nudimo v tem času A \ (O ) - JABOLKA po ceni........... ...5^49,90 SIT zakg - ČEBULA po ceni ..............59,90 SIT za kgV/^ - ČESEN poceni ........289,00 SIT za kg. Poleg ugodnih cen ozirtmico pa smo vam Sokrat pripravili v rlasih trgovinah še: SOK BRAJHT2 ts\...............1....A. ...........279,00 SIT SBjMjM ....ll.—.................................799,90 ■( f I RIŽ SPLENDOR ...............1.....................119,90 SIT Še vednoja v akciji GROFOVSKA SALAMA Celjskih mesnin 'qL\'\X po i^emni ceni .....................................499,90 SIT za kom. \ WM \ V\ V diskontu JATjtna Ljubnem ob Savinji je AKCUA Stalna,še posebno pa vam v teh dneh priporočamo ZMRZNJENI PIŠČANČJI FILE PO CENI 578,10 SIT ZA KG (minimalni odvzem 20 kg) Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R 5 CAMPUS 5V 6/90 108000 521.808,00 RENAULT 5 GTS 7/87 157500 470.000,00 R 5 GTL 4/89 114000 330.000,00 R 19 RT 5V 9/92 106000 1.340.000,00 R 21 TL 1,4 4V 12/89 83000 800.000,00 EXPRESS FURGON D 2/91 145000 735.000,00 TRAFIC T 1300 D 4/87 195000 716.020,00 VOLVO 850 GLT 4/94 138000 3.300.000,00 PEUGEOT 205 L 12/91 48000 829.500,00 JUGO 45 KORAL 6/91 62700 281.034,00 MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI [RS3CL d.».». Obrat Mozirje, tel. 833-320 Del. fax 831-043 8.00 čas: - 16.00 RENAULT PROSANA CELJE - VSE ZA MAMICE IN OTROKE V PROSANI 1 V CELJU, LILEKOVA 3, SE LAHKO OSKRBIJO BODOČE MAMICE: Z OSEBNIM PERILOM, NOGAVICAMI IN KOPALKAMI TER ZDRAVO OBUTVIJO IN NABAVIJO PRIPOMOČKE ZA OTROKE IZ PROGRAMA NUK IN CHICCO - OD DUDIC, STEKLENIČK... NEGOVALNI PROGRAM PENATEN IN ZDRAVO OBUTEV CICIBAN PETEJAN POSLOVNI ČAS OB DELAVNIKIH 8-12 IN 15-18 SOBOTA ZAPRTO TEL 063/44-30-40 ŽELITE PRAZNOVATI SVOJ ROJSTNI DAN MALO DRUGAČE? POVABITE SVOJE PRIJATELJE V SLAŠČIČARNO POLONCA! LEPO VAM BOMO POSTREGLI IN PRIPRAVILI MAJHNO PRESENEČENJE. Celje - skladišče D-Per 7/1997 m ^ i 111 III lili II 'Vl^l 5000004408,20 COBISS o OLDV d.o.o. POIZ61R, u,,. MOJSTRI 4-KOLESNEGA POGONA BALENO 4X4 že od 24.990 DEM VITARA že od 29.990 DEM STARO ZA NOVO UGODEN KREDIT T+6% DO 5 LET UGODNI PLAČILNI POGOJI ZA GOTOVINSKO PLAČILO Glejte skozi naša okna, svet bo videti lepši! KONKURENČNE CENE IN UGODNI PLAČILNI POGOJI POKLIČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE žagarstvo nazarje Podjetje žagarskih in stavbno mizarskih izdelkov d.o.o., 3331 Nazarje, Lesarska 10 SLO Tel.: +386 63 832-422, 42-31-403, 832-331, faks: + 386 63 831-920, 832-243 NAŠ PROIZVODNI PROGRAM: - termoizolacijska okna in balkonska vrata različnih oblik in velikosti, z možnostjo izbire termo stekla - fiksna in gibljiva polkna - program vrtnih hišic - zložljive vrtne mize in klopi - lepljene plošče - vse vrste masivnih oblog, žagan les