V Divači predstavili železniško povezavo Trst - Divača H m * f MSÍÍ Renzo Tondo prisluhnil mladim tržaškim industrialcem Občinski praznik v Sovodnjah ljudsko slavje in oživitev pobratenja Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 18. STRANI Primorski TOREK, 1. JULIJA 2008 št. 155 (19.245) leto LXIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 O" r-ï dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Zelo posrečena simbolna poteza SandorTence Izbira skupnega goriškega trga za predajo »štafetne palice« med Slovenijo in Francijo za krmilom Evropske unije je bila nedvomno zelo posrečena poteza. Za to gre zasluga slovenski vladi in posebej njenemu zunanjemu ministru, ki dobro pozna zgodovino in simboliko tega trga. Francoski zunanji minister je pobudo pozdravil, kar velja tudi za župana obeh Goric. Skratka vsestransko zadovoljstvo za prireditev, ki je na najboljši način obeležila šestmesečno slovensko predsedovanje Sve tu EU. Predaja poslov med Ljubljano in Parizom se je zgodila na trgu, kjer so v noči med 20. aprilom in 1. majem 2004 pozdravili vstop Slovenije v Evropsko unijo. Takrat je ves čas lilo kot iz škafa, včeraj pa je bila na trgu prava poletna pripeka. Oba dogodka sta naznanjala novosti. Pred štirimi leti je Slovenija vstopala v EU, sedaj pa je dokazala, da tudi majhne države lahko zmorejo pomembne podvige. Za goriški in širši prostor je po memb no, da sta na pre da -ji poslov govorila tudi župana Brulc in Romoli. Njuna govora nista bila predvidena. Novogo-riški župan je izpostavil, da je meja dolgo let ločevala ne samo državi, temveč tudi Slovence, goriški župan pa je zelo na kratko izrazil zadovoljstvo, da se je včerajšnji dogodek zgodil tam, kjer se je. Morda mu bo to pomagalo do spoznanja, da je Trg Ev ro pa-Trans al pi na res kraj zbliževanja in prijateljstva, kot sta potrdila Rupel in Kouchner. eu - Predaja predsedniških poslov Gorica je povezala Slovenijo in Francijo Zunanja ministra Rupel in Kouchner na skupnem trgu Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel predaja francoskemu kolegu Bernardu Kouchnerju štafetno palico in zastavo Evropske unije BUMBACA GORICA - Trg dveh Goric je včeraj simbolno povezal Slovenijo in Francijo ter obenem tudi Evropsko unijo. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je svojemu francoskemu kolegu Bernardu Kouchnerju predal predsedniške posle Sveta Evrope in to na kra- ju, ki simbolizira spravo in prijateljstvo med narodi in državami. Francija je prevzem predsedniške funkcije EU sinoči praznovala ob slavnostno razsvetljenem Tour Eiffelom v Parizu. Navzoč je bil tudi Rupel. Na goriški prireditvi sta govorila tudi župana Mirko Brulc in Ettore Romoli. Medtem ko je prvi izpostavil velik pomem dogodka, je bil goriški župan precej redkobeseden, čeprav je izrazil zadovoljstvo nad tem do god kom. Na 2. in 3. strani organizacije - Na Opčinah sinoči letni redni občni zbor SDGZ po še enem uspešnem letu delovanja išče novega predsednika OPČINE - Slovensko deželno gospodarsko združenje je sinoči v dvorani ZKB na Opčinah opravilo obračun še enega uspešnega poslovnega leta, hkrati pa je ostalo brez predsednika. Boris Siega je namreč svoje izčrpno poročilo o opravljenem delu končal z osebno noto, in sicer z napovedjo svojega odstopa z mesta predsednika in z vseh ostalih zadolžitev. Vzroki za odstop po komaj prvem letu mandata so osebne narave, pri čemer je Siega izrazil obžalovanje, da ne more svojih nalog izpeljati do konca. Tako kot udeleženci v razpravi je tudi sam prepričan, da je SDGZ zdrava in perspektivna organizacija, ki bo znala preseči tudi to oviro. Po ostalih poročilih in izpolnitvi statutarnih obveznosti je občni zbor za novega člana predsedstva izvolil Aljošo Čoka mlajšega. V tržaškem pristanišču znatna rast pretovora kontejnerjev Na 5. strani Matura: konec v Gorici, prvi končni izidi v Trstu Na 6. in 19. strani Starši z 2.600 podpisi proti ukrepu goriške občinske uprave Na 19. strani Scugnizza razživela tržaški operetni festival Na 26. strani SLOV I K Slovenski Izobraževalni Konzorcij Multidisciplinarni program Naložba za tvojo prihodnost! www.slovik.org 2 Torek, 1. julija 2008_SLOVENSKO PREDSEDOVANJE EU_ gorica - Predaja predsedniških poslov med Slovenijo in Francijo »Tudi majhne države Evropske unije lahko zmorejo pomembne podvige« Rupel: Ljubljana predaja Parizu EU v dobrem stanju - Kouchner: Hvala Sloveniji, da je izbrala goriški trg Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je francoskemu kolegu predal predsedovanje EU z vidnim zadoščenjem za opravljeno nalogo BUMBACA GORICA - Popoldne Trg Evropa-Transalpina, zvečer razsvetljeni Tour Eiffel. Prvi je simbol nove združene Evrope, drugi pa simbol veličine Francije, ki je od danes predsedujoča država Evropske unije. Na trgu obeh Goric je včeraj Slovenija predala predsedniško "štafetno palico" Franciji in dogodku dala velik simbolni naboj. Če bi se prireditev odvijala npr. v Ljubljani ali Mariboru bi go tovo izzve ne la dru gače od tiste, ki smo jo doživeli pod sončno pripeko pred novogoriško železniško postajo. Vodja francoske diplomacije Bernard Kouchner, socialist v desnosredin-ski vladi in ustanovitelj Gibanja zdravnikov brez meja, je na trg dveh Goric pripotoval z letališča v Ronkah, kar pomeni, da je bila pri dogodku tako ali dru gače ne posredno sou de le že na tudi Italija. Rimsko vlado je zastopal prefekt Roberto De Lorenzo, na prireditev, ki je trajala vsega skupaj manj kot pol ure, pa sta bila v zadnjem momentu povabljena tudi župana Gorice in Nove Gorice Ettore Romoli in Mirko Brulc. Protokol ni predvideval njuna govora, slovenski zunanji minister pa jima je vseeno dal besedo in je naredil prav. Predaja poslov s pravo štafetno palico in evropsko zastavo je potekala ravno na nekdanji meji, tako da sta bila ministra z eno nogo v Sloveniji, z drugo v Italiji. Tudi to ima svojo simboliko. »Danes Slovenci Francozom predajamo v roke Evropsko unijo. Moram reči, da je EU v trenutku, ko jo predajam v tvoje roke, v dobrem stanju,« je dejal Rupel, kije svojega francoska gosta predstavil kot osebnega prijatelja in obenem prijatelja Slovenije. »EU je v srednje dobrem, povprečnem stanju,« je slovenskega ministra dopolnil Francoz. Očitno je imel v mislih zelo negotovo usodo Lizbonske pogodbe po irskem ljudskem referendumu. Za Kouchnerja v Uniji ni majhnih in velikih držav. Zanj so pomembne vse evropske države, ki so se združile, torej vseh 27. Rupel se je Parizu zahvalil za pomoč pri predsedovanju. Slovenija je majhna država in brez diplomatske pomoči Francije te zahtevne naloge ne bi zmogla. »Naše predsedovanje je bilo od blizu morda videti kot vrsta majhnih korakov, a od daleč se bo videlo, da smo napredovali. Rušenje zidov in odpiranja vrat in oken prilož-nos ti je bi la in bo poli ti ka Evrop ske unije,« je poudaril še slovenski zunanji mi nis ter. Fran cos ki poli tik ni spre gle dal simbolnega pomena trga dveh Goric, za kar se je zahvalil svojemu gostitelju. »Na tem prostoru sta si stali nasproti dve državi in dva režima. Izjemen simbol je tudi, da je bila Slovenija še pred sede mnaj sti mi le ti v čis to dru gač nem polo žaju, sedaj pa je vo di la Evrop sko unijo in s tem prispevala tudi k večji harmoniji na Balkanu,« je dodal Kouchner. Rupla je označil kot nekdanjega disidenta in borca za svobodo in človekove pravice. Omenil je, kot rečeno, Balkan, ni pa glede tega šel v podrobnosti, v Gorici torej ni omenil Hrvaške in vprašanja širitve Evropske unije, ki bo po mnenju nekaterih po irskem referen du mu ze lo prob le ma tič na, če že ne za nekaj časa popolnoma zamrznjena. »Hvala Dimitrij, hvala Slovenija. Živela Slovenija, živela Francija, živela Evropa,« je na koncu vzkliknil francoski zunanji minister. Pred odhodom v goriška Brda se je za italijansko gostoljubje zahvalil tudi prefektu De Lor en zu, člo ve ku, kot do bro ve do go -riški Slovenci, ki mu zelo ležita pri srcu sožitje in prijateljstvo med tukaj živečima narodoma. Predaja poslov med Parizom in Ljubljano je bila sprva napovedana v priznani vinski kleti v Brdih, včeraj zjutraj pa je pad la odlo či tev za Trg Evro-pa-Transalpina, ki se je izkazala za zelo posre čeno. Kouch ner je pri spel na od vročine razbeljeni trg z enourno zamudo. Bil je videti zelo dobre volje in je to svojo neposrednost posredoval vsem udeležencem prireditve, ki je bila na papirju uradna in protokolarna, v resnici pa zelo sproščena. Le Rupel je imel delno napisan govor, Kouchner in oba župana pa so govorili prosto. Dogo dek, ki se bo ne dvo mno vpi -sal v zgodovino Slovenije, smo spremljali številni novinarji, fotografi in televizijski snemalci, poleg seveda gostov in spremljevalcev obeh ministrov. Ni bilo torej množice, kije pred štirimi leti pod dežjem pozdravila vstop Slovenije v Evropsko unijo. Okoliščine so bile tokrat drugačne in tudi priložnost je bila različna, morda pa je res škoda, da prireditelji pobudi niso dali primernega javnega poudarka, čeprav je treba dodati, da je bilo vse skupaj postavljeno na noge v zadnjih urah. Zlasti zaradi nekaterih nenadnih zadržkov francoskega ministra, ki je v Gorico prišel z nekoliko zamude. To pa se v res ni ci le de taj li za Evropsko unijo, Francijo, Slovenijo in obe Gorici ze lo pomemb no pri redi tev. Dru gi, bolj praz nič ni del se je odvijal pozno v noč pod raz sve tljenim Tou r Eiffelom. Sandor Tence bruselj - Po mirnem in nevtralnem predsedovanju Slovenije se obeta več blišča Francija prevzema predsedovanje EU V njenem programu štiri glavne prioritete BRUSELJ - Francija bo danes od Slovenije prevzela šestmesečno predsedovanje Evropski uniji. Energičen in nepredvidljiv francoski predsednik Nicolas Sarkoz-y obljublja veliko ter obeta predsedovanje z dosti hrupa in blišča, a tudi velikopotezne francoske načrte je odločno zasenčila zavrnitev Lizbonske pogodbe na referendumu na Irskem. Predsedovanji Slovenije in Francije, nove in majhne ter stare in velike članice evropske družine, bosta po vseh pričakovanjih predsedovanji kontrastov. Po mirno učinkovitem in nevtralnem slovenskem predsedovanju si namreč Evropa od Francije obeta predsedovanje v blišču in usmerjanje evropske politike v senci uveljavljanja nacionalnih interesov. Tako vsaj obeta vseprisoten Sarkoz-y, ki z novo francosko prvo damo Carlo Bruni polni medije. Na čelu šefov evropskih diplomacij bo Dimitrija Rupla nasledil Bernard Kouchner, oče dobrodelne organizacije Zdravniki brez meja. Umirjenost in stabilnost pa v francosko ekipo prinašata premier Francois Fillon in državni sekretar za evropske zadeve Jean-Pierre Jou-yet. Francosko ekipo pogajalcev v Bruslju pa vodi veleposlanik Francije pri EU Pierre Sellal, ki je sredi junija v Bruslju kot štiri glavne prioritete opredelil priseljevanje, podnebne spremembe ter obrambno in kmetijsko politiko. »Naše glavne štiri prioritete se ne bodo spremenile, ne glede na izid referenduma na Irskem,« je tedaj zatrdil Sellal. Pa vendar je irski »ne« črn oblak nad delovanjem celotne unije, čeprav evropski vrh zatrjuje, da se EU ni ustavila. Francozi so načrtovali, da bi na oktobrskem vrhu razpravljali o imenih za ključne polo- Francoski predsednik Nicholas Sarkozy obljublja veliko, a bo moral računati na rezultat nedavnega irskega referenduma ANSA žaje, ki jih predvideva Lizbonska pogodba, zdaj pa to nikakor ne bo mogoče. Dati Irski čas in nadaljevati postopek ratifikacij - to je recept, ki se zdi še naj bolj ši. Nihče namreč ne želi vznemiriti Irske, ki bo najbrž morala izvesti še en referendum, niti preostalih članic, ki pogodbe še niso ratificirale, med njimi predvsem najbolj ev-roskeptičnih novink Poljske in Češke. Nekateri so ob irskem »ne« tudi škodoželjno pripomnili, da je prav, da je doletel Francijo, kije sprožila krizo leta 2005 z zavrnitvijo ustavne pogodbe. Med štirimi glavnimi prioritetami si- cer velja izpostaviti priseljevanje, predvsem cilj oblikovanja pakta o azilu in priseljevanju, ki naj bi bil potrjen oktobra. Francija je maja lani ustanovila novo ministrstvo za priseljevanje, nacionalno identiteto in so-razvoj, ki ga vodi eden najbližjih Sarkoz-yjevih prijateljev in zaupnikov, Brice Hor-tefeux. Hortefeux je v prvi polovici leta po evropskih prestolnicah predstavljal osnutek pakta, ki je med drugim predvideval enotne postopke in merila za dodeljevanje azila ter zahteve, da se priseljenci naučijo jezika države gostiteljice in vse o na- cionalni identiteti in evropskih vrednotah. Po pričakovanjih naj bi ta pakt do dokončne potrditve precej razvodenel. Druga prioriteta francoskega predsedstva je doseči dogovor o ukrepih v boju proti podnebnim spremembam. Mnogi politični opazovalci menijo, da bi v tem primeru zastoj z Lizbonsko pogodbo lahko pomagal Francozom. EU želi namreč dokazati, da je irski »ne« ni ohromil in da se je sposobna soočati s problemi. Da so podnebne spremembe resen problem, se strinjajo vsi. Slovensko predsedstvo je z dogovorom o časovnem okviru za energetsko-podnebni sveženj utrlo pot za dogovor o konkretnih ciljih, ki naj bi bil dosežen do konca leta. Pogajanja bo vodil minister za okolje, energijo in razvoj Jean-Louis Bor-loo. Pričakovati je, da bo Francija v boju proti podnebnim spremembam izkoristila predsedstvo za spodbudo jedrske energije. Tretja prioriteta Francije je dogovor o prihodnosti skupne kmetijske politike (CAP). Decembra naj bi bil namreč dosežen dogovor o »zdravstvenem pregledu« kmetijske politike, torej o svežnju ukrepov, ki naj bi evropsko kmetijstvo posodobili, naredili bolj skladno z načeli trga in manj birokratsko. Pogajanja bo vodil kmetijski minister Michel Barnier. Četrta velika prioriteta Francije pa je reforma obrambne politike, vendar so sprva velikopotezni načrti v zadnjih šestih mesecih, predvsem z irskim referendumom, razvodeneli. Vojaška nevtralnost je namreč eno od vprašanj, ki so za Irce še posebej občutljiva. Francija naj bi predvsem pritisnila na države članice, naj za obrambno politiko namenijo več denarja. (STA) SLOVENSKO PREDSEDOVANJE EU Torek, 1. julija 2008 3 prireditev na skupnem trgu - Župan Nove Gorice Mirko Brulc »Na Goriškem so padli zidovi še pred vstopom Slovenije v EU« Tudi goriški župan Ettore Romolije zadovoljen, da se je Slovenija odločila za simbolno prizorišče GORICA - »Pri nas na Goriškem so zidovi začeli padati pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Vsekakor smo ze lo za do volj ni in po nos ni, da je Slovenija predala posle predsedovanja EU na našem skupnem trgu.« Novogo-riški župan Mirko Brulc je včeraj popoldne žarel ne samo od pekočega sonca, ampak tudi od zadovoljstva, da sta se Dimitrij Rupel in Bernard Kouchner srečala prav na trgu pred železniško postajo. Zadovoljen, čeprav v zadregi, je bil tu di go riš ki žu pan Et to re Ro mo -li, ki je bil na prireditvi precej redko-be se den. Bru lc je vi so ke mu fran cos ke mu predstavniku pojasnil, da je na skupnem trgu v preteklosti potekala meja med državama, ki pa nikoli ni bila Berlinski zid, kot so zmotno prepričani nekateri. Novogoriški župan je izpostavil, da je meja ločevala slovenski narod, obžaloval pa je, da nekateri v Gorici še ne dojemajo pomena ne samo skupnega trga, temveč tudi skupnih pobud med občinama. Gorici vsekakor načrtujeta veliko skupnih projektov, ki bodo prispevali, da bodo prebivalci živeli v prijateljskem in istočasno enakopravnem duhu. Brulc je Franciji zaželel, da bi skrbela za vse evropske narode, tako kot Slovenija pred njo in da bi seveda uspešno predsedovala Evropski uniji. Tu di Ro mo li je iz ra zil za do volj -stvo, da je predaja predsedovanja EU potekala prav na tem trgu in na tej meji, ki je po nje go vem sim bol po nov ne vzpostavitve miru med državama. Po govoru zunanjih ministrov Francije in Slovenije sta si župana obeh Goric segla v roko, Brulc pa je Romolija pozdravil s »Ciao Vittorio«. Šlo je seveda za la psus, kot je ta koj pri znal Bru lc, sam Romoli pa je dejal, da je šlo za napako. Župan Nove Gorice očitno ima še vedno v mislih in v lepem spominu Ro-molijevega predhodnika Vittoria Bran-catija, velikega zagovornika sodelovanja in prijateljstva med mestoma. Pred prihodom gosta iz Pariza si je minister Rupel v spremstvu Brulca ogledal skupni trg pred novogoriško železniško postajo. »Kaj to je meja,« je minister v šali vprašal župana nanašajoč se na korita, ki stojijo na (nekdanji) mejni črti. »Korita je postavila Italija, ki pa ni poskrbela za cvetja, zato smo mi vanje postavili plastične rože,« se je pošalil, a le do neke mere, župan Brulc. S.T. i potočnik Predsedovanje uspešno iz vseh vidikov BRUSELJ - »Predsedovanje Slovenije je potekalo v času zaostrenih globalnih gospodarskih razmer, finančne nestabilnosti ter rastočih cen energije in hrane. Potekalo je dobro, tako organizacijsko kot tudi vsebinsko. To je ocena, ki jo praktično enotno izrekajo vsi,« je v izjavi za STA ob zaključku predsedovanja poudaril komisar iz Slovenije Janez Po-točnik.»Naloga je bila velika in zahtevna, zato ni nič narobe, če smo tudi sami ponosni na opravljeno delo. Sodelovanje z Evropsko komisijo je bilo zgledno, še najbolje pa je povzeto v oceni predsednika (Evropske komisije Joseja Manuela) Barrosa, kije dejal: 'Opravili ste izredno delo, predano, politično in intelektualno pošteno, potrpežljivo in profesionalno',« je poudaril Potočnik. Pomemben stranski učinek predsedovanja, pravi Potočnik, pa je bila tudi seznanitev z delovanjem Evropske unije iz prve roke - tako za administracijo kot tudi za politiko. »Neprecenljiva šola z dolgoročnimi učinki,« meni komisar. (STA) HE Slovesnost na skupnem trgu je bila še ena priložnost, da si sežeta v roko goriški župan Ettore Romoli in njegov novogoriški kolega Mirko Brulc BUMBACA goriška brda - Na domačiji Movia, v gosteh Aleša Kristančiča Intermezzo z osvežujočim poletnim menijem ob rozeju, sauvignonu in »velikih« (belem in rdečem) GORIŠKA BRDA - Zaradi začet ne za mu de pri pri ho du v Slo ve -nijo sta zunanja ministra Slovenije in Francije, Dimitrij Rupel in Bear-nard Kouchner z delegacijama kas-nila tudi na delovno kosilo na poses tvu Mo vi a v Go riš kih Br dih, ta -ko da je sprva kazalo, da se bodo morali gostje zaradi časovne stiske odpovedati ogledu tamkajšnje vinske kleti. Obisk v Ceglem se je kljub vsemu odvil tako, kot je bil zastavljen: po krajšem oddihu na terasi domačije je goste na ogled kleti pospremil gostitelj Aleš Kristančič, na to pa so se zbra ni po sed li h ko -silu. Posebnih želja glede jedilnika gostje pred prihodom niso izrazili, nam je zaupala gostiteljeva soproga Vesna, zato so jim pri Movii pripravili lahek poletni obrok in zraven po nu di li us trez na vi na iz svo -je vinske kleti. Dan, ko je najprej na skupnem tr gu obeh Go ric zu na nji mi nis ter Slovenije simbolno predal predsedovanje Evropske unije francoskemu kolegu, je spremljala prava poletna vročina. Zato so se gostje toliko bolj Francoski minister Bernard Kouchner sicer prihaja iz slovite vinske dežele, a je moral ugotoviti, da Brda plemenitim francoskim legam v nobenem pogledu nimajo česa zavidati KM razveselili osvežitve na terasi mogočne domačije Movia, od koder se ponuja čudovit razgled na zeleno ravni no in oko liš ke briš ke gri če s skrb - no urejenimi vinogradi. Ob prihodu na domačijo, ki je v letu 1820 postala last Kristančičevih, so se gostje po to pli dob ro doš li ci oče ta in si na, Mir ka in Ale ša Kri stan či ča in nje go -ve soproge Vesne, umaknili v prijetno hladno zavetje zidov okusno urejenega posestva, ki sicer obstaja že od leta 1700. Na terasi domačije so gostje imeli na voljo več prigrizkov, kraljeva la pa sta pr šut, ki so ga spro ti na ro ke re za li na pro soj ne re zi ne, in iz -brani siri. Gostitelj Aleš je gostom ob tem po nu dil hiš no vi no pur o ro se. Tu di ogled vin ske kle ti je bil za goste prijetno doživetje: najprej posta nek v de lu, kjer na po ses tvu hra ni -jo iz bra na us te kle ni če na vi na in po -kušina po priporočilu gostitelja, nato pa ogled pro sto rov, kjer vi no zo -ri. Mlado vino hranijo v ogromnih cis ter nah, med tem ko vi no za sta ra -nje zo ri v pri mer nih le se nih so dih -barikih. Za vsakega vinarja je vinska klet za go to vo po sve čen hram, kjer ustvarja svoje mojstrovine in tudi pri Movii dobi obiskovalec natančno tak šen ob ču tek. Te mo kle ti dis kret -no razsvetljujejo posamezne stropne lu či, pot iz ene ga v dru gi pro stor pa obiskovalcu nakazuje soj sveč, kar ustvarja pridih starodavne skrivnost nos ti, ki pa se po dru gi stra ni za -ključi v modernem slogu. Čisto na kon cu zad nje ga de la kle ti, kamor obiskovalec stopa v poltemi iz katere se izrisujejo oblike lično zloženih sodov, iz teme žarijo moderna barvna svetlobna telesa, ki so razporejena na ste ni na kon cu pro sto ra. Med ogledom je gostitelj živahno razlagal po drob nos ti in po seb nos ti kle ti in med dru gim tu di po ka zal, ka ko se vi -nar 'pogovarja' s svojim vinom tako da iz soda ob izvleku velikega zamaš-ka izvabi pravi zvok, ki pove, da je z vse bi no vse v naj lep šem redu. Po ogledu kleti so se gostje posed li h ko si lu. Iz bi ra li so lah ko iz bi -ra li med pe ti mi vrs ta mi so lat z mla -dim sirom, sledile so testenine z bučkami in pinjolami, kot glavna jed pa rosbif z zeliščno kremo. Za sladico so po stre gli ja bolčni štru del in sla do led -no kremo. Ob kosilu so gostje pili sauvignon, veliko belo 2000 in veliko rde če, nam je še po ve da la Ves na Kri stan čič. Katja Munih 4 Torek, 1. julija 2008 ALPE-JADRAN / divača - Medvladna slovensko-italijanska komisija o odseku 5. koridorja Potrdili progo Trst - Divača, dogovor za povezavo Trst - Koper Pričetek gradnje do leta 2013 - Nova povezava bo skupno stala nekaj manj kot 2,4 milijarde evrov DIVAČA - Včeraj so se v Divači na drugem zasedanju zbrali člani medvladne slovensko-italijanske komisije za izgradnjo nove visoko zmogljivostne železniške povezave med Trstom in Divačo. Po desetih letih preučevanj so potrdili traso nove proge, ki bo dolga 35,6 kilometra in naj bi jo začeli graditi med letoma 2011 in 2013. Za pododseka nad Trstom in po Osapski dolini sta za zdaj predvideni po dve različici (Katinara in Osp) in kot smo izvedeli, gre le za tehnične rešitve z malenkostnimi popravki. »Glede na to, da so pri nastajanju trase sodelovali strokovnjaki z obeh strani, večjih odstopanj ne gre pričakovati.« V okviru istega projekta bo Slovenija gradila tudi novo povezavo med Koprom in Divačo, smo še slišali v Divači, zato se bosta progi združili pri Črnem Ka-lu in ne več pri Divači, kot je bilo mišljeno prvotno. Skupaj z Italijo bo Slovenija gradila še progo Trst- Koper, ki je po novem tudi vključena v projekt. »Trasa Trst - Koper ni bila nikoli izločena iz projekta, o tem govori tudi odločba Evropskega parlamenta, zato je vedno bila del proučevanj,« je povedal državni sekretar na slovenskem ministrstvu za promet Peter Verlič. »Danes se je pokazalo, da je proga dodana vrednost.« Sklep medvladne komisije, ki torej vključuje izgradnjo vseh treh železniških odsekov, pa je zavezujoč tudi za italijansko in slovensko vlado. Na Od leve Laurent Jan Brinkhorst, Gaetano Funtana, deželni odbornik Riccardo Riccardi, minister Radovan Žerjav in župan Divače Matija Potokar, spodaj pa predvideni potek proge, ki naj bi Trst povezala z Divačo gla več normalno opravljati svoje funkcije. Kar smo zamudili, bo treba nadoknaditi.« Evropski koordinator, pristojen za os Lyon - Turin, Milan - Benetke -Trst/Koper - Ljubljana - Budimpešta Laurens Jan Brinkhorst, ki je funkcijo prev- zel po smrti Loyole de Palacio julija lani, je povedal, da je »načrtovana proga pomembna vez med zahodno in vzhodno Evropo, pri čemer je izgradnja nove proge Trst - Divača prednostna. Povezava med Trstom in Koprom pa je pomembna za regionalno sodelovanje. Imam do- ber občutek in ne pričakujem nikakršnih težav.« Zadovoljen z rezultatom je bil tudi odbornik FJK Riccardo Riccardi. »Proga je strateškega pomena in bo pomembno prispevala k našemu sodelovanju in razvoju. Deželna vlada bo storila vse, da se bo projekt uresničil.« Novinarje je zanimalo tudi, ali Slovenija že preučuje nadaljevanje proge od Divače proti Ljubljani. Državni sekretar Peter Verlič pa je odgovoril, da naj bi minister za promet Radovan Žerjav v kratkem na ministrstvu za okolje in prostor dal pobudo za umestitev omenjene in preostalih visoko zmogljivostnih prog v prostor. Poleg proge Divača - Ljubljana gre še za progi Ljubljana - Zidani most in Ljubljana - Jesenice z ovinkom do letališča Jožeta Pučnika na Brniku. K temu naj dodamo to, da je razpis za izdelavo tehnične dokumentacije za zadnjo omenjeno progo že objavljen in da je rok za oddajo ponudb 27. julij. Projekt pa bo financiran iz državnega proračuna. Dodajmo na koncu še podatek, da je odsek proge Trst - Divača le manjši del 1688 kilometrov dolge železniške osi oziroma vseevropskega koridorja D, ki bo potekal od francoskega Lyona do madžarske Budimpešte. Omenjena os pa je ena izmed 30-ih prog, kijih v Evropski uniji načrtujejo posodobiti in dograditi. Projekt vodijo pod naslovom Trans-European Transport Network. Irena Cunja Otroci kradli pod prisilo VERONA - Policija iz Verone je aretirala osem Romov, ker naj bi svoje otroke prisilili, da so kradli po stanovanjih na širšem območju severne Italije, med drugim tudi v FJK. Aretirance, hrvaške državljane, so prijeli v Venetu in Liguriji, od koder so bili nekateri namenjeni v Španijo. Preiskovalci so s pomočjo telefonskih prisluškovanj ugotovili, da so odrasli z grožnjami silili od 8 do 12 let stare otroke, da so kradli v hišah in stanovanjih; grozili naj bi jim celo s spolnim nasiljem. Po tatinskih pohodih so družine s svojimi prikolicami potovale v druga mesta. Mladoletnih tatov ni mogoče kaznovati: včasih jih policisti zadržijo na policijski postaji, starši pa čakajo, da se otroci sami izmažejo. Beneško sodišče za mladoletnike je družinam odvzelo šest otrok (pet deklic in dečka) in jih izročilo v varstvo socialni službi. Aretirancem bodo v kratkem preklicali skrbništvo nad otroki. Praznili bare in trgovine VIDEM - Pet romunskih državljanov med 24. in 28. letom starosti se je znašlo v videmskem zaporu, štiri druge so ovadili: osumljeni so tatvine v obtežilnih okoliščinah. Tolpa (aretiranci imajo stalno bivališče v Vidmu) je baje izvedla več tatvin v barih in trgovinah v Vidmu in Emiliji-Romagni. Goljufija z avtomobili VIDEM - Videmska finančna straža se ukvarja z obsežno utajo davkov, v katero naj bi bili vpleteni videm-ska družba, direktor videmske podružnice nekega bančnega zavoda in upravitelji 9 avtosalonov v Venetu in Lombardiji. Ti naj bi kupovali luksuzne avtomobile v Nemčiji, torej ne da bi plačevali davek DDV. Po prodaji v Italiji bi morali DDV, ki ga je plačala stranka, prijaviti in vrniti državi, tega pa niso storili. Z lažnimi kupoprodajami v višini štirih milijonov evrov so preko za to ustanovljene videmske družbe naposled ogoljufali državo za milijon evrov DDV-ja. Med preiskovanimi je direktor neke bančne podružnice, ki naj bi sodeloval v zapletenem kolesju goljufije. Zernar za takojšnje sojenje BENETKE - Policist Ezio Zernar, ki je osumljen, da je med opravljanjem ekspertize ponaredil medeninasto ploščico oz. glavni dokaz proti inženirju Elvu Zornitti na tržaškem procesu »Unabomber«, se je včeraj odrekel predhodni obravnavi v Benetkah. Zernarjev odvetnik Ema-nuele Fragasso Junior je zahteval uvedbo hitrega sodnega postopka. vprašanje, ali bodo morda v septembru objavili razpis za izdelavo projektne dokumentacije, je Verlič odgovoril pritrdilno. »Za financiranje projekta so v Evropski uniji predvideli nekaj manj kot 51 milijonov evrov sredstev, s katerimi pa bomo financirali tudi nekatere raziskave. Gradbeno dovoljenje naj bi pridobili konec leta 2012.« Po sedanjih ocenah bo izgradnja proge Trst - Divača stala 1,33 milijarde evrov na italijanski in 1,06 milijarde evrov na slovenski strani, iz evropskega proračuna pa bodo zanjo prispevali 30 odstotni delež. Preostali delež bosta nosili državi, kako pa bosta zagotovili svoj del denarja, še ni jasno. »Možna je vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva, možen je zasebni kapital.« Med glavnimi prednostmi gradnje nove povezave je Verlič poudaril bistveno skrajšanje voznih časov med Trstom, Koprom in Ljubljano, povečanje zmogljivosti, zmanjšanje naklona proge z 26 na 17 promilov, povečanje hitrosti na 160 kilometrov na uro oz. na 200 kilometrov na uro za nagibne vlake. Po besedah odbornika za prevoze dežele Furlanije Julijske krajine Riccarda Riccardija, bodo samo pripravljalna dela vzela leto in pol časa, odsek pa bi lahko izgradili v sedmih do osmih letih. Državni sekretar Verlič je še dodal, da se z izgradnjo proge mudi in da je treba pohiteti z vsemi postopki, da se ujame letnico 2015. »Po tem letu bodo proge v zaledju zasičene in Luka Koper ne bo mo- tiskovno sporočilo - Po razsodbi DUS Gabrovec (SSk) sprašuje deželno upravo, kako in kdaj bo določila obseg zaščitenih območij SIC-ZPS TRST - Deželni svet FJK bo v prihodnjih dneh sprejel nov zakon, s katerim bo deželni zakonski red uskladil z raznimi evropskimi direktivami. V tem smislu bo ponovno tekla razprava o zaščitenih območjih v sklopu mreže Natura 2000, ki jih poznamo z italijanskima kraticama ZPS in SIC. Kot sporoča v svojem tiskovnem sporočilu deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, je v zvezi s tem na deželno upravo naslovil nujno vprašanje s takojšnjim odgovorom v avli (v sklopu t.i. question time), v katerem predsednika FJK Renza Tonda sprašuje, kako se bo uprava odzvala na razsodbo Deželnega upravnega sodišča. Slednje je, kot znano, tik pred volitvami razveljavilo prvotni obseg zaščitenih con na tržaškem in goriškem Krasu. »Uspešno pritožbo na DUS so svoj čas predstavili jusarski in srenjski odbori skupaj s kmečkimi organizacijami, z Združenjem zasebnih lastnikov in nekaterimi posamezniki, saj so jih nove omejitve na zasebni lastnini hudo oškodovale,« v tiskovnem sporočilu poudarja deželni svetnik Gabrovec in pri tem spo-mninja, daje zaščiteno območje na Tržaškem zaobjelo kar 70% vsega teritorija in so bila tako dejansko izvzeta le osrednja urbana območja. Ukrep je hudo ohromil vsak razvojni načrt domačih kmečkih podjetnikov. »DUS je začrtani obseg zaščitenega območja na Tržaškem in Goriškem razveljavil in Deželo obvezal, da ponovi ves postopek ob spoštovanju ključnega načela soudeležbe teritorija, se pravi krajevnih javnih uprav, lastnikov in stanovskih organizacij,« še piše deželni svetnik Igor Gabrovec. Novi deželni zakon obenem odpira možnost sprememb obsega zaščitenega območja, zato, kot piše v sporočilu, deželni svetnik SSk sprašuje Tondovo upravo, kako in predvsem kdaj namerava sprožiti postopek določitve zaščitenih con, seveda ob spoštovanju navedene razsodbe DUS. ljubljana - Trajal bo dva tedna Začetek 44. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture Pričeli sta se tudi dve poletni šoli slovenskega jezika LJUBLJANA - V Ljubljani so sinoči slavnostno odprli 44. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Dvotedensko srečanje v organizaciji oddelka za slo-venistiko Filozofske fakultete v Ljubljani je namenjeno predvsem tujim slavistom, zlasti slovenistom. Vsako leto se ga udeleži okoli 130 interesentov iz 25 držav. Namen prireditve je udeležencem predstaviti najnovejša dognanja o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, ki so osredotočena na vsako leto posebej izbrano krovno temo prireditve, ter posredovati in poglobiti njihovo jezikovno znanje in literarno ter kulturnozgodovinsko vedenje, so sporočili organizatorji. Dopoldanski obvezni program seminarja vključuje lektorate, predavanja, kon-verzacijo in izbirne jutranje tečaje, popol-dansko-večerno druženje pa obsega ogled slovenskega filma, gledališke predstave, muzejev, galerij in knjižnic oziroma glasbene in literarne večere in okrogle mize. Organizirani bodo tudi ogledi Ljubljane in celodnevna strokovna ekskurzija v različne dele Slovenije.Seminar je namenjen univerzitetnim učiteljem, znanstvenim delavcem, študentom pa tudi prevajalcem ter kulturnim in prosvetnim delavcem iz slovenskega zamejstva. Med drugim je udeležencem seminarja omogočeno pripravljanje na izpit, oziroma celo opravljanje izpita iz aktivnega znanja slovenskega jezika na osnovni ali visoki ravni. Seminar, ki ga financira ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, je v štirih desetletjih tisočim tujcem predstavil Slovenijo - mnoge pa spodbudil k nadaljnjemu delu s slovenščino in širjenju avtentičnega vedenja o Sloveniji. Poleg seminarja sta se pričeli še dve prireditvi v znamenju slovenskega jezika. Center za slovenščino kot drugi/tuj jezik oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete je pripravil še dve poletni šoli slovenskega jezika. Tretje mladinske poletne šole slovenskega jezika se udeležuje 87 mladih, že 27. poletne šole slovenskega jezika pa 145 udeležencev iz 30 držav. Šoli spremlja bogat program, ki vključuje številna predavanja, ekskurzije, filmske večere in kulturna udejstvovanja. (STA) 1 5 Torek, 1. julija 2008 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it APrimorski ~ dnevnik ŠPORT / industrija&politika - Deželni predsednik Renzo Tondo gost tržaških industrialcev Če se ekonomski razvoj potaplja v morju birokracije in zakonov... Sodelovanje s Koprom in Ljubljano nujno: zakaj ne bi sodelovali tudi z nuklearko v Krškem? Avtorici teh vrstic ni dano vedeti, ali so se mladi tržaški industrialci srečali tudi s prejšnjim deželnim predsednikom, predvsem pa, kakšen je bil ton njihovih morebitnih pogovorom. Včerajšnje srečanje na sedežu tržaškega združenja industrialcev je bilo kolegial-no, skoraj prijateljsko: predsednik Renzo Tondo je predstavil svojo vizijo tržaškega razvoja, prisluhnil konkretnim predlogom nekaterih bolj ali manj mladih podjetnikov in skušal na vsakega prav tako konkretno odgovoriti: pričakovanja enega in drugih so bila vsaj navidezno skladna. In glede na dejstvo, da se srečanje ni odvijalo med volilno kampanjo, bi lahko bila skladnost vizij celo realna... V dobri uri so Tondo in njegovi gostitelji spregovorili o številnih temah, od makro do mikroekonomskih problemov, deželni predsednik pa se je večkrat navezal na svojo osebno izkušnjo: sin podjetniške družine, ki v Karniji upravlja hotel in restavracijo, se je v mladih letih moral odločiti med stalno občinsko službo in nadaljevanjem družinske tradicije. »Odločil sem se za slednjo in tega nisem nikoli obžaloval. Danes pa vidim pri mladih predvsem željo po stalni službi, kar se mi zdi negativen signal...« Po predsednikovem mnenju gre razloge za razvojno zaostalost Trsta pripisati tudi strahu pred tveganjem. »Danes delitve niso več smiselne, sodelovanje s Koprom, Ljubljano ali Benetkami je nujno.« Tondu, dolgoletnemu zagovorniku nuklearne energije, zato tudi ni težko razmišljati o konkretnem sodelovanju s krško nuklearko... Tondova deželna uprava želi zasledovati zmanjšanje javnih stroškov (v to smer gre ukinitev deželne generalne direkcije), predvsem pa birokracije in norm, ki dušijo ekonomski razvoj (podjetnike, obrtnike, kmetovalce). Podpirala in spodbujala bo inovativ-nost: tisto, ki jo na stotine majhnih deželnih podjetij vsakodnevno že uvaja. A tudi mednarodnost: vlogo Dežele vidi v podpiranju in asistenci deželnim podjetjem, ki želijo investirati tudi v tujini. Da bi zajezili njihov »beg«, bi morala biti avtonomnost Dežele FJK razvidna tudi na fiskalni ravni: del davkov naj gre v Rim, preostali pa naj bo v domeni Dežele, ki naj sama presodi, kdaj, kje in kako pobirati davke. Pa še to: Trst naj zaigra vse svoje karte, tudi tisto svoje razpoznavnosti, saj »ni Videm, ki so ga ljudje spoznali šele, ko je začel Udinese nastopati v Champions League...« (pd) »Trst ni Videm, ki so ga ljudje spoznali šele, ko je začel Udinese nastopati v Champions League,« je s posrečeno prispodobo med drugim dejal predsednik Tondo MONTENERO Na Opčinah o kmetijstvu Drevi ob 20.30 bo v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah javno srečanje na temo: »Kmetijstvo in teritorij«. Prireja ga Kmečka zveza za člane in ostale kmete tržaške občine. Govor bo o stanju, problemih in razvojnih možnosti našega kmetijstva in teritorija, predvsem v odnosu do pristojnih oblasti. Vabljeni Agencija za najemnine Tržaški občinski odbornik za socialne zadeve Carlo Grilli je včeraj predstavil tako imenovano Agencijo za najemnine, pobudo, ki je nastala v okviru območnega načrta z namenom, da bi nudila pomoč ljudem, ki si ne morejo privoščiti plačevanja visokih najemnin. Fundacija CRTrieste bo k pobudi prispevala 75 tisoč evrov. 25 tisoč bodo uporabili za reklamo te akcije, preostalo pa bodo vložili v sklad, iz katerega bodo lahko črpali lastniki stanovanj ali najemniki, v primerih, ko bi to bilo potrebno. Pri akciji Agencija za najemnine ob občini in Fundaciji CRTrieste sodelujejo še dolinska in miljska občina, podjetje za ljudska stanovanja Ater, Fundacija Caccia Burlo, združenje Acli, sindikalna združenja stanovanjskih upravičencev, lastniki stanovanj, nepremičninske agencije in upravitelji poslopij. cene - Po podatkih statističnega urada Občine Trst Junija 3,4-odstotna inflacija V mesečni primerjavi so se življenjski stroški zvišali za pol odstotka - Največje breme je stanovanje V Trstu je inflacija kljub vsemu nekoliko manj vroča kot v italijanskem povprečju, kjer je junija dosegla 3,8-odstotno letno stopnjo, medtem ko je se v našem mestu ustavila pri 3,4 odstotka. V mesečni primerjavi, torej glede na maj, pa so se življenjskih stroški povečali za pol odstotka, kar ne daje dobrih obetov za prihodnje mesece. V letni primerjavi so najbolj zrasli stroški za stanovanje, vodo, energijo in goriva (+12,1%), sledijo jim stroški prevoza (+4,9%), zdravstvenih storitev in zdravil (+4,4%), izobraževanja (+2,9%), alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov (+2,6%) ter hotelskih in gostinskih storitev (+2,5%). Do znižanja cen je prišlo le na področju komunikacij (-3%). V mesečni primerjavi se je najbolj podražil prevoz (+1,7%), sledijo stanovanje, voda, energija in goriva (+1,1%) in zdravstvene storitve (+0,5%), znižali pa so se indeksi poglavij pohištvo, dobrine in storitve za dom ter rekreacija, prireditve in kultura (oba za 0,1%). gibanja - Po podatkih Pristaniške oblasti za prvih pet mesecev letošnjega leta Kontejnerji in nafta poganjajo pretovor Če se bo sedanji trend nadaljeval, bodo na sedmem pomolu presegli pretovor 300 tisoč kontejnerjev, prihodnje leto pa že čez 400 tisoč V Trst je v prvih petih mesecih letos priplulo manj ladij kot v enakem lanskem obdobju ARHIV Kljub nekaterim negativnim podatkom v analizi gibanja pretovora v tržaškem pristanišču, se je ta v prvih petih mesecih letošnjega leta v količinskem smislu povečal za 6,4 odstotka glede na enako lansko obdobje. Pretovorjeno je bilo namreč 20.425.168 ton blaga, v enakem lanskem obdobju pa 19.196.751 ton. Posebno pozitivni so v petmesečnem pregledu rezultati kontejnerskega pretovora, ki se je glede na enako lansko obdobje povečal za skoraj 38 odstotkov. Pretovorjeno je bilo 138.771 kontejnerjev (lani 100.602), vendar je bilo v njih za 1,6 odstotka manj blaga (1.306.978 ton, lani 1.328.686 ton). S takim ritmom rasti bo tržaško pristanišče oziroma sedmi pomol do konca leta dosegel nov rekord z več kot tri tisoč pretovorjenimi kontejnerji, če se trend ne bo prekinil, pa bi prihodnje leto lahko dosegli štiristo tisoč pretovorjenih kontejnerjev, piše v tiskovnem sporočilu Pristaniške oblasti. Še posebno če upoštevamo, da so na sedmem pomolu samo v maju pretovorili 32.935 kontejnerjev, kar je za 63 odstotkov več kot v enakem lanskem mesecu. Vidno je bilo tudi povečanje pretovora surove nafte in njenih derivatov z devet-oziroma 31-odstotno rastjo. Skupaj je bilo pretovorjene nafte in naftnih derivatov za 15.702.609 ton, kar je za 9,6 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Rast je bila zabeležena tudi na področju pretovora raznega blaga v paletah (+1,2%), medtem ko se je zmanjšal pretovor trdega razsutega blaga (-39%) zaradi razmer na mednarodnih trgih. V to skupino sodijo surovine, kot so rudnine, premog, žitarice in oljna semena. Negativen je še naprej tudi promet po t.i. morski avtocesti, ki povezuje Trst s Turčijo, in to zaradi požara na enem od tra-jetkov na tej liniji. Trajekt še ni bil nadomeščen, ko pa bo, se bo pretovor, ki je v petih mesecih doživel 3,5-odstotno znižanje (za okrog tri tisoč tovornjakov), hitro povečal. Ugoden trend se nadaljuje tudi pri prometu z ladjami, ki se ustavljajo v Trstu med križarjenjem, medtem ko se je skupno število ladij, ki pristajajo v Trstu zmanjšalo za 2,9 odstotka. 1 6 Torek, 1. julija 2008 ŠPORT / državni izpit - Ustni del mature na Liceju Franceta Prešerna Življenje v tujini kot vir navdiha v literaturi Potek izpraševanj na jezikovni smeri - Danes nastopijo še zadnji kandidati Zakaj se človek seli? Na to vprašanje je s svojim referatom želela odgovoriti kandidatka jezikovne smeri Liceja Franceta Prešerna, kije včeraj zjutraj kot prva nastopila v okviru ustnega dela državnega izpita. Maturantka, ki živi v Trstu od svojega osmega leta dalje, a izvira iz ruskega mesta Anapa na obali Črnega morja, si je za temo maturitetne-ga referata izbrala vprašanje človeka in tujine v literaturi, njegovih upov, bojazni in sanj o boljši prihodnosti. Zakaj se torej človek seli? Razlogov je več, najpomembnejši pa je iskanje okolja, v katerem so življenjski pogoji boljši, je dejala maturantka, ki je v nadaljevanju naštela dejavnike, ki vplivajo na to, da se človek v tujini dobro znajde oz. se nanjo prilagodi in med katerimi so npr. jezik, vera, izobrazba, vedenje, a tudi samozavest in odprtost. Tema izseljeništva oz. življenja v tujini je navdihnila tudi mnoge književnike, pri čemer je kandidatka orisala dela štirih pisateljev, katere je predstavila vsakega v njegovem jeziku: Slovenca Miška Kranjca in njegovo Povest o dobrih ljudeh, Angleža Henryja Jamesa in njegov The portrait of a Lady, Nemko Irene Di-sche in njeno Grossmama packt aus ter Rusa Viktorja Šklovskega in njegovo zbirko pisem Zoo.Pisma ne o ljubezni, zaključek referata pa je popestrilo nekaj lepih prizorov iz rodne Anape. Uvodni del se je tako zaključil in nastopila je osrednja faza ustnega dela državnega izpita, spraševanje. Profesorico ruščine je zanimal Puškinov Jevge-nij Onjegin, medtem ko j e pri nemščini poleg Irene Dische prišel v poštev Bertold Brecht, pri angleščini pa je poleg Henryja Jamesa profesorica želela vedeti tudi kaj o pripovedni tehniki od viktorijanske dobe do modernizma. Trojici tujih jezikov je sledilo spraševanje iz slovenščine, kjer je profesor od kandidatke želel vedeti, kakšno sporočilo o domovini prinaša Oton Župančič v svoji Dumi, ko izrazi misel, da se Slovenija preko slovenskih izseljencev razprostira v tujino, kdor pa se izseli v tujo državo, slednjo tudi obogati. V poštev pri ustnem delu sta prišla še Kranjčeva novela in obravnavanje mita Lepe Vide pri primorskih avtorjih s posebnim ozirom na Pahorjevo Mesto v zalivu. Humanistični del spraševanja je zaključila latinščina z mitološko figuro Eneja. Ustni izpit se je tako prevesil v svoj drugi, bolj znanstveni del, kjer je profesorico prirodopisa zanimal pomen uživanja raznolike hrane, v nadaljevanju pa so prišli v poštev še linfociti in hormoni, pri fiziki pa je morala kandidatka podati definicijo dela. Pri vsakem predmetu je seveda prišel v poštev še pregled pisnih nalog, ki jih je kandidatka kar solidno pisala, na koncu pa ni moglo izo-stati vprašanje, kam po maturi. Kandidatka bo šla najprej na morje, a kmalu zatem jo čaka ponovno učenje za sprejemni izpit na fakulteti za medicino. S tem se je spraševanje tudi končalo, na začetku hodnika v prvem nadstropju liceja Prešeren, kjer so potekala spraševanja, pa je čakala že sošolka, ki je za uvodni maturitetni referat izbrala temo rock glasbe v dobrodelne namene. Tam so bili tudi nekateri kandidati znanstve-no-fizikalne smeri liceja, ki so včeraj kot zadnji nastopili pred svojo komisijo. Izide mature na naravoslovno-multimedij-ski in znanstveno-fizikalni smeri liceja Prešeren so namreč objavili že včeraj pozno popoldne (o tem poročamo na drugem mestu), medtem ko bodo zadnji kandidati jezikovne smeri nastopili danes, na izide klasične in jezikovne smeri pa bo treba počakati še nekaj dni zaradi bolezni kandidatke. Včeraj so se zaključil ustni del izpita tudi na Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška in na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa, danes pa se bodo spraševanja zaključila na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana. Ivan Žerjal Pri ustnem izpitu na kratko pregledajo tudi pisne naloge KROMA šolstvo - Stališče šolske komisije SSk Proti klestenju sredstev Zaskrbljenost ob pripravljanju osnutka finančnega zakona - Nasprotovanje racionalizaciji slovenskih šol Komisija za šolstvo Slovenske skupnosti v Trstu jemlje z veliko zaskrbljenostjo na znanje vest, po kateri osrednja italijanska vlada pripravlja zakonski osnutek finančnega zakona, v katerem je predvideno občuteno klestenje finančnih sredstev za javno šolstvo, piše v sporočilu, ki ga je podpisal predsednik komisije Igor P. Merku. Gospodarski položaj države ni najboljši, po poročanju tiska se Italija nahaja na dnu lestvice evropskih držav. Vendar je dodatno omejevanje sredstev za šolstvo skregano z zdravo pametjo: kako bo italijanska država zagotovila izobraževanje sedanjih učencev in dijakov ter bodočih rodov, na katerih bo slonel gospodarski in socialni razvoj države in njenih državljanov, ni jasno, piše še v sporočilu. Šolstvo, meni SSk, je in mora ostati javno ter mora biti dostopno vsem prebivalcem, ne glede na gmotne mož nos ti po sa mez ne dru ži ne, šo la nje ne sme bi ti v do me tu sa mo premožnih. Zasebne šole imajo svojo zgodovino in pomen, ne morejo pa predstavljati edino možnost šolanja v razviti evropski državi. Komisija za šolstvo pri SSk tudi nasprotuje vsakemu krčenju tako učnega kot neučnega osebja, ki je v ne ka te rih pri me rih že da nes ne za -dostno. Nasprotno zahteva, da se učnemu in neučnemu osebju s časovno omejeno pogodbo oziroma su-plentom zagotovi prihodnost s tem, da se jih sprejme v stalež. Komisija nasprotuje in se odločno izreka tudi proti vsakemu namenu ali poskusu racionalizacije slovenskega šolstva v Italiji, ki ga ščiti tudi Londoski sporazum. Slovenske šole, učno, neučno osebje in ravnatelji, vztrajno in požrtvovalno delujejo v prid izobrazbe in vzgoje naših otrok, da bodo s širokim in bogatim znanjem krenili na življenjsko pot. Zato gre vsem zahvala in priznanje za njihovo delo, piše še v sporočilu. Slovensko šolstvo v Italiji deluje v težavnih okoliščinah in z drugačnimi parametri kot italijanske šole, za to mo ra bi ti de lež no po seb ne po -zornosti, tako z vidika okrepitve kadra kot tudi z vidika dotacij za redno in izredno delovanje. Komisija pričakuje tudi, da bodo načrtovana obnovitvena dela na stavbah, v katerih domujejo slovenske in italijanske šole v Trstu, stekla čim prej, zato da bo tudi okolje, v katerem deluje osebje in se učijo učenci in dijaki, varno, ustrezno in prijetno, piše v sporočilu SSk. Prihodnji ponedeljek stavka avtobusov Sindikati FILT-CGIL, FIT-CISL, UILTrasporti, FAISA-CISAL in UGL-Autoferrotranvieri so napovedali vsedržavno stavko javnih prevozov, ki bo v ponedelejk, 7. julija. Podjetje Trieste Trasporti sporoča, da bo na dan celodnevne stavke zagotovilo minimalne storitve od 6. do 9. in od 13. do 16. ure. Obnova poštnega urada na Trgu Verdi Italijanske pošte bodo korenito obnovile poštni urad na Trgu Verdi. Vanj bodo namestili novo pohištvo in okence za finančne ponudbe, uporabnikom pa bodo namenili večje in udobnejše prostore. Zaradi obnovitvenih del se bodo storitve omenjenega urada začasno preselile v glavni poštni urad na Trgu Vit-torio Veneto. Vandal povzročil več tisoč evrov škode Mislili so, da je na delu cela skupina vandalov, naposled pa so ugotovili, da je osem parkiranih osebnih vozil poškodoval en sam človek. John David Klee, 46-letnik iz ameriške zvezne države Ohio, je v nedeljo povzročil več tisoč evrov škode in končal v celici. Po telefonskem klicu domačina so karabinjerji zasačili Američana pri razbijanju parkiranih avtomobilov na Ul. Flavia v Žavljah. Tam se je med nasilnim izpadom znesel nad šestimi vozili: razbijal je odbijače, žaromete in ogledala, lomil brisalce, nekaterim avtom je prere-zal gume. Dva avta je poškodoval tudi pri Frankovcu. Karabinjerji so ga s težavo ukrotili in odpeljali v zapor zaradi namernega povzročanja škode v obtežilnih okoliščinah. Klee je par večerov prej že poškodoval nekatera vozila na Drevoredu XX. septembra: takrat so ga prijavili in izročili centru za umsko zdravljenje, a očitno ni zaleglo. Prehitri vozniki in številne globe Prometna policija je prejšnji teden med nadzorovanjem hitrosti vozil na cestah v FJK zabeležila 389 prekrškov in odvzela 20 vozniških dovoljenj. Na avtocestnem odcepu za Fernetiče, kjer je najvišja dovoljena hitrost 60 kilometrov na uro, so dostavnemu vozilu opel combo iz Trsta namerili hitrost 104 kilometre na uro. državni izpit - Prvi končni izidi na Liceju Franceta Prešerna Pet odličnjakov, dva s pohvalo Podatki se nanašajo na uspeh šestnajstih kandidatov naravoslovno-multimedijske in znanstveno-fizikalne smeri Prvi, ki se lahko veselijo uspeha na državnem izpitu, so kandidati naravoslov-no-multimedijske in znanstveno-fizikalne smeri na Liceju Franceta Prešerna. Včeraj pozno popoldne so namreč na oglasno desko v šolski veži pritrdili lista z izidi mature, pri čemer smo izvedeli, da je na skupno šestnajst kandidatov kar pet prejelo najvišjo oceno, od teh pa dva maturanta tudi pohvalo. V nadaljevanju objavljamo izide mature, pri čemer opozarjamo, da na podlagi ministrskih določil končnih ocen letos šole ne objavljajo: izjemo predstavljajo le odličnjaki, ki so prejeli pohvalo, »navadne« stotice pa ne smejo biti omenjene. Zato objavljamo izide mature, kot so bili izobešeni na oglasni deski. Naravoslovno-multimedijska smer 5.A razred - izdelali so: Carol Boz-zola, Sara Creglia, Francesca Icardi, Valentina Manin, Martina Milkovic in Sharon Ostrouška. Znanstveno-fizikalna smer 5.B razred - izdelali so: Ilja Bufon, Marta Čermelj, Boris Gaggi-Slokar, Vanja Kalc, Kaja Koren, Daniel Košuta (s pohvalo), Martina Mezgec, Gregor Pertot, Danijel Simonettig in Alenka Verša (s pohvalo). Na znanstvenih smereh liceja Prešeren je mature konec, napočil je čas veselja KROMA / ŠPORT Torek, 1. julija 2008 7 sv. ivan - Ob 150-letnici posvetitve cerkve Kakovosten nastop komornega zbora Ave Ljubljanski zbor je pod vodstvom Andraža Hauptmana podal raznolik program nabožne glasbe 150-letnica posvetitve cerkve sv. Janeza Krstnika pri sv.Ivanu je združila slovenske in italijanske župljane pri skupnem načrtovanju bogatega in doživetega praznika. Vzporedni program verskih in kulturnih dogodkov se je pričel v sred, 18. junija z otvoritvijo dvojne razstave, v petek in v soboto pa je bila na vrsti zborovska glasba. Italijanski verniki so povabili tržaški zbor Cappella Tergestina, ki je pod vodstvom Manuela Tomadina predstavil program sakralne glasbe iz renesančne, baročne in klasične literature v sodelovanju z instrumentalno skupino Terg Antiqua in skupino Prijateljev gregorijanskega petja. Slovenski verniki so si za tako priložnost zajamčili visoko kvaliteto in so priredili v sodelovanju z društvom Marij Kogoj in z Marijinim domom koncert priznanega komornega zbora Ave iz Ljubljane. Zbor Andraža Hauptmana je pred dvema letoma že gostoval pri sv.Ivanu in je zdaj ponovil uspeh z izvajalsko zahtevnim sporedom, kije ovrednotil vokalne značilnosti pevcev in njihovo solidno pripravo. Potovanje skozi časovno in stilno različne izraze na področju nabožne literature je ob- segalo več skladb iz železnega repertoarja ljubljanskega zbora, ki se je v skoraj petindvajsetih letih delovanja povzpel do vrhunskih dosežkov v mednarodnem merilu. Dolgoletna izkušnja, kompetenca in oseben pečat zborovodje zaznamujejo značilni izraz skupine, ki komunicira z lepoto zvoka bolj kot z neposredno sporočilnostjo muzikalič-nega instinkta in pristnega občutka. Lesketanje čistih zvokov in akordov oplemeniti izvedbe s tehnično dovršenostjo, zato zbor najbolje izraža lastni potencial prav pri skladbah, ki zahtevajo predvsem prozorno vodenje vertikale. Zelo prepričljiva je bila na primer izvedba triptiha »Gloria Patri« estonskega skladatelja Urmasa Sisaska, kjer je bi-stvenost govorice v arhaičnem slogu zahtevala delikatno zvočno in sploh izvajalsko ravnovesje zbora in solistov, ki so prispevali k sugestiji z izredno natančnostjo. Moški in ženski del zbora sta nastopila ločeno pri izvedbah dveh Gallusovih motetov, kjer sta prišli do izraza zvočna prozornost in uglajenost enotnega skupinskega izraza. Strenira-ni pevci so se živo odzvali na navodila zborovodje tudi pri poglobljeni, premiš- Komorni zbor Ave je prepričal občinstvo KROMA ljeni izvedbi Mendelssohnove »Mitten wir im Leben sind«. Nabožni spevi eklektičnega Alfreda Schnittkeja pa bi potrebovali v določenih trenutkih izrazitejši izvajalski temperament. Čustvena plat Mahlerjeve »Ich bin der Welt abhanden gekommen« se je prelila v bolj eterične pokrajine Gottwaldove priredbe. Po umetnih iskanjih skladbe Julia Domingueza se je uradni koncertni program končal s klasikom kot je Pahorjev »Oče naš hlapca Jerneja«, nato z ostrinami in tehničnimi strminami skladbe »Libera me« mlade Nane Forte, ki že spada v redni repertoar boljših slovenskih zborov. Precej številnim poslušalcem je zbor namenil še dva dodatka. Koncertna glasba je naslednjega dne prepustila glavno besedo verskemu obredu s procesijo in slavnostnim bogoslužjem s škofom msgr. Evgenom Ravignanijem. Praznik ob posvetitvi cerkve se je nadaljeval naslednji ponedeljek s tradicionalno mašo v stari cerkvici sv. Janeza in Pelagija in kresom na stadionu 1. maja. V petek, 27. junija, na dan posvetitve cerkve pred 150.leti, pa je praznično bogoslužje vodil škofov vikar msgr. Franc Vončina. (ROP) finžgarjev dom - Gledališka šola za najmlajše Pričarali so Trnulčico Šole se udeležilo 50 malih gledaliških navdušencev - Prirejajo jo Slovenska prosveta in Radijski oder sklepnih preizkušnjah. Tako prva kot druga izmena sta namreč zbranemu občinstvu spet suvereno dokazali, da je mogoče v tako kratkem času postaviti na oder igro z dvema skupinama, vsaka po 25 otrok. Največ zaslug za uspeh letošnje 7. Gledališke šole za najmlajše imata prav gotovo priznana in uveljavljena režiserka otroških in mladinskih gledaliških skupin na Goriškem Vesna Tomsič, ki so ji tržaški organizatorji zaupali režijsko plat letošnje predstave in je poskrbela tudi za izbor večine glasbenih vložkov, z njo pa, kot že rečeno, Lučka Susič, ki je koordinirala priprave na vseh področjih, pri čemer je sodelovala tudi Tatjana Oletič. Izvirno glasbeno kuliso je podpisal in jo z otroki naštudiral Aljoša Saksida, sklepni ples si je zamislila in ga z malimi udeleženci Gledališke šole vadila Jelka Bogatec, za sceno in kostume pravljičnih bitij je bistveno prispevala Magda Samec, tehnično plat predstave pa je prevzel Samuel Kralj. Govorne vaje so vodile članice Radijskega odra, članice Slovenskega kulturnega kluba pa so budno skrbele za dobro voljo svojih varovancev (animacijo je podprla Zadružna kraška banka). Kdor bi želel preveriti sadove letošnje Gledališke šole za najmlajše, se bo o njih lahko na lastne oči prepričal proti koncu septembra, ko bo Trnulčica odprla 11. sezono družinskega abonmaja Gledališki vrtiljak v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. (al) Utrinek z zaključne predstave Petdeset malih in prizadevnih gledaliških navdušencev, odlično utečena ekipa mentorjev in animatorjev, pet intenzivnih dni ter veliko ljubezni do odrskega nastopanja. Te so bile glavne sestavine letošnje Gledališke šole za najmlajše, ki sta jo priredila Slovenska prosveta in Radijski oder v prostorih Finžgarjevega doma na Opčinah od ponedeljka, 9., do petka, 13. junija, za otroke od 6. do 13. leta, ki radi preživljajo prve počitniške dni ob pripravi odrske postavitve. Tokratna izbira je padla na Trnulčico ali, kot ji pravimo na našem koncu, Trnjulčico. Znano zgodbo bratov Grimm je za 25-članski ansambel prepesnila Lučka Susič, ki je steber Gledališke šole vse od njenega začetka. Mali tečajniki so se delili v dve zasedbi, ki sta ves teden pridno vadili besedilo, gib, ples in petje, da bi bilo vse nared za zaključni produkciji v petek, 13. junija ob 17. oz. 19. uri. In verjemite ali ne, tudi tokrat jim je uspelo! Pri Gledališki šoli za najmlajše lahko rečemo, da gre za »čudež« v malem, saj se iz sezone v sezono prijavlja vedno več otrok (lani jih je bilo 44), ki se po nekaj dneh vsestranskih vaj lepo izkaže na sociala Motorična vzgoja: kdaj nov center? Sergij Petaros Ne - koč je bil CEM. Označen s kratko, golo kratico centra za motorično vzgojo je v vili Hagginconsta na začetku drevoreda Gessi dolgo let živel bogat svet solidarnosti in pozornosti do ljudi, predvsem mladih, ki jim je mačeha narava ukradla dar hoje, otežila kretnje in jih v mnogih primerih neusmiljeno prikovala na voziček. Lepo neoklasično poslopje s sončnim vrtom je združenje za spastike Aias obnovilo z lastnimi sredstvi leta 1972. Odtlej je v dnevnem centru v družbi občinskih operaterjev in operaterjev socialnih zadrug preživelo svoje življenje na stotine mladih. Vse do pred nekaj dnevi, ko je občinska uprava vilo Hagginconsta zaprla zaradi »strukturne nestabilnosti poslopja« in sedanjih 24 koristni-kov centra preselilo drugam. Zaprtje centra za motorično vzgojo je kot strela z jasnega zadela v starše prizadetih otrok konec maja, ko so jim občinski funkcionarji brez kakega predhodnega obvestila sporočili, da bodo njihovi otroci v nekaj dneh preseljeni. Vila Hagginconsta je last dežele Furlanije-Julijske krajine. Tržaška občina jo ima v brezplačnem zakupu do konca letošnjega leta. Nastale »strukturne nestabilnosti« so posledica pomanjkanja vsakega vzdrževanja v zadnjih desetletjih. Občinska uprava je na lastno pest, ne da bi vprašala za mnenje prizadete, odredila preselitev 24 koristnikov centra za motorično vzgojo na dve novi lokaciji: 13 v občinsko rezidenco na Campanellah, preostalih enajst pa na sedež združenja Anffas v Ul. Cantu. Prvim naj bi še nadalje sledili operaterji centra CEM in socialne zadruge La Quercia, a le začasno. Drugim pa bo z julijem pomagalo novo osebje združenja Anffas. Družine teh otrok se bodo znašle pred dvojno težavo: sedež v Ul. Cantu ni bil opremljen za sprejem novih gostov (potrebnih bi bilo še kakih 100 tisoč evrov za nakup primerne opreme), mladim pa ne bodo sledili več operaterji, na katere so se z leti že privadili, temveč osebje zadruge, ki pa ni imelo še opravka s prizadetimi ljudmi. Nič čudnega, če so družine zaskrbljene za usodo svojih že itak tako hudo prizadetih otrok. Na žalostno zgodbo zaprtja centra za motorično vzgojo in preselitev gostov je opozoril rajonski svetnik Slovenske skupnosti iz Škednja Sergij Petaros. Rajonski svet za Novo mesto, Novo mitnico, Sv. Vid in Staro mesto j e pred časom že izrazil zahtevo, naj občina obnovi vilo Haggiconsta in naj jo uredi v socialne in skrbstvene namene namene ter svojo zahtevo podkrepil z resolucijo, ki je bila soglas no odob re na. dsi - Bilten Od 5. do 7. septembra bo potekala Draga 2008 Od 5. do 7. septembra bodo v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah potekali 43. študijski dnevi Draga 2008, letošnjo izvedbo pa bo zaznamovala 500-letnica rojstva Primoža Trubarja, kateremu bosta posvečeni dve od skupno štirih predavanj, organizatorji Društva slovenskih izobražencev so si tudi za geslo izbrali Trubarjev citat »Jest sim enu dobru voiskovanje voiskoval«. Kot piše v vsakoletnem biltenu Drage, ki je v prejšnjih dneh izšel skupaj z revijo Mladika, je 500-letnica Trubarjevega rojstva »za vse Slovence lepa priložnost, da še enkrat in nanovo premislimo obseg, pomen ter dolgoročne učinke njegovega dela, ter domislimo način, kako krepiti in kako naprej razvijati svojo civilno, kulturno in duhovno podobo, ki je predpogoj za napredek tudi na znanstvenem in gospodarskem področju.« Uvodno predavanje letošnje Drage, ki bo v petek, 5. septembra, bo naslovljeno Slovenski katoliški tisk (kako z besedo do ljudi) in bo posvečeno težavam in dilemam verskega tiska, o čemer bodo govorili uredniki treh slovenskih katoliških tednikov: Jurij Paljk (Novi glas, Gorica), Franci Petrič (Družina, Ljubljana) in Hanzi Tomažič (Nedelja, Celovec). Drugo predavanje z naslovom Nočne barve in povešene oči bo v soboto, 6. septembra, vodila novinarka, publicistka in urednica Alenka Puhar. Posvečeno bo spraševanju o zgodovinskem spominu in stanju duha med sodobnimi Slovenci. Trubarju bo v celoti posvečena nedelja, 7. septembra: dopoldne bo izseljeniški duhovnik in teolog ter bivši openski župnik Zvone štrubelj predaval na temo Nova duhovna podoba Primoža Trubarja, popoldne pa bo zgodovinar Igor Grdina govoril o Trubarju za vse čase, kar bo priložnost za kritično razmišljanje o sodobni slovenistični problematiki, pa tudi o aktualnih družbenih pojavih v Sloveniji. V nedeljo dopoldne se bodo udeleženci Drage zbrali tudi pri tradicionalni maši, ki jo bo daroval tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. Že ta teden, od četrtka do nedelje, pa bo v Dijaškem domu v Novi Gorici na sporedu prvi del 18. izvedbe intelektualnega foruma mladih Draga mladih, ki ga letos prireja Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa, sodelujejo pa tudi Katoliška mladina iz Celovca in Mladi v odkrivanju skupnih poti iz Trsta. Geslo letošnje Drage mladih je Malo čez, pobuda pa je posvečena vprašanju medkulturnega dialoga. Slovesno odprtje foruma s sprejemom bo v četrtek v občinski dvorani v Novi Gorici, kjer bodo spregovorili predsednica Slovenske konference SSK Simona Drenik, novo-goriški župan Mirko Brulc in slovenski minister za kulturo Vasko Simo-niti. V petek bo na programu prva okrogla miza na temo Izzivi sobiva-nja različnih kultur na sončni strani Alp z Lucijo Čok, Jelko Pirkovič in Ernestom Ženkom. V soboto pa bodo Veronika Krainz, Jožko Horvat-Muc in Luigia Negro na okrogli mizi spregovorili o stereotipih in predsodkih povezanih z drugimi kulturnimi skupinami. V nedeljo pa bo potekal kongres mladih, na katerem bodo sprejeli deklaracijo Drage mladih. Tudi letos bo drugi del izvedbe Drage mladih potekal septembra. V soboto, 6. septembra, bo namreč v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah še zadnja okrogla miza na tem Vzpostavitev dialoga brez odpovedovanja svoji identiteti, na kateri bodo govorili Aleksander Studen-Kirch-ner, Vesna Mikolič in Edi Kovač. 1 8 Torek, 1. julija 2008 ŠPORT / maremetraggio - Na festival ugledni gosti F. Murrayu Abrahamu nagrada za življenjski opus Danes bosta na Trgu sv. Antona gosta Amanda Sandrelli in Blas Roca Rey V Maremetraggiu Village na Trgu sv. Antona Novega je v nedeljo zavel mednarodni veter. Gost festivala kratkometražnih filmov in prvencev Maremetraggio je bil namreč priznani italijansko-sirski igralec F. Murray Abraham, ki ga marsikdo pozna predvsem kot Salierija iz Formanovega »Amadeusa«, ki mu je leta 1984 »podaril« oskarja za najboljšo moško vlogo. V t.i. »festivalski vasi« se je zbrala velika množica radovednežev in Abrahamovih oboževalcev, da bi lahko zaprosila za avtogram in fotografilrala svojega idola ob prejetju nagrade za življenjsko delo. Po mnenju organizatorjev festivala Maremetraggio je namreč Murray v svojih 45 letih igralske kariere prispeval k vse višji kvaliteti kinematografske produkcije. Sedmi umetnosti je posvetil življenje, piše v utemeljitvi, vsaki vlogi se je popolnoma predal, tako da so v njegovi interpretaciji celo najhudobnejši zaživeli v svetli luči. »Kljub slovesu je skromen in uravnovešen, prepričan, da lahko tudi filmska umetnost pripomore k ozavešča-nju o realnih težavavah, s katerimi se danes soočajo realni ljudje.« Abraham je nastopal v številnih filmih in sodeloval z različnimi režiserji od Woodyja Allena, mimo Briana De Palme do Pupija Avatija; bil je prekupčevalec z mamili v filmu »Scarface«, neimenovani v filmu »I Promessi sposi«, Jacopo v »Marcu Polu«, strašni inkvizitor Bernardo Gui v »V imenu rože« in pa sovražnik kapitana Je-an-Luca Picarda v filmu »Star Trek: Upor (Insurrecrion)«. F. Murray Abraham je igral tudi pod vodstvom italijanskih režiserjev, S svojo ironijo je Murray Abraham v nedeljo očaral tudi tržaško publiko KROMA nazadnje v kratkometražnem filmu »Ballerina« Rosaria D'Errica (predvajali so ga v soboto), ki se loteva delikatne teme romunskih deklet, ki jih v Italiji prisilijo v prostitucijo. Ravnokar pa sodeluje pri filmu Ren-za Martinellija »Barbarossa«, ki ga snemajo v Romuniji. Danes se bosta na trgu sv. Antona ob 11. uri s publiko srečala igralka Amanda Sandrelli in njen mož, režiser Blas Roca Rey. Ob 20. uri se bo dogajanje pomaknilo v ki-nodvorano Ariston, kjer bodo predvajali pet kratkih filmov, ob 21.45 pa prvenec »Appuntamento a ora insolita« Stefana Colette; v Ljudskem vrtu bo serija kratkomet-ražcev zaživela po 21.30. pohod zazid-lipnik - SKD Primorsko in Turistično društvo Porton Veliko pohodnikov se poklonilo padlim partizanom Srečanje o branju »Brati v Trstu« je naslov večera, ki ga prireja združenje Il pane e le rose jutri, 2. julija, ob 18.30 v Domu glasbe v Ul. Ca-pitelli 3, zraven Trga Cavana. Na povabilo Edija Kanziana in v sodelovanju z mesečnikom »Letture« bodo spregovorili filozof Emilio Bazzanella, urednik revije Konrad in pisatelj Luciano Comida, učitelj Federico Creazzo, živinozdravnik in pisatelj Alessandro Paronuzzi, svobodni časnikar Walter Spe-cogna, knjigarnar Franco Zorzon, študentka Francesca Rio-sa in trobenta jazzista Maria Fragiacoma. Beseda bo tekla o tistih, ki danes berejo: zakaj in kaj, časopise ali knjige. Za dodatne informacije je na voljo št. 340-6859654. Srečanja o priseljenkah Koordinacija združenj in skupnosti priseljencev v tržaški pokrajini (CACIT) v okviru projekta Priseljene ženske v FJK -identiteta, družina in javno življenje prireja danes ob 17. uri v Ul. sv.Frančiška 11 informativno srečanje o pravni zaščiti v primerih diskriminacije z odvetnico Anno Zilli in svetovalcem ASGI Walterjem Cittijem. Jutri pa bosta ob isti uri novinarka Gabriella Preda in sociologinja Ornella Urpis spregovorili o liku priseljenke v družbenem obveščanju. Po pohodu je udeležence čakal še pik-nik Četrta izvedba pohoda Zazid-Lipnik, ki je bil na sporedu v nedeljo, 15. junija, predstavlja zagotovo dodatno okrepitev že itak odličnih odnosov med člani mačkoljanskega Slovenskega kulturnega društva Primorsko in člani Turističnega društva Porton iz Zazida. Naveza je že v preteklih letih zasnovala pomembne skupne pobude: prvi konkretni stiki so stekli že leta 1983 ob postavitvi spomenika padlim v NOB v Zazidu, leta 2003 pa so se s postavitvijo spominske table na Lipniku društvi (in svojci) poklonili spominu desetim padlim Mačkoljanom, ki so se želeli pridružiti partizanskim enotam, a so bili tam prestreženi in ustreljeni. Pohoda iz Zazida na Lipnik se je udeležilo res veliko število pohodnikov zgoraj omenjenih društev, pridružili pa so se jim tudi prijatelji iz Prebenega, Doline in Boljunca, tako da je pohod vsestransko uspel. Ob polaganju venčka in cvetja se je predsednik SKD Primorsko Miloš Tul s kratkim nagovorom zahvalil vsem sodelujočim, predvsem pa domačinom iz Zazida in predstavnikom Turističnega društva Porton, ki so s prizadevnim delom primerno uredili prizorišče slovesnosti in obenem zaželel, da bi tovrstna pobuda postala tradicionalna oziroma da bi se v bodoče še nadgradila in oplemenitila. Po že ustaljeni praksi, ki navadno spremlja tovrstne dejavnosti, je pohodu sledil še skupni »pik-nik«, ki je potekal v popoldanskih urah na košarkarskem igrišču v Zazidu, pri čemer so glavno besedo imeli kuharji. (MiK) skupina 85 - Zanimiv sobotni sprehod Spoznali so Trubarjev Trst Predstavili tudi zbornik - V petek gredo v Nemčijo Dvourni sprehod po tržaškem mestnem središču, po sledeh pro tes tant ske pri sot nos ti in mi -mo krajev, ki jih je Fulvio Tomiz-za opisal v svojem romanu Il male viene dal nord (Zlo prihaja s severa) je prejšnjo soboto privabil le po sku pi no ra do ved ne žev. Sku -pi na 85 je na mreč po no vi la vo den ogled, ki ga je po za mis li Stel le Rasman in Patrizie Vascotto prvič pri re di la v sklo pu maj ske ga Fo ru ma To miz za. Zbi ra li šče je bi -lo tokrat pred katedralo sv. Justa, ogled pa s e j e vil mimo bližnje Bo no mo ve pa la če, ne ka te rih mestnih cerkev, škofije in drugih krajev, v katerih se je pred štiri- sto pet de se ti mi le ti usta vil Pri -mož Trubar. V kavarni Rossini na tržaškem kanalu so nato predstavili zbor nik »Fo rum To miz za - Tri es -te 2005-2007«, v katerem so zbrali predavanja, ki so jih v omenjenem obdobju predstavili na tržaškem delu Tomizzovega foruma. Publikacijo je izdala založba Hemmerle, izid pa omogočili Pokrajina Trst in Zadružna kraška banka. Sku pi na 85 se med tem vne to pripravlja na novo »protestantsko avanturo«: v petek bo namreč avtobus njenih članov in prijateljev od po to val na iz let po nem ških po -teh Primoža Trubarja. skedenj - KD Ivan Grbec Mladi glasovi za konec sezone KD Ivan Grbec je svoje delovanje zaključilo z dvema prireditvama, v katerih j e nastop mladih pevcev in igralcev predstavljal pravo svežino. Prva je bila v sredo, 4. junija, ko so gojenci glasbene šole iz Izole pod mentorstvom učiteljev predstavili glasbeno pravljico Muzikalieni osliček zgodba, besedilo, petje in glasbena spremljava so sad njihove ustvarjalnosti in izvirnosti. Društvo je pravljico posvetilo učencem osnovnih šol Ivana Grbca in Marice Ste-pančič ter malčkom otroških vrtcev iz Škednja in Sv. Ane, ki so z zanimanjem sledili dogodivščinam malega oslička, ki se je potepal in srečeval pravljična in nenavadna bitja. Oslička je mama uvedla v skrivnosti glasbe, zato je na razna vprašanja odgovarjal s petjem. Celo ko so ga vlekli za ušesa, je javkal v ritmu. Otroški orkester in pevski zborček, pod taktirko enajstletnega dirigenta, sta podčrtovala in glasbeno opisovala dogajanje na odru. Gledalci so z veliko radovednostjo in pozornostjo sledili zanje neobičajni glasbeni igri. Na koncu so celo zaprosili za ponovitev moderno zastavljenega odlomka, ki je govoril o noči in njenih skrivnostnih glasovih. Druga predstava je bila v petek, 13. junija, ko je društvo gostilo Mešani mladinski pevski zbor »Trst«, ki ga vodi dinamična Aleksandra Pertot. Mlada pevska skupina je navdušila in ganila številno publiko, ki jo je razveselilo poleg petja tudi dejstvo, da se še toliko mladih navdušeno posveča zborovskemu petju. Mladi pevci so zaznali toplino publike in z zadoščenjem še bolj občuteno zapeli. Po pozdravu in zahvali so se še dolgo zadržali na družabnosti ob veselem kramljanju s publiko, ki je segla po njihovi novi zgoščenki Lilija. Tako je KD Ivan Grbec z mladostnimi glasovi zaključilo letošnjo sezono, ki ni bila posebno razgibana predvsem zaradi družinskih težav nekaterih odbornikov. Kljub temu pa ima v pripravi, poleg praznovanja patrona sv. Lovrenca v avgustu, še zelo zahteven projekt, ki se je začel pred letom dni in se bo po predvidevanjih zaključil v jeseni. (D in L) / ŠPORT Torek, 1. julija 2008 9 skd krasno polje - Projekt Vaška skupnost Mladi raziskovalci po sledeh prenosa tradicionalne kulture SKD Krasno polje Gročana, Pesek in Draga je v okviru Področnega načrta za območje občin Dolina in Milje 2006-2008 in v sodelovanju s Socialno službo okrožja Milje in Dolina pripravilo projekt »Vaška skupnost«, v okviru katerega potekajo v Gročani, Pesku in Dragi od 23. junija (do 4. julija) delavnice namenjene otrokom od 3. do 16. leta starosti iz teh vasi. Tema delavnic je medgeneracijski prenos tradicionalne kulture. Na srečanjih in pogovorih s starejšimi prebivalci vasi otroci zbirajo informacije in gradivo o tradicionalni kulturi - o hrani, poklicih, navadah, običajih in tradicionalnih načinih življenja. Prek ustnega pričevanja bodo sestavili zgodovinsko podobo teh vasi in ugotavljali, v katerih po- gledih se je do danes spremenila. Pod vodstvom vzgojiteljic Nike in Petre 20 mladih udeležencev obiskuje starejše vaščane Gročane, Peska in Drage. Zbrana pričevanja oblikujejo nato z risanjem, pisanjem in izdelovanjem predmetov, predvidena pa je tudi priprava priložnostne publikacije. Vsebine delavnic je društvo SKD Krasno polje pripravilo v sodelovanju z mamicami sodelujočih otrok, vzgojiteljicami in Socialno službo Milj in Doline na pripravljalnih srečanjih, ki so potekala od januarja dalje. Projekt je finančno podprla Socialna služba Milj in Doline. V nedeljo, 6. julija, bo ob 18. uri, v prostorih srenjske hiše v Gročani na vrsti zaključna prireditev s predstavitvijo rezul- križ - Že enajst let ga prireja SKD Vesna Slovo od Kriškega tedna V petek je nastopil orkester Legenda Simfonica - Prireditev je bila letos posvečena Mateju Lachiju S koncertom orkestra Legenda Simfonica iz Kopra pod vodstvom Simona Perčiča se je v petek v Križu končal Kriški teden (KROMA). Pobuda, kijo že enajsto leto zapored prireja domače društvo Vesna je bila letos še posebno občutena, saj je bila posvečena preminulemu mlademu sovaščanu in odborniku Mateju Lachiju. Ponudba je bila zelo bogata in raznolika: razstava Danila Košute z nastopom MPZ in ŽPZ Vesna, MPZ Devin-Rdeča zvezda ter ŽPZ Kraški slav-ček, koncert v spomin na Mateja Lachi-ja s skupino Freak Waves, nastop pro-seške dramske skupine Jaka Štoka in cirkuške skupine Microcirco iz Imperije. Včeraj danes Danes, TOREK, 1. julija 2008 ESTERA Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.38 - Luna vzide ob 2.57 in zatone ob 19.52. Jutri, SREDA, 2. julija 2008 OTON VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,5 stopinje C, zračni tlak 1017,4 mb raste, veter 5 km na uro se-vero-zahodnik, vlaga 54-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,7 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 30. junija do sobote, 5. julija 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Orologio 6 (040 300605), Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040/271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Orologio 6, Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (040 371377). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino Sklad Mitja Čuk in VZS-CEO Mitja Čuk ONLUS vabita na odprtje razstave slik in ročnih izdelkov gojencev VZS Spev mladih v objemu sonca, gozda in morja danes, I. julija ob II. turi Bambičeva galerija, Opčine, Proseška 131 Udeleženci obiskujejo starejše vaščane in »gradijo« zgodovinsko podobo vasi KROMA tatov delavnic in razstavo zbranega gradiva ter izdelkov. Prireditev bo popestril znani slovenski animator, igralec in pevec Sten Vilar, ki bo nastopil z igro »Ko bom velik«. Odbornik za socialo Občine Dolina Maurizio Sigoni je pobudo ocenil kot pozitiven primer sodelovanja med občinsko socialno službo in društvi, ki delujejo na teritoriju. Smisel področnih načrtov je namreč spodbujanje dejavnosti, ki omogočajo socializacijo in solidarnost med občani. V kratkem bo tako stekel tudi projekt otroške ludoteke in prostora, ki bo namenjen srečevanju staršev in otrok do 3. leta starosti. Tudi v tem primeru bodo vabljena k sodelovanju društva, ki se bodo lahko odzvala, kot se je že društvo Krasno polje. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un'estate al mare«; Dvorana 2: 16.40, 18.20, 20.15, 22.15 »La notte non aspetta«; Dvorana 3: 16.30, 18.00 »Impy e il mondo del-l'isola magica«; 19.30, 21.45 »Sex and the city«; Dvorana 4: 16.30 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristal-lo«; 18.20, 20.15, 22.15 »Rovine«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.00, 22.10 »Un'estate al mare«; Dvorana 2: 20.00, 22.10 »La notte non aspetta«; Dvorana 3: 20.00, 22.10 »L'incredibi-le Hulk«; Dvorana 4: 20.10, 22.10 »E venne il giorno«; Dvorana 5: 19.50, 22.00 »Un amore di testimone«. H Šolske vesti DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah in sicer od 5. julija do 30. avgusta 2008. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 6. do 11. julija (od 2. razreda dalje); angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 3202717508 (Tanja) in po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com. M Izleti ALCIONE - 18.30, 21.15 »Sanguepaz-zo«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'incredibile Hulk«. ARISTON - 20.00 »Clermont Ferrand en Bref«; 21.45 »Appuntamento a ora insólita«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.15, 19.45, 21.00, 22.05 »Un'estate la mare«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »La notte non aspetta«; 16.00, 17.00, 18.15, 19.15, 21.00, 22.00 »L'incredibile Hulk«; 16.10, 20.00, 22.00 »Un amo-re di testimone«; 18.10 »E venne il giorno«; 16.00, 18.30, 21.30 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristal-lo«. EXCELSIOR - 16.15, 18.20 »Il divo«; 21.00 »Noi due sconosciuti«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.30, 21.00 »Cover boy - L'ultima rivolu-zione«. FELLINI - 16.45, 18.15, 22.00 »E venne il giorno«; 19.45 »Gomorra«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.15, 18.50, 20.30, 22.10 »Un amore di testimone«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.30, 19.30, 21.30 »Un'estate al mare«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00, 22.00 »Sex v mestu«; 19.50, 21.50 »Dogodek«; 19.20, 21.30 »Dva dni v Parizu«. LJUDSKI VRT -Festival Maremetrag-gio- 21.30 »Uova«; »Elena Quiere«; »La lecon de danse«; »Meridionali senza filtro«; »Sintonia«; »Violeta, la pescadora del mar Negro«; »Tommy«; »Primavera«; »Drake«; »Valuri«; »Le petit Martin«; »Outsourcing«. PD NOVA GORICA vabi v nedeljo, 6. julija, na izlet na Pisimoni (1880m), Monte Crostis (1894m) - Karnijske alpe - Italija. Izlet je organiziran v sodelovanju z SPD Gorica, na zeleno piramido nad dolino Bele. Zahtevna označena pot, potrebna zelo dobra kondicijska pripravljenost, predvideno je od 11 do 12 ur hoje z 2000 m višinske razlike. Možnost organiziranega prevoza. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v četrtek, 3. julija, ob 18. uri. Vodi Miranda Čotar. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU prireja v soboto, 19. julija, izlet po Notranjski in na Mašun, kjer bo potekalo družabno srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije in vpisovanje do petka, 4. julija, med 9. in 13. uro, na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. št.: 040-360072. LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi soletniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 339-2241221, Al-joša 334-9772080, Igor 347-6849308. Prireditve V KB CENTRU na Verdijevem korzu v Gorici bodo v sredo, 9. julija, ob 11. uri poimenovali predavalnico v tretjem nadstropju po Henriku Tumi ob 150-letnici njegovega rojstva. Na programu bo priložnostni nagovor, delili pa bodo tudi brošuro, ki so jo izdali v Novi Gorici; sledilo bo kramljanje ob kavi. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Galerija Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravljata spominsko razstavo ob 50-letnici smrti goriškega ■ Župnija Dolina in | 11/ Mladinski krožek Dolina i' if- L [ s j* vabita na PRAZNOVANJE VAŠKEGA ZAVETNIKA SV. URHA 4. JULIJA Ob 19.00 bo slovesna sv. maša, ki jo bo daroval g. Dekan Tone Bedenčič. Med mašo bomo blagoslovili restavrirano prižnico in nova vhodna vrata. Ob 20.30 bo koncert Pihalnega orkestra Breg v prostorih Mladinskega krožka. ^ Toplo vabljeni! j umetnika Lojzeta Špacapana. Da bi likovnika čim bolj popolno predstavili, se organizatorja obračata na ustanove in zasebnike s prošnjo po informacijah in eventuelno posojo del za razstavo. Prosim kličite na tel. št.: 0039-0481-531445 med 8.30 in 12.30 (Kulturni center Lojze Bratuž). SKLAD MITJA ČUK IN VZS-CEO MITJA ČUK ONLUS vabita na odprtje razstave slik in ročnih izdelkov gojencev VZS »Spev mladih v objemu sonca, gozda in morja«, danes 1. julija, ob 11. uri, v Bambičevo galerijo na Opčinah. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja koncerte koračnic po vaseh. V četrtek, 3. julija, ob 20.30, bo godba nastopila v Križu. OKTET ODMEVI IN ŽUPNIJA SV. MIHAELA IZ ZGONIKA vabita na koncert »V spomin na Mariota«. Koncert bosta oblikovala oktet Odmevi iz Sa-leža ter ŽPZ Vesela Pomlad, v četrtek, 3. julija, ob 21. uri, v cerkvi sv. Urha v Samatorci, ob prazniku cerkvenega zavetnika. Toplo vabljeni! SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2008 v Prosvetnem domu na Opčinah: četrtek, 3. julija, ob 21. uri, »Kdo vam je to delu« (igra Boris Kobal, režija Jaša Jamnik); četrtek, 10. julija, ob 21.15, Folkest 2008 koncert skupine »New Celeste« (Škotska); četrtek, 17. julija, ob 21.15, celovečerni film »Juno«; četrtek, 24. julija, ob 21. uri, večer istrskih pesmi z Rudijem Bučarjem; četrtek, 31. julija, ob 21. uri, koncert sardinskega zbora »Paulis di Uri« (Sassari). V primeru slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Za podrobnejše informacije www.skdta-bor.it. Pokrovitelj: Pokrajina Trst; pobudo so podprli: rajonski svet za vzhodni Kras, Zadružna kraška banka, Zveza slovenskih kulturnih društev, Nova Conad - Društvena prodajalna na Opčinah in razni domači trgovski obrati. SKD LONJER-KATINARA vabi v ponedeljek, 7. julija, ob 19.30, v KC v Lonjer, na predstavitev mednarodne likovne delavnice »Arteden08« in na odprtje razstave slovenskega slikarja Roka Zelenk. Pobudo bo popestril kvartet pozavn »Henqueleth Brass Ensemble«. Prispevki Ob prvi obletnici smrti drage Vere Slavec - Čuk darujejo družine Čuk 30,00 evrov za Pihalni orkester Breg in 30,00 evrov za MPZ V. Vodnik. V spomin na Pierino Sedmak daruje Grozdana Sulčič 20,00 evrov za MPZ Vesna iz Križa. V spomin na pokojne sovaščane Vinka Ražma, Silka Ražma in Karla Ražma poklanja Olga Čok 30,00 evrov za ŠD Zarja. Ob priliki tradicionalne tekme stari-mladi darujeta društvi F.C. Primorje in Mladinski krožek Prosek-Kontovel 340,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Ob prerani izgubi očeta Bogdana Bernetiča izrekamo Mateju in družini iskreno sožalje Aron, Aljoša, Bojan, Daniel, Ivan in Martina 1 0 Torek, 1. julija 2008 ŠPORT / H Čestitke Danes je prav velik dan, naš nono ŽIVKOpraznuje svoj rojstni dan! 70 srečnih let je že za njim, a najlepša še prihajajo, kar korajžno, nono dragi, saj smo tu, Martina, Luna in Dani. Naši IVI kar hitro gre, saj prav danes 18 jih je! Da bi to mladost uživala v zdravju in zadovoljstvu, najine so želje. Nona Vida in nono Marko. Danes praznujeta 30. obletnico poroke BRUNA in MARJANSPETIČ. Še veliko skupnih let, predvsem zdravja, razumevanja in lepih doživetij jima želijo vsi pri Klapi dobre pustolovščine. □ Obvestila OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata »Poletni Net point« v Nabrežini. To je brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik. Polenti Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure. Vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800-002291, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 17. ure. GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo do 31. julija 2008 tajništvo odprto s poletnim urnikom: od 9. do 12. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprto od 1. do 23. avgusta 2008. Od 25. avgusta 2008 dalje bo odprto s poletnim urnikom. KRUT obvešča, da bo pisarna odprta s poletnim urnikom, od 9. do 13. ure. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za drugo skupino za Terme Radenci. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sporoča, da bo v juliju in avgustu tržaški urad odprt od 9. do 14. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do 12. septembra, delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. KMEČKA ZVEZA vabi na srečanje, ki bo danes, 1. julija, ob 20.30, v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, na temo: »Kmetijstvo in teritorij v tržaški pokrajini«. Namen srečanja je pogovoriti se o stanju, problemih in razvojnih možnosti našega kmetijstva in teritorija, predvsem v odnosu do pristojnih oblasti. Toplo vabljeni. MLADINSKI KROŽEK PROSEK KON-TOVEL IN RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prirejata kino na prostem na dvorišču rajonskega sveta (Prosek 159), danes, 1. julija, ob 21. uri, film v slovenskem jeziku »Kajmak in marmelada«, v četrtek, 3. julija, ob 21. uri, risanka »Bee Moovie« in v torek, 8. julija, ob 21. uri, film »Blood Diamond«, kandidat petih Oskarjevih nagrad. Vstop prost. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi danes, 1. julija, ob 20.30, na sedež na Padričah člane in izletnike v Bosni, na tova-riško srečanje ob zaključku sezone in obenem sporoča, da bo v petek, 4. julija, odhod avtobusa za koncert v Ber-tokih ob 17. uri, v nedeljo, 6. julija za koncert v Vitovljah pa ob 9. uri. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Kosir vabi člane in prijatelje na redno sejo, ki bo v sredo, 2. julija, v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20, ob 19. uri. DRAGA MLADIH 2008 bo potekala od 3. do 6. julija 2008 v Gorici in No- JîsTilSiJL nnxna 'a. g AURORA Nasi izleti in potovanja: >> Izleti in potovanja - avtobus in naše spremstvo Se zadnja razpoložljiva mesta AURORA FEST v ROGAŠKI SLATINI 06. - 13.07. Avgust in Veliki Šmaren: MAGIČNA NOČ "Calici di stelle" 10.08. BLED z vlakom TRANSALPINA 10.08. PRAGA 13.-17.08. ŠMARJEŠKE TOPLICE 14.-18.08. ŠTAJERSKA 15.-17.08. PLITVIŠKA JEZERA 15.-16.08. POFFABRO, FRISANCO in VALVASONE 15.08. Tura po NEMČIJI 01.-07.09. PLITVIŠKA JEZERA 06.-07.09. AURORA FEST v ROGAŠKI SLATINI 07.-14.09. BAVARSKA in Romantična cesta 10. - 14.09. GRAZ 13.-14.09. BLED z vlakom TRANSALPINA 14.09. PROVANSA in CAMARGUE 27.09.-02.10. V septembru in oktobru še: Kvarnerski otoki, Cinque terre, Brijoni, Gardsko jezero z Verono in Mantovo, Rovinj, bivanje v Malem Lošinju Potovanja - letalo in naše spremstvo SEVERNA IRSKA 20.-27.08. JORDANIJA 20.-27.09. PORTUGALSKA 20.-27.09. INDIJA Rajastan 25.09.-09.10. LIBIJA zgodovina in puščava 06. - 15.10. UZBEKISTAN 06.-13.10. Severni VIETNAM in LAOS 29.10.-12.11. Tura po SICILIJI 27.10. - 03.11. IRAN antična Perzija 03. - 15.11. MEHIKA in GVATEMALA 09.-23.11. Pripravili smo vam posebno ponudbo za krajša bivanja v termah DOBRNA, OLIMIJE, ZREČE in ROGAŠKA SLATINA. Cel mesec julij bo vozil naš posebni bus vsak ČETRTEK in vsako NEDELJO Kopanje in razvajanje, usluge pol penziona v hotelih s 4 zvezdicami in prevoz že od 207,00 evrov za 4 dni - 256,00 evrov za 5 dni - 347,00 evrov za 8 dni .. .pa še: v nekaterih paketih je vključena tudi masaža ali drugi postopek, v Olimju otrok do 12 let, v spremstvu z 2 odraslimi ima hotelske usluge brezplačne NE ZAMUDITE TE PRILOŽNOSTI! Za vaše počitnice v Grčiji, Spanji, Tuniziji in Turčiji izbirajte iz našega kataloga, potrosili boste manj kot lani! Transfer do Brnika ter zdravstveno zavarovanje in zavarovanje proti odpovedi vključei v ceni. Iz kataloga WELLNESS & RELAX izberite si počitnice pri morju, v hribih ali v toplicah Toplota, vinjete, drago gorivo. Potovalna agencija AURORA, ul. Milano, 20 TRST tel 040 631300 fax 040 365587 Urnik: ponedeljek - petek 9.00 -12.30 /15.00 -18.30 četrtek no stop 9.00 -18.30 / sobota 9.00 -12.00 ^e-mail: aurora@auroraviaggi.com - www.auroraviaggi.com^ vi Gorici. V okviru srečanja, namenjenega mladim od 17. leta navzgor, bodo potekale okrogle mize in številne delavnice (novinarska in fotografska, plesna in glasbena, kuharska, slikarska, debatna in športna delavnica). Na sporedu so tudi številni izleti. Za vse informacije in prijavo www.dragamladih.org, rast_mladi-ka@hotmail.com ali 040-370846 (Tatjana, ob sredah od 9. do 12. ure) ali 340-0541721 (Patrizia). GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na šagro na »B'lancu« od petka 4. do nedelje, 6. julija, na Proseku. Zabavali vas bodo ansambla »Souvenir« in »Mi« ter Marijana Mlinar. V nedeljo od 17. ure dalje glasbena delavnica za otroke, ob 19. uri nastop Mladih Kraških Muzikantov. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: in-fo@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi mlade, ki bi radi preživeli eno leto v okolju slovenskih organizacij, in se v njih aktivno udej-stvovali, da se prijavijo na razpis. Rok za predložitev prošnje za prostovoljno civilno službo zapade 7. julija 2008. Vse informacije in navodila za predložitev prošnje lahko interesenti dobijo v uradih Zveze slovenskih kulturnih društev v Trstu, ul. S. Francesco 20 ali na tel. št.: 040-635626, e-pošta trst@zskd.org, vsak dan od ponedeljka do petka, v dopoldanskih urah; ali na sedežu Arci Servizio Civile, ul. F.Severo 31, tel.: 040-761683, trieste@arciserviziocivile.it prav tako ob delavnikih v dopoldanskih urah. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja v torek, 8. julija, ob 18. uri ob prvem in ob 18.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu SKD Valentin Vodnik (Dolina 230). MLADINSKI ODSEK PLANINSKEGA DRUŠTVA NOVA GORICA vabi vse osnovnošolske otroke, ki so zaključili 4. ali višji razred OŠ v Mladinski planinski tabor, ki bo potekal v Kamniški Bistrici od 19. do 27. julija 2008. Prispevek za tabor znaša 140,00 evrov in je plačljiv v dveh obrokih. Izpolnjene prijavnice z vplačilom prvega obroka sprejemamo na sedežu PD Nova Gorica do 10. julija! Več informacij na tel. št.: 041890468 Erik. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR obvešča domače ustvarjalce na področju slikarstva, fotografije, oblikovanja kamnitih izdelkov in drugih del, ki želijo sodelovati na razstavi krajevnih umetnikov in ustvarjalcev v sklopu Praznika terana in pršuta v Dutovljah (16. in 17. 8.), da se prijavijo na občinskem tajništvu najkasneje do četrtka, 10. julija letos. AŠD SOKOL sklicuje v petek, 11. julija, redni občni zbor ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih SKD Igo Gruden, Nabrežina 89. Dnevni red: otvoritev občnega zbora ter namestitev delovnega predsedstva, poročilo predsednika, blagajniško poročilo in odobritev obračuna za leto 2007 in proračuna za leto 2008, razprava o predsedniškem in blagajniškem poročilu, poročilo predsednika nadzornega odbora in razrešni-ca, pozdravi gostov, volitve novega odbora, razno. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR sporoča, da bo v prostorih otroškega vrtca na Colu do 11. julija, poletni center namenjen otrokom od 3. do 10. leta starosti. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Info: 040-327335. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi na družabno srečanje pod zvezdami, ob kozarcu penine, ob nastopu plesne skupine »Diamante« v petek, 11. julija, ob 21. uri. Vstop samo z vabilom. Za informacije so na voljo naslednje tel. št.: 040-411635 ali 040-415797 ali 338-7845845. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Mi-ramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040-422696. ŽUPNIJA SV. KRIŽ pri Trstu namerava v sodelovanju z mladimi anima-torji iz Slovenije in s šolskimi sestrami De Notre Dame organizirati »Oratorij« za osnovnošolske otroke in dijake nižje srednje šole, od ponedeljka, 14. julija, do petka, 18. julija, v Slomškovem domu v Sv. Križu. Vsi, ki se zanimate za ta oratorij se priglasite čimprej na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123, kjer boste dobili vse ostale informacije. Lahko si Slomškov dom pridete tudi ogledat. ORATORIJ ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE IN DIJAKE NIŽJE SREDNJE ŠOLE - bo potekal od ponedeljka, 14. julija, do petka, 18. julija, v Slomškovem domu v sv. Križu pri Trstu. Zborovanje od 8.30 do 9. ure; ob 9. uri dvig zastave, zgodba, delo po skupinah, malica z odmorom, razne delavnice; ob 12. uri kosilo, popoldanske dejavnosti, igre, petje, itd.; ob 15.30 spust zastave in odhod domov do 16. ure. Za vpis lahko pokličete na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123. Vabljeni tudi višješolci in študentje iz Slovenije. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Dijaškem domu v Portorožu od 20. julija do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celote-denski in ob vikendih, v sledečih izmenah: od 21. do 25. julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. POKRAJINA TRST V skladu s 16. členom O.P.R. št. 327/2001 obveščamo, da je v Uradu za razlastitve deponirana shema dokončnega projekta za »Prekvalifikacijo cestnega prometa in prometa pešcev na območju Devina, katere odobritev predvideva razglasitev javne koristnosti dela. Učinkovitost razglasitve javne koristnosti velja 5 let, v teku katerih je lahko izdana razlastitvena odločba. V K.O. Devin so podvržene razlastitvi sledeče kat. št.: 49/9, 49/31, 29/3, 29/10, 2/2,2/4,539/1,520/16,520/29; in kat. enote št. 49/2,49/4,49/3,78/1,79,83/1,83/2. Akti so na ogled, s predhodno rezervacijo na št. 040/3798 367-484-435, na Pokrajini Trst - ulica S. Anastasio 3,sobašt.318. Odgovorni za postopek je inž. Paolo Stolfo. Lastniki in zainteresirani lahko morebitne opombe predstavijo Pokrajini Trst v roku 30 dni od objave tega oglasa. Odgovore na morebitne opombe bo razlastitvena oblast utemeljila z akti. Odgovorni za razlastitveni postopek arh. Maurizio Zilli NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom do petka, 29. avgusta od 8. do 16. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od ponedeljka, 28. julija do četrtka, 14. avgusta. KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 31. avgusta do 7. septembra. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. a Poslovni oglasi IŠČEMO OSEBO termo tehnika ali inženirja za administrativno delo. Inštalacijsko podjetje - Tel. 040/225035 0 Mali oglasi DVOSOBNO STANOVANJE popolnoma opremljeno, za štiri osebe, dajem v najem od 1. julija v Štivanu pri De-vinu. Tel. 040-208989. ISTRA - PULA (četrt Stoja) dajem v najem dvosobni apartman za 2-5 oseb, 100 m od morja, klima, grill, parkirišče, terasa, gugalnica za otroke. Dnevno 50,00 evrov za meseca julij in avgust. Za dodatne informacije klicati na tel. št.: 347-8601614 (g.a Ko-sanovic). IŠČEM DELO za oskrbo starejše osebe. Tel. 040-220723 ali 329-6055490. IŠČEM STANOVANJE v najem z dvema spalnima sobama, primerno za priletno osebo. Tel.: 348-4109411. JADRNICO COMET 850 dobro opremljeno, ugodno prodam. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 337-549056. PRODAM domače kraške salame. Tel. št.: 040-299442. PRODAM lepo in svetlo stanovanje v Tržiču. Novogradnja v končni fazi, pritličje, 70 kv.m + 300 kv.m terase, 2 spalnici, kopalnica, dnevna soba s kuhinjo, parkirni prostor v garaži. Vsel-jivo predvidoma novembra 2008, trenutno je se možno izbrati notranjo dodelavo. Tel. št.: 347-3404638. PRODAM podolgovate velike, težke, cementne vaze (125x40x43) primerne tudi kot omejitev zunanjih prostorov restavracij. Tel. na št.: 040220886 ali 333-6644567. PRODAM FORD FUSION oktober 2005, 1600 bencinski pogon, 100 KM, full optional, sive metalizirane barve v odličnem stanju. Tel. 3358173057. PRODAM KOZLIČKE - Zainteresirani pokličite na tel. št.: 335-6121077. PRODAM stiskalnico (preša) in mlin za grozdje. Tel. 040-229243. PRODAM traktor Zetor 7245, letnik 1988, 1280 prevoženih ur, kabina 4x4, zračne zavore za prikolico Pa-terniani in traktor Zetor 6711, letnik 1978, obnovljen motor, 530 prevoženih ur, varnostni lok. Tel. 040228932. STANOVANJE NA OPČINAH novejše poslopje, mirna zelena sončna lega, odlično stanje, kuhinja, štiri sobe (od katerih mansarda razdeljiva na 2 sobi in dnevna), 2 kopalnici, 2 terasi, garaža in parkirno mesto, velik stanovanjski vrt, 3. nadstropje z dvigalom, prodajamo. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 040-213837 od 20.00 do 20.30. TREKKING ČEVLJE ženske, št. 38, malo rabljene, prodam. Tel.: 040-220886 ali 333-6644567. H1 Osmice V PREBENEGU NA BRŽNICI je Davorin Bandi odprl osmico. Nudi domač prigrizek in kapljico vina. IZTOK je v Slivnem odprl osmico. Tel.: 040-200634. Vabljeni. MAVHINJE, osmica je odprta pri Normi. Tel. 040-299806 OSMICO V SAMATORCI sta odprla že 25. leto Stanko in Alma. Priporočamo se za obisk. Tel. 040-229349. OSMICO smo odprli pri Jurčevih v Ce-rovljah 30. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. PRI REPI NA KONTOVELU sta odprla osmico Dušan Križman in Slava Starc. Prisrčno vabljeni! STANKO je na Opčinah odprl osmico. V REPNIČU PRI REBULOVIH je odprta osmica. Vabljeni! Selektor italijanskih odboj karjev Andrea Anastasi: »Žal na OI ne morem imeti dveh liberov« 18 Brata Plesničar 12 let uspešne Gajine poti v državnih teniških ligah Gorska kolesarja Christian Leghissa in Daniel Pozzecco prvaka Treh Benečij / 17 Bport ^L torkova priloga P r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it torkova priloga Primorskega dnevnika olimpijske igre Po Pekingu pride London Načrt Čupinih jadralcev Simona Sivitza Košute in Jaša Farnetija za nastop na OI 2012 Vse od leta 1992, ko je v Barceloni tekmovala jadralka TPK Sirena Ari-anna Bogatec, smo na olimpijskih igrah imeli zamejci vedno svojega predstavnika. Lahko upamo, da ga bomo imeli tu di le tos v Pe kin gu, saj se za mes to v izbrani vrsti italijanskih odbojkarjev z dobrimi možnostmi poteguje Števerja-nec Loris Mama, zagotovo pa bi bil med potniki Matej Černic, udeleženec iger v Atenah 2004, ko bi se ne poškodoval. So pa tudi taki, ki že razmišljajo o naslednjih igrah, ki bodo v Londonu 2012. Projekt za nastop na največji športni manifestaciji, ki je cilj vseh vrhunskih športnikov, so za nas predstavili jadralca JK Čupa Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti ter njun trener Matjaž Antonaz. Navidezno je časa še dovolj, dejansko bo »vse« jasno že v prihodnjih dveh letih. Upajmo, da se jim bodo želje izpolnile. Na 14. strani POGLED Z VEJE Delo utruja Marij Čuk Ne, niti besede o tekmi Nemčija-Španija. Kaj pa nas to briga. Ko bi igrali debeluhi in suhci bi bilo bolj pristno in bi pritegnilo našo pozornost, nemškipivopivci in španski paeljaši pa naj si dajo duška kar sami. Mi naložimo kovčke in pojdimo. Ni pomembno kam. Odpotujemo lahko tudi v sanje kot vsi normalni ljudje, ki vsak dan pet minut pred spancem vedno sanjajo, sanje so zastonj in nam omogočijo čudovita potovanja. Tudi sam bom odrajžal. Tokrat sam, brez vas, ki sem dolge mesece mučil na potovanjih besed in misli te rubrike, sedaj pa vsaksebi, sicer se bomo prenasičili eden drugega, kar zna povzročiti krat-kostične iskre. Prevelika bližina vedno vodi v odtujenost. Zato si je treba privoščiti dopust! Tako svetuje tudi moj osebni psihiater oštir Jožko - v današnjem svetu pač ne gre brez psihologa. Če ima navrh še dobro kapljico in jed, je terapija veliko bolj učinkovita... Psihologi naj bi nas ozdravili tudi od vsakršnih zasvojenosti. Ena takih je dandanašnji prilepljenost na televizijski zaslon, kjer se kažejo športni dogodki. Milijoni so v nedeljo sledili finalu na Dunaju (Turki so pred cesarskim mestom spet ostali z dolgim nosom), milijoni mulijo travo angleških teniških zelenic, milijoni dirkajo z Rossijem v sedlu in tako dalje. Brez športnih prenosov se zdi vsakdan prazen in pust, iz minute v minuto se veča abstinenčna kriza. Za naše zdravje pa skrbijo svetovni mojstri medijske komunikacije, tako da nas ne bodo pustili na cedilu. Pritisnili bomo na dalji-nec in že se bodo utelesili košarkarji, ki se borijo za nastop na olimpijskih igrah, potem bodo na vrsti odbojkarji, čez mesec dni Peking in varuhinja človekovih pravic Kitajska, vmes še predkola evropskih nogometnih pokalov in že bo tu jesen in nastopi naših slovensko-itali-janskih ekip pa še marsikaj travmatičnega. In sreča, da je bilo včeraj konec slovenskega predsedovanja Evropski uniji, ob čemer so naši rojaki v matici šest mesecev doživljali orgazme, mi pa, Slovenci v Italiji, nismo imeli od tega nobene koristi. Pa bi jo lahko, če bi bila Slovenija mati in ne mačeha! A nastopil je čas dopusta in oddiha. Ker smo postali domala vsi fotel-jski športniki, si vsaj kak teden odpočijmo oči in možgane. Potem pa začnimo spet razmišljati o združevanju ekip, o neza-nimanju slovenske mladine za potenje na igriščih, o propadanju jezika in zavesti. Bolj bomo razmišljali, manj bomo delali, kar tudi ni slabo, saj delo utruja. Zato pa smo Zamejci tako ustvarjalni, večinoma spočiti in dobre volje. Naj vam bosta poletje in sonce prijetna družabnika! 12 Torek, 1. julija 2008 EP V NOGOMETU nedeljski finale - Nemci so morali priznati premoč razigranih Aragonesovih varovancev Po 44 letih Španija Tekmo je že v prvem V šestih nastopih so obračun Tokrat je zmagal najboljši Po navadi se na zaključnipro-slavi velikih tekmovanj pozdravi »vedno odličnega organizatorja« in se vošči vse najboljše organizatorjem naslednjega prvenstva. Tokrat je sicer organizacija EP-ja 2012 Poljske in Ukrajine še pod velikim vprašajem, saj z deli zelo zamujajo. Bomo videli, če se bodo na koncu računi izšli. Vsekakor letošnje prvenstvo zasluži pozitivno oceno, saj je bila večina tekem na visoki ravni, grobosti na igrišču je bilo res malo (le vratar Turčije Volkan si je zaradi nešpor-tne poteze prislužil dva kroga diskvalifikacije), prevladala pa je napadalna mentaliteta na račun obrambne. Zmagovalci zadnjih dveh velikih tekmovanj, Grki (EP leta 2004) in Italijani (SP 2006) so izpadli že v prvem krogu oziroma četrtfi-nalu in izločitev obojih nedvomno ni negativno vplivalo na kakovost tekem. Kljub odlični organizaciji, o čemer nismo nikoli dvomili, saj sta Avstrija in Švica s tega vidika zagotovilo kakovosti, pa bi se lahko tudi od tega prvenstva pri Uefi nekaj naučili. Evropska nogometna zveza je dokazala, da so ji skupne organizacije pri srcu, vendar bi morala pri določitvi organizatorjev upoštevati tudi kakovost nogometnih reprezentanc teh držav. Švica in Avstrija sta takoj izpadli iz igre, zlasti Avstrijci pa sploh niso imeli ekipe, ki bi bila dovolj kakovostna, da bi si izborila kvalifikacijo na igrišču. Seveda je treba organizatorjem zagotoviti mesto, a treba upoštevati določene pogoje: 1. pri skupnih organizacijah mora biti vsaj ena od dveh reprezentanc dovolj kakovostna; 2. ni nujno, da postanejo te reprezentance nosilci skupin, kar gotovo pomembno vpliva na neenakomerno porazdelitev najboljših ekip med razne skupine. Najpomembneje pa je, da so se lovorike na koncu veselili tisti, ki so z igro največ pokazali. Pohvaliti je treba Nemce za železno voljo, a enkrat toliko (in nogomet je lep prav zato, ker se to ne dogaja vsakič) se je zmage res veselil najboljši. polčasu odločil Torres - Tudi v finalu smo lahko gledali dve različni vrsti nogometa Španci zbrali pet zmag in en neodločen izid (proti Italiji) ter dosegli dvanajst golov Fernando Torres je takole ukanil vratarja Lehmanna in branilca Lahma ter dosegel edini zadetek nedeljskega finala ANSA DUNAJ - Na prvenstvu, kjer je prevladala svežina, kjer so imeli glavno vlogo mlajši igralci, je bilo skoraj usojeno, da bo edini in posledično odločilni gol dosegel igralec, ki ga zaradi otroškega videza imenujejo »el niño« oziroma otrok. 24-letni Fernando Torres je z vrhunsko potezo zaključil novo učinkovito akcijo Aragonesove čete, ki je z odlično skupinsko igro po Rusiji (2-krat), Švedski, Grčiji in Italiji nadigrala še Nemce. Sicer je Španija na tem prvenstvu s statističnega vidika nanizala pet zmag in neodločen izid proti Italiji (Donadoni se bo lahko tolažil z dejstvom, da ga je izločil, ne da bi ga premagal, kasnejši evropski prvak), po letu 1984 pa j e tudi prva ekipa, ki osvoji naslov, potem ko je zaključila prvi del tekmovanja s tremi zmagami. Podatek priča o jasni premoči Španije, ki je tudi s končnim razmerjem v golih (12:3) dokazala, da se ni omejila nasprotnike premagati. Tudi v finalu se ni zadovoljila z zmago 1:0. Marsikdo bi po doseženem golu kratko malo končal igrati in branil prednost, Aragones pa, tudi z odlično izpeljanimi menjavami, nadaljeval pritiskati na Nemčijo po principu, da je najboljša obramba napad. Na Dunaju je torej padel zastor nad Dosedanji finali 1960, Pariz: Sovjetska zveza - Jugoslavija 2:1 (1:1, 0:1) - po podaljšku 1964, Madrid: Španija - Sovjetska zveza 2:1 (1:1) 1968, Rim: Italija - Jugoslavija 1:1 (1:1, 0:1) - po podaljšku 1968, Rim (povratna tekma): Italija -Jugoslavija 2:0 (2:0) 1972, Bruselj: Nemčija - Sovjetska zveza 3:0 (1:0) 1976, Beograd: Češkoslovaška - Nemčija 5:3 (2:2, 2:2, 2:1) - po enajstmetrovkah 1980, Rim: Nemčija - Belgija 2:1 (1:0) 1984, Pariz: Francija - Španija 2:0 (0:0) 1988, Muenchen: Nizozemska - Sovjetska zveza 2:0 (1:0) 1992, Goeteborg: Danska - Nemčija 2:0 (1:0) 1996, London: Nemčija - Češka 2:1 (1:1, 0:0) -zlati gol 2000, Rotterdam: Francija - Italija 2:1 (1:1, 0:0) 2004, Lizbona: Grčija - Portugalska 1:0 (0:0) Strelci 4 - Villa (Španija) 3 - Podolski (nemčija), Pavljučenko (Rusija), Hakan Yakin (Švica), Semih Senturk (Turčija) 2 - Torres in Guiza (Španija), Klasnic (Hrvaška), Klose. Ballack in Schweinteiger (Nemčija), Van Mistelrooy, Sneijer in Van Persie (Nizozemska), Aršavin (Rusija), Ibrahimovic (Švedska), Turan Nihat (Turčija) trinajstim evropskim prvenstvom. Drugič v zgodovini (44 let po prvi zmagi) so evropski prvaki postali Španci, ki so od začetka do konca prvenstva kazali odlično igro, tako lepo za oko kot tudi učinkovito. Trikratni prvaki Nemci (sedaj beležijo ravno tolikšno število porazov v finalu) so bili povsem nemočni, pravih priložnosti niti niso imeli, s hitrimi Španci, ki so spet kazali igro s kratkimi podajami, pa so imeli veliko težav v obrambi. Če ne bi bil nemški vratar Lens Lehmann v dobri formi, bi lahko »elf« zabeležil še hujši poraz, a španski navijači zaradi tega ne bodo žalovali. Nemčija - Španija 0:1 (0:1) STRELEC: Torres v 35. NEMČIJA: Lehmann, Friedrich, Mertesacker, Metzelder, Lahm (od 46. Jensen), Schweinsteiger, Frings, Ballack, Hitzlsperger (od 58. Kuranyi), Podolski, Klose (od 78. Gomez). Trener: Loew. ŠPANIJA: Casillas, Sergio Ramos, Marchena, Puyol, Capdevila, Senna, Inie-sta, Xavi Hernandez, Fabregas (od 63. Xa-vi Alonso), Silva (od 66. Cazorla), Torres (od 78. Güiza). SODNIK: Rosetti (Italija); OPOMINI: Ballack, Kuranyi; Casillas, Torres; GLEDALCEV: 51.428. Kapetan Španije Iker Casillas dviguje pokal ANSA skupina A IZIDI Švica - Češka 0:1, Portugalska - Turčija 2:0; Češka - Portugalska 1:3, Švica - Turčija 1:2, Švica - Portugalska 2:0, Turčija - Češka 3:2 KONČNA LESTVICA Portugalska 3 2 0 1 5:3 6 Turčija 3 2 0 1 5:5 6 Češka 3 1 0 2 4:6 3 Švica 3 1 0 2 3:3 3 Portugalska in Turčija v četrtfinalu skupina C IZIDI Romunija - Francija 0:0, Nizozemska - Italija 3:0, Italija - Romunija 1:1, Nizozemska -Francija 4:1; Nizozemska - Romunija 2:0, Francija - Italija 0:2 KONČNA LESTVICA Nizozemska 3 3 0 0 9:1 9 Italija 3 1 1 1 3:4 4 Romunija 3 0 2 1 1:3 2 Francija 3 0 1 2 1:6 1 Nizozemska in Italija v četrtfinalu skupina B IZIDI Avstrija - Hrvaška 0:1, Nemčija - Poljska 2:0, Hrvaška - Nemčija 2:1, Avstrija - Poljska 1:1, Poljska - Hrvaška 0:1, Avstrija - Nemčija 0:1 KONČNA LESTVICA Hrvaška 3 3 0 0 4:1 Nemčija 3 2 0 1 4:2 Avstrija 3 0 12 1:3 Poljska 3 0 1 2 1:4 Hrvaška in Nemčija v četrtfinalu skupina D IZIDI Španija - Rusija 4:1, Grčija - Švedska 0:2, Švedska - Španija 1:2, Grčija - Rusija 0:1, Grčija - Španija 1:2, Rusija - Švedska 2:0 KONČNA LESTVICA Španija 3 3 0 0 8:3 Rusija 3 2 0 1 4:4 Švedska 3 1 0 2 3:4 Grčija 3 0 0 3 1:5 Španija in Rusija v četrtfinalu Četrtfinale - 19. junija: Portugalska - Nemčija 2:3. 20. junija: Hrvaška - Turčija 2:4 po 11-metrovkah (1:1). 21. junija: Nizozemska - Rusija 1:3 po podaljških (1:1). 22. junija: Španija - Italija 4:2 po podaljških (0:0). Polfinale - Nemčija - Turčija 3:2; Rusija - Španija 0:3. Finale - Nemčija - Španija 0:1. idealna postava - Odločitev Tehnične komisije UEFA Španski igralec sredine Xavi Hernandez najboljši igralec EP Med 23 člani idealnega moštva Gianluca Buffon edini Italijan DUNAJ - Xavi Hernandez, španski igralec sredine igrišča, je bil izbran za najboljšega nogometaša EP. Ose-mindvajsetletni igralec Barcelone je dosegel en zadetek in med drugim v finalu podal edinemu strelcu Fernan-du Torresu, skupaj pa je zadel osemkrat na 63 reprezentančnih tekmah Tehnična komisija Evropske nogometne zveze (UEFA), ki je izbrala najboljšega igralca, je določila tudi 23 članov najboljšega moštva. Vratarji (3): Gianluigi Buffon (Ita), Iker Casillas (Špa), Edwin van der Sar (Niz). Obrambni igralci (6): Jose Bosingwa, Pepe (oba Por), Carlos Marchena, Carles Puyol (oba Špa), Philipp Lahm (Nem), Jurij Žirkov (Rus) Igralci sredine (5): Marcos Senna, Xavi Hernandez (oba Špa), Hamit Altintop (Tur), Luka Modric (Hrv), Konstantin Zirjanov (Rus) Napadalni igralci sredine (5): Cesc Fabregas, Andres Iniesta (oba Špa), Michael Ballack, Lukas Podolski (oba Nem), Wesley Sneijder (Niz) . Napadalci (4): Andrej Aršavin, Roman Pavljučenko (oba Rus), Fernando Torres in David Villa (oba Špa). 9 6 3 0 EP V NOGOMETU Torek, 1. julija 2008 13 evropsko prvenstvo od a do ž - Od Avstrije do želja mimo Domenecha, Ronalda, Španije in še marsičesa Zmanjkal je celo televizijski signal, le Bagniju, žal, ni nikoli zmanjkal glas A kot Avstrija in Švica - z organizacijskega vidika je bilo prvenstvo odlično organizirano, s športnega vidika pa sta obe državi »ukradli« mesto reprezentancam, ki bi se gotovo bolje odrezale. Pri Uefi naj o tem premislijo, v Sloveniji pa naj začenjajo razmišljati o organizaciji EP.. B kot Bilič - Nekdanji hrvaški igralec je bil najmlajši izmed selektorjev, a v ospredju tudi zaradi uhanov, dokaj temperamentnega obnašanja na klopi (na kateri je prav zato sicer bolj malo sedel...) in zanimivih hobijev, kot je na primer igranje kitare v rock skupini na čelu. C kot Cikel in Chiellini - Verjetno se je z izločitvijo v italijanskem taboru zaključil cikel za večino igralcev, ki so bili pred dve letoma svetovni prvaki. Nov cikel se lahko začne z mladimi silami, ki imajo svojega simbola v Chielliniju. Č kot Čelno trčenje - Tisto, ki ga je dvakrat doživela Rusija proti Španiji. Prvič so Hiddinkovi varovanci podlegli s 4:1, a v polfinalu so bile napovedi čisto drugačne, in res, Španci so slavili »le« s 3:0! D kot Domenech in Donadoni - Slabšemu izmed dveh federacija ni takoj dala noge, čeprav je bil izločen že po prvem delu. Vendar se je Italijan v pogodbi odpovedal 550.000 € odškodnine, Francoz pa jo je »zacementiral« do leta 2010. Poštenost spet ni bila poplačana. E kot Enajstmetrovke - Mnogi Temperamentni trener hrvaške izbrane vrste Slaven Bilič je redkokdaj sedel na klopi... ANSA trdijo, da so 11-metrovke loterija. A bi resnično kdo stavil počen groš na Hrvaško med streli z bele točke proti Turčiji po tako neverjetnem koncu podaljškov? In kdo menil, da bi lahko Di Natale res premagal Casillasa? Imel je tako prestrašen obraz, kot da bi komaj videl sprehajati se nagega Galeazzija... F kot Francija - Svetovni prvaki so bili največje razočaranje tega prvenstva. Še sreča, da sem na njih pred prvenstvom stavil le simbolično vsoto denarja! G kot Goli in Gole - Prvi so cilji vseh igralcev na igrišču, čimbolj gole na- vijačice na tribunah pa cilji režiserjev med mrtvimi trenutki tekem. In seveda tudi igralcev med eno tekmo in drugo... H kot Hiddink - Da smo na tem prvenstvu videli nekaj res lepih tekem je tudi njegova zasluga. Nizozemski trener je razlog, da je Rusijia na trenutke pokazala res vrhunsko igro, že čez dve leti pa bo »zbornaja komanda« trd oreh za vse. I kot Italija - Morda je na njeni klopi slab zrak, morda je pritisk prevelik, zdi pa se, da bi na mestu italijanskega selektorja še Zeman ubral obrambno taktiko? Morda je res napočil čas, da postane selektor tujec! Po televiziji tega prizora nismo videli, saj so tudi pri Uefi uvedli cenzuro... ANSA naša igra - Brez presenečenja Nogometaši in ostali skupaj na najvišji stopnički 79 napovedi goriških in tržaških športnikov - 21 pravilnih izidov Na vrh zmagovalnega odra našega AlpenTota, ki je spremljal evropsko nogometno prvenstvo v Avstriji in Švici, so »ex aequo« stopili nogometaši in predstavniki ostalih športov, ki so skupno zbrali po 31 točk. Na tretje mesto so se uvrstili košarkarji, ki so v zadnjem krogu še imeli možnost, da presenetijo in prehitijo nogometaše in »ostale«. V zadnjem krogu ni nihče pravilno napovedal finalnega izida, košarkarji pa so tvegali in so napovedali zmago Nemčije oziroma neodločen izid. Odbojkarji so se morali zadovoljiti z nehvaležnim zadnjim mestom. AlpenToto je vsekakor minil v znamenju obeh zmagovalcev. Nogometaši in predstavniki ostalih športnikov so si med tekmovanjem večkrat izmenjali vodstvo. Ostali so vodili vse do četrtfi-nalne tekme Italija - Španija. Napovedali so zmago Iberijcev z 2:1, nogometaš Jernej Kapun pa je pravilno napovedal izid 0:0. »Žogobrcarji« so tako povedli. Vodili so vse do polfinala. Odtlej, vse do nedeljske tekme, je ostalo stanje izenačeno. Na športnih straneh našega dnev- nika smo od 7. junija intervjuvali 79 goriških in tržaških športnikov in športnih delavcev obeh spolov. Enaindvajsetim je uspelo napovedati pravilen izid, 32 je pravilno napovedalo zmagovalca ali ne-odlčen izid, 26 pa jih je »streljalo mimo« in zbralo niti ene točke. Kar dva pravilna izida (imel je sicer na razpolago tudi več tekem) je napovedal jadralec Simon Sivitz Košuta iz Trebč, ki mu je med telefonskim pogovorom sicer pomagal ter 'sufliral' sojadralec Jaš Farneti. Pravilen izid in dve pravilni napovedi pa sta zadela nogometni trener Fabio Sambo in njegov košarkarski kolega Matija Jogan. Vrstni red po doseženih točkah: 6 točk Simon Sivitz Košuta (ostali), 5 Fabio Sambo (nog), Matija Jogan (koš), 4 Katja Spetič (odb), Kevin Segu-lin (nog), Rok Bernetič (odb), Ana Bržan (ostali), Erik Tence (ostali), Jure Rogelja (koš), David Corva (odb), 3 Albert Von-cina (koš), Ana Košuta (ostali), Vitomir Križmančič (nog), Matteo Pipan (nog), Isabel Mama (odb), Pavel Križman (koš), Edvin Carli (nog), Jernej Kapun (nog), Milan Calzi (ostali), Katja Raseni (osta- li), Luca Starc (koš), 2 Danjel Slavec (odb), Denis Pavio (nog), Janko Brecelj (ostali), Alessio Pincin (ostali), Daniela Zeriali (odb), 1 Robert Jakomin (koš), Monica Quaggiato (ostali), Valter Ridolfi (nog), Martina Gantar (koš), Matevž Pe-terlin (odb), Nicole Kerpan (nog), Peter Ferluga (koš), Veronika Povšič (odb), Jaš Grgič (nog), Christian Slavec (koš), Daniela Ciocchi (odb), Zdravko Kuštrin (nog), Matej Nadlišek (koš), Martina Lisjak (odb), Boris Salvi (koš), Niko Što-kelj (koš), Andrej Pertot (odb), Luka Švab (nog), Daniele Iozza (nog), Duško Švab (ostali), Mitja Jevnikar (koš), Fanika Starec (odb), Paolo Gregorič (nog), Katja Milič (ostali), Edvin Milkovič (nog), Rado Šušteršič (odb), Paola Cigui (ostali), 0 David Cej (koš), Rok Zaccaria (ostali), David Mucci (odb), Emil Bukavec (koš), Matej Štolfa (ostali), Aljoša Orel (odb), Samo Kokorovec (ostali), Doljan J kot Jok - Kdor od veselja, kdor od žalosti: med prvenstvom je teklo veliko solza. Ne pa toliko kot padavin z neba. Ne pomnimo prvenstva, s tolikšnim številom deževnih tekem. K kot Klasnic - Čestitamo hrvaškemu napadalcu, ki se je po presaditvi ledvic znova vrnil na nekdanjo raven. On je na EP zmagal že s tem, da je na njem sploh nastopil. L kot Lippi - Zapustil je selektor-sko mesto po zmagi na SP, povabili so ga nazaj, da bi ponovil uspeh. Tvegana poteza, vendar če mu uspe... In naj poskuša dokazati, da smo jo pri črki I polomili. M kot Mentaliteta - Na tem prvenstvu je končno pri vsaj polovici ekip prevladala napadalna mentaliteta. Tudi končni zmagovalec je bil uspešen z igro, ki je temeljila na organiziranih napadih, ne pa na obrambni igri. N kot Nemčija - Kljub temu, da ni nikoli igrala prepričljivo, da nima pravih zvezdnikov, da ima skromno obrambo in povprečno vezno vrsto, se je prebila do finala, a to je bilo tudi največ, kar so Ballack in soigralci zmogli. O kot Otroci in Opomini - Statistično je dognano, da se med velikimi tekmovanji spočne manj otrok. Moški, ugasnite televizor! Ženske, bodite prepričljivejše z »alternativnimi programi«! Rumeni karton obema spoloma - navsezadnje si to lahko dovolimo, saj je bilo na tem prvenstvu opominov res malo (in izključitev še manj). P kot Platini - Verjetno mu bo kdo očital, da ima celo preveč idej, a če ga primerjamo s predhodniki, je aktivnost predsednika Uefe občudovanja vredna. R kot Ronaldo (Cristiano seveda) - Snubi ga Real, ki mu ponuja bajne vsote denarja, a na tem prvenstvu je neprepričljivo odigral ravno najpomembnejšo tekmo. In se niti ne more sklicevati na poškodbe, ki so obratno pestile Ibrahimovica. V sedanji revščini in ob pomanjkanju vrhunskih igralcev mu zlata žoga vsekakor ne more uiti. S kot Signal - Glede na slano ceno Tv prenosov tekem, bi pričakovali, da bi celo prekinili prvi polfinale, ko je zmanjkal signal. Žal pa ni nikoli zmanjkal glas, ko je tekme komentiral »vrhunski« Salvatore Bagni. Ko bi nas kdo rešil pred njim... SlMON Sivitz Košuta Matija Jogan Š kot Španija - »Rdeče furije« so na tem prvenstvu pokazale največ, tako da so Aragonesovi fantje povsem zasluženo dvignili pokal 44 let po prvi zmagi. T kot Toni - Italija je računala na njegove gole, napadalec Bayerna pa je razočaral. Še bolj pa so razočarali tisti, ki bi mu morali podajati take žoge, da bi jih sploh lahko preusmerjal proti vratom. U kot Uefa - Pri evropski nogometni federaciji si manejo roke, saj so zaslužki prvenstva rekordni, a prvenstvo ne bi bilo nič grše, ko nas ne bi prikrajšali za posnetke tudi negativnih dogodkov (udor navijača na igrišče npr.). Cenzura? Vroči navijačici je vroče? V kot Villa - Kljub poškodbi, ki mu je preprečila igranje v finalu, si je španski napadalec zagotovil mesto v zgodovini, saj je s štirimi zadetki postal najboljši strelec prvenstva. Z kot Zadnjič - Bo morda to zadnje prvenstvo s 16 ekipami? Prehod na 24 ekip je že skoraj gotov za leto 2016, a morda bo stopil v veljavo že leta 2012. Morda pa Sloveniji le ne bo potrebno organizirati prvenstva: 1 mesto na 24 se bo zanjo že dobilo... Ž kot Želje - Enim so se izpolnile, petnajstim pa ne. Tokrat so bili srečni Španci, bomo videli, komu se bo želja izpolnila čez štiri leta. Kje? Trenutno je napovedati kraj naslednjega EP prava uganka. (Iztok Furlanič) alpenJ&T® Pettirosso (nog), Bruno Kneipp (koš), Goran Čuk (odb), Luka Kafol (ostali), Edvin Brajnik (nog), Alex Vitez (koš), Mitja Čevdek (odb), Marko Sardoč (ostali), Martin Cheber (nog), Saša Primožič (koš), Samo Miot (odb), Biserka Cesar (ostali), Jurij Devetak (nog), Monica Carrara (odb), Matej Cigui (nog), Peter Lisjak (koš), Andreja Farneti (ostali), Fabio Tommasi (odb), Gabrijel Zavadlav (koš). Fabio Sambo Nogomet Napoved EMilkovič Nemčija - Španija 0:2 Napoved P.Gregom Nemčija - Španija 1:2 Napoved M Cigui Nemčija - Španija 2:1 DNEVNI IZID 2 SKUPNO 31 Ostali Napoved P.Cigui Nemčija - Španija 1:2 Napoved K. Milič Nemčija - Španija 1:2 Napoved A.Farneti Nemčija - Španija 2:1 DNEVNI IZID 2 SKUPNO 31 Košarka Napoved D. Cej Nemčija - Španija 1:1 Napoved G. Zavadlav Nemčija - Španija 2:0 Napoved P. Lisjak Nemčija - Španija 1:1 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 27 Odbojka Napoved R.Šušteršič Nemčija - Španija 1:2 Napoved F. Tommasi Nemčija - Španija 2:0 Napoved F.Starec Nemčija - Španija 1:2 DNEVNI IZID 2 SKUPNO 26 LEGENDA: Vsak pravilno napovedan izid (po 90 oz 120 min.) velja tri točke, eno točko pa velja pravilna napoved zmagovalca oziroma neodločenega izida 1 4 Torek, 1. julija 2008 ŠPORT / jadranje - Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti s trenerjem Matjažem Antonazem v olimpijskem razredu 470 Projekt je jasen: OI v Londonu leta 2012 Štiriletno obdobje do naslednjih olimpijskih iger se je že začelo - Pot je dolga, prvi cilj je pridobitev statusa v jadralni zvezi Nič otepanja, brez dlak na jeziku. Na vprašanje, kateri je končni cilj Jaša in Simona, je bil trener Matjaž Antonaz jasen: »Nastop na olimpijskih igrah 2012!« Na prvi pogled se sliši kot nekaj zelo oprijemljivega, skorajda enostavnega in preprostega - sanje vsakega športnika se zdijo pri Jašu in Simonu neverjetno uresničljive. Tak je občutek ob prvem, jasnem odgovoru trenerja. Ko pogovor steče, pa se navidezno enostavna zgodba začne razpletati in se izkaže, da je pot do končnega cilja še dolga. Projekt je sicer že zastavljen in realen: štiriletno obdobje, v katerem bosta Jaš in Simon lovila vstopnico za OI v Londonu, se je že začelo. Pridobitev »statusa« Uvod se je zgodil že letos novembra, ko so na svetovnem kongresu svetovne jadralne zveze potrdili jadralni razred 470 tudi na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012. Takrat sta Čupina jadralca odločila, da bosta iz klase 420 presedlala v olimpijski razred. Trener Antonaz je za naš dnevnik takrat najavil, da bosta Jaš in Simon prvo leto šele spoznavala novo ja-dranico in na njej le trenirala, tekmovala pa bosta še v klasi 420. Naposled pa sta jadralca povsem opustila enostavnejšo kla-so 420 in se popolnoma predala novi jadrnici. Želje po nastopu na OI v klubu niso nikoli prikrivali, zato so si že zastavili celoten načrt: »V prvih dveh letih štiriletnega olimpijskega ciklusa morata jadralca pridobiti »status« v italijanski jadralni zvezi. To pomeni, da jih mora zveza vključiti v eno izmed treh skupin jadralcev (A, B ali C), katerim zveza nudi finančno pomoč. Kategorizacijo seveda dosežeš z dobrimi rezultati,« je pojasnil trener Antonaz. Skrita želja je, da bi bila Jaš in Simon ob koncu leta 2008 že vključena v najnižji kakovostni razred, skupino C, ki zagotavlja finančno pomoč za nabavo nove opreme. »Za pridobivanje statusa v jadralni zvezi so pomembne seveda kolajne, ki jih osvajaš. Mladinska kolajna na EP ali SP bi najbrž Jašu in Simonu omogočila, da jih zveza vključi že v skupino B. Jadralcem v tej skupini pokriva zveza nastope na svetovnih in evropskih prvenstvih ter na pre-dolimpijskih regatah. Najvišji rang italijanske zveze pa je status A, v katerega so vključeni dobitniki kolajn v članski konkurenci. Njim nudi zveza popolno finančno pomoč,« je prikazal kategorijzaci-jo italijanske zveze trener Antonaz. Finančna plat je poglavitna »Letošnji primarni cilj še nista kolajni na mladinskih prvenstvih, saj je zanje to šele prva sezona v tem razredu. Računam, da bosta osvojila vrh v mladinski kategoriji v roku dveh sezon,« je napovedal trener in poudaril, da se bodo stroški čedalje večali, česar klub in starši ne bodo zdržali. Nastopi, priprave in oprema v zadnjih dveh predolimpijskih letih zahtevajo kakih 50.000 evrov letno: jadralci namreč preživijo na morju od 200 do 250 dni na leto. V ta projekt je treba všteti priprave tudi na drugih kontinentih, več jadrnic (vsaka na svojem kontinentu), več jamborov in jadr. Pridobitev »statusa« in torej finančna pomoč je ključnega pomena. Sedaj sloni večina finačnega bremena na klubu in starših. Nekaj finačnih prispevkov pridobivata jadralca od sponzorjev Seaway (podjetje, ki izdeluje karboske jadrnice), jadra prejemata od podjetja Ulman sails, popravila pa jim nudi ladjedelnica iz Tržiča Crack boat. »Status v jadralni zvezi bosta morala doseči v prvih dveh letih olimpijskega ciklusa, da bosta lahko v zadnjih dveh letih lovila normo za London v najboljših pogojih,« je povedal Antonaz. Seveda bosta fanta v zadnjih dveh letih morala opustiti študijske obveznosti in se popolnoma predati jadranju. Kako do OI? Olimpijsko normo za nastop na OI si mora najprej izboriti država. Na olimpijskih igrah lahko nastopi samo 32 držav. Leta 2010 si bo na SP, ki bo potekalo na olimpijskem prizorišču, vstopnico pribo- Jadralca morata skupaj tehtati največ 132 kg, zato sta Jaš in Simon pozorna tudi na prehrano, poleg vadbi na morju pa posvečata čas tudi kondicijski pripravi KROMA rilo 22 držav. V sezoni 2011/12 pa bo na voljo še deset mest. Normo za OI lahko doseže kdorkoli v državni reprezentanci, zveza nato določi, kdo bo nastopil na OI: »Važno je, da vsaka posadka potrjuje dobre rezultate vse do OI. Zveza namreč na podlagi rezultatov določa potnike. Ni nujno, da tisti, ki je dosegel normo, bo tudi nastopil na OI,« je pojasnil Antonaz in nadaljeval: »Usodo potnikov krojijo tudi politika in drugi interesi. Odločilna je priljubljenost v zvezi, cona, iz katere izhajata jadralca, dobra poznanstva in porivanje,« je priznal Antonaz: »Priporočljivo je, da dosežeš normo že dve leti pred OI in posvetiš leto pred olimpijskim nastopom samo pripravam.« Ambicije na prvem mestu Brez volje, zagrizenosti in vztrajnosti pa bi seveda celoten projekt propadel. Trener Antonaz nam je zagotovil, da sta oba mlada jadralca pristala na to pot in jo podpirata: »Fanta sta ambicizna, ne samo v športu, zato verjamem, da ne bosta popustila,« je zagotovil Antonaz. To dokazujeta že danes, ko se profesionlano lotita vsake stvari: tudi fizične priprave, ki vključuje prehrambene navade. Ker morata jadralca skupaj tehtati največ 132 kg, je vzdrževanje teže poglavitnega pomena. Od Gardskega jezera, prek Poljske in Zadra, do Barcolane Jaš in Simon bosta do odhoda na Gardsko jezero trenirala pri Čupi v Sesljanskem zalivu (5 dni bo sicer jadrnica na popravilu v Tržiču). Na Gardsko jezero bosta odpotovala 4. julija, kjer bosta sodelovala na selekcijah za člansko reprezentanco, od 12. do 15. julija pa bosta tekmovala na mednarodni regati v Rivi del Garda. Nato bosta Čupina jadralca pet dni na počitku. 20. julija bosta odpotovala na Poljsko. Tu bo do 29. julija svetovno mladinsko prvenstvo. Po povratku bosta šest dni doma, od 7. do 14. avgusta pa bosta nastopala v Zadru na evropskem mladinskem prvenstvu. Po nastopu na Hrvaškem bosta Čupina jadralca »odklopila« za en mesec: tekmovala bosta na kajutni jadrnici Scorpio (krmar trener Anto-naz) na regatah v severnem Jadranu. Viškek sezone tekmovanja na kajut-ni jadrnici bo oktobrska Barcolana. Zakaj bi moralo Jašu in Simonu uspeti? Načrtov zamejskih jadralcev, ki so ciljali na OI, je bilo že nekaj, edina udeleženka OI pa ostaja samo Arianna Bogatec. Ključna pogoja za uspeh je ob motivaciji in zagrizenosti tudi tradicija klase in kakovosten strokovni kader: »V Italiji in Sloveniji je tradicija v razredu 470 velika. Jaro Furlani in Danijel Piculin pa sta na primer pred leti izbrala klaso 49er, v kateri pri nas nimamo strokovnjaka in niti ustreznih vremenskih pogojev, ki bi omogočali kakovostno treniranje. Nasprotno pa so za jadranje v razredu 470 naši vremenski pogoji primerni. Razlike so tudi v stroških,« je zaključil Antonaz. Bomo leta 2012 imeli olimpijskimi potniki imeli tudi naša jadralca? Veliko bo odvisno od jadralcev samih, ki imata največjo odgovornost: »Trener je na teh nivojih bolj psiholog, nudi psihološko pomoč, je tu, da jima med regatami pomaga, daje mogoče taktične napotke, ampak je veliko odvisno predvsem od jadralcev samih,« je opozoril Antonaz. V takem projetku pa bodo imeli seveda veliko vlogo tudi starši, ostali družinski člani, klub, mogoče tudi prijatelji, ki bodo morali jadralca podpirati v času odločitev in tudi ob morebitnih neuspehih. Veronika Sossa Lani tretja na članskem EP 420 Jaš in Simon sta jadranje spoznala leta 1999. Prve jadralne izkušnje sta nabirala pri Čupi na optimistu, kjer sta oba dosegla zavidljive rezultate na državni in mednarodni ravni. Simon je leta 2004 v Evkadorju osvojil ekipno 2. mesto. V razred 420 sta prestopila septembra 2005. Leta 2006 sta sodelovala na mladinskem svetovnem prvenstvu ISAF in osvojila 12. mesto. Istega leta sta prispevala k osvojitvi najprestižnejše trofeje za svetovno mladinsko jadranje Volvo Trophy, ki jo je prvič v zgodovini osvojila Italija. Na državnem prvenstvu sta bila absolutno tretja. Leta 2007 sta potrdila rezultate na državni ravni, na članskem evropskem prvenstvu v Istambulu pa sta osvojila bronasto kolajno. Letos sta v razredu 470 osvojila mladinski državni naslov, na članskem evropskem prvenstvu pa sta bila 40., četrta med evropskimi mladinci. Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta letos novembra presedlala v olimpijski razred 470. Pred tem sta mla da na de -budna jadralca tekmovala na manjši jadrnici 420. V čem se ti dve klasi razlikujeta? V bistvu je 420 mladinksa klasa, bolj enostavna, z manj regulacijami in primerna za učenje, olimpijska klasa 470 pa ima več regulaciji, kar zahteva od jadralcev več znanja. Dolžina 420 je dolga 4,20 m 470 je dolga 4,70 m Jambor - višina 420 5,30 m 470 5,80 m Površina jadr površina jadr je na jadrnici 470 za 30 % večja kot na 420 Teža (z opremo) 420 100 kg 470 120 kg Teža jadralcev skupaj 132 kg, krmar 63 kg, flokist 69 kg Cene (vsak jadralec ima najmanj dvojno opremo) Jambor 1.200 evrov Komplet jadr 1.600 evrov Jadrnica 10.000 evrov Krmilo in kobilica 1.000 evrov / ŠPORT Torek, 1. julija 2008 15 V Dolini Breg za vse okuse V dolinskem športnem centru Silvano Klabian je pravi živ-žav. Že prejšnji teden (16. t.m., končal se je konec tedna) se je začel športni kamp, ki ga letos prvič organizirajo vse tri Bregove sekcije, košarkarska, odbojkarska in nogometna, pod glavnim pokroviteljstvom Občine Dolina. V Dolino ta teden vsak dan prihaja 66 otrok. V glavnem so iz dolinske občine, veliko pa jih je tudi s Trsta in s Krasa. »V Prvi izmeni, prejšnji teden, je poletni kamp obiskovalo 65 otrok, ta teden pa jih je 66. Vseh vpisanih skupaj je 81. Smo kar zadovoljni, saj še nismo imeli tolikšnega povpraševanja,« je dejal glavni koordinator pobude Antonio Ghersinich, ki je tudi odbornik za šport dolinske občine. »Na začetku prejšnjega tedna smo imeli kar nekaj težav z vremenom. Še dobro, da smo imeli na razpolago telovadnico. Vadimo ločeno in po skupinah. Vsi pa se preizkušajo v vseh treh športih: odbojki, košarki in nogometu.« Tečajniki so se dvakrat tedensko, ob torkih in četrtkih, z občinskim šolabusom odpeljali tudi na kopanje v Sesljan. Ghersinichu je pomagala mreža sodelavcev. Nogometni del so vodili: Giorgio Stojkovic, Marko Križmančič, Jar Martini in Erik Kuret, za košarko so skrbeli: Borut Sila, Mico Madonia, Nikola Švara, Stefano Nadlišek, odbojko pa: Karin Ota, Jennifer Stojkovic in Irina Počkar. Pomagala sta še Pino Longo in Marco Ghersinich. Na tečaju KŠD Vipava več novih obrazov KŠD Vipava je od 16. do 20. junija na svojem kotalkališču na Peči pripravil celoteden-ski poldnevni kotalkarski kamp. Obiskalo ga je 13 tečajnikov, kar je zelo razveselilo organizatorje, kajti kar enajst izmed teh (osem deklet in trije fantje) so se prvič spopadli s prvinami kotalkanja. Prihajali so v glavnem iz sovodenjske občine in Štandreža. Kot nam je povedala Monica Quaggiato, ki je vodila kamp skupaj z Isabello Lucigrai, je kotalke nudilo društvo, tečajniki pa so imeli s sabo tudi rolerje. »Tehniko rolerjev smo pilili, kotalkanja pa so se šele učili,« je povedala Monica. Vadbeni dopoldan je obsegal tudi še razne skupinske igre in pa telovadbo, malčki pa so imeli tudi odmor z malico, dvakrat na teden pa ročno delavnico. Dekleta so šivala torbico, fantje pa so izdelali peresnico. Začetek kampa je bil zaradi slabega vremena težaven (na Peči še kako pogrešajo pokrito kotalkališče), tretji dan pa je posijalo sonce, ki jih je nato, k sreči, spremljalo do konca tedna. Pri ŠK Kras v Zgoniku so otroke tudi testirali Pri ŠK Kras v Zgoniku so prejšnji teden na športnem kampu gostili dvajset otrok. »Letos smo zabeležili manjši osip vpisov. Kljub temu je vse steklo v najlepšem redu. Vreme nam ni nagajalo in lahko smo izkoristili tudi vse zunanje prostore zgoniškega športno-kulturnega centra,« je pojasnila vaditeljica Martina Milič, ki so jih še pomagale Andreja Gulič, Mihaela Perhavec, Le-jla Soudat in Mira Marjanič. V zgoniškem centru so se otroci preizkusili v številnih športih. »Razne štafete, orientacijski tek, plavanje, vodne štafete, nogomet, košarka, odbojka, namizni tenis, tenis, badminton in še bi lahko naštevali. Prepričana sem, da so se zabavali,« je še dodala Martina Milič. Na kopanje v Sesljan so se otroci peljali z avti in kombijem. Miličeva, ki končuje fakulteto za šport v Ljubljani, in ostale sodelavke so otroke testirale. »Vsakemu smo pripravili osebni športno-vzgojni karton. Nekaj podobnega bi sicer morali storiti že na osnovnih šolah. To je v Sloveniji nekaj povsem običajnega.« Otroci so obenem oblikovali in izdelali plakate na temo evropsko nogometno prvenstvo 2008. Domišljija jim res ni manjkala. TPK Sirena: Na tečaju jadranja obiskali tudi pomorski muzej Pri TPK Sireni se je prejšnji teden zaključila prva izmena desetdnevnega jadralnega tečaja, od včeraj pa se je pri barkovljanskem klubu zbira že nova skupina otrok. Na prvi izmeni si je prve jadralne izkušnje nabiralo deset otrok med 6. in 12. letom. Program tečaja je dinamičen: otroci se preizkušajo na optimistu zjutraj in popoldne, v primeru brezvetrja pa je program prilagojen. Tečajniki so na prvi izmeni zaradi brezvetrja obiskali pomorski muzej, popoldneve pa so popestrili tudi s skupnim kopanjem. Odgovorni za poletne tečaje David Poljšak je poudaril, da na tečaju otroke ne muči s teorijo: »S prakso otroci dojamejo veliko več.« Otroci so se že prvi dan tečaja preizkusili na optimistih, po desetdnevnem tečaju pa so bili nekateri že samostojni na morju. Tečajnikom se včasih pridružijo tudi kadeti-tekmo-valci, tako da je vadba pestrejša. Zadnji dan tečaja so starši lahko na posnetku, ki so ga pripravili vaditelji, ugotovili, kaj se je dogajalo na tečaju. Vsak tečajnik je dobil diplomo in nagrado. Davidu Poljšaku sta na prvem tečaju pomagala Alan Mahne Kalin in Samuel Kralj. YC Čupa: Tečaj jadranja na deski s »pik-nikom« na morju Pri sesljanskem klubu Čupa prirejajo tudi letos tečaje jadranja na deski za najstnike in odrasle. Petdnevni tečaji za otroke se odvijajo med tednom, za odrasle pa med vikendi. Letos so na prvem tečaju jadranja na deski uvedli »pik-nik« na morju: »Tako smo lahko vadili na morju dalj časa,« je pojasnil inštruktor Alex Busan. Prve izmene se je udeležilo 8 tečajnikov - štiri dekleta in štiri fantje: »Nekateri so se prvič soočili z jadranjem, drugi pa so opravili že več tečajev jadranja na deski in na optimistih. Po petih dnevnih so bili na morju z desko že vsi samostojni,« je povedal Alex, ki je omogočil tistim, ki še niso jadrali, da so se preizkusili tudi na jadrnici Open-bik: »To je jadrnica, ki ima jadra kot deska, krov pa je bolj ploščat,« je opisal jadrnico Alex. Ostale poletne tečaje jadranja na deski bo ob Alexu Busanu vodila Jasna Tuta, obema inštruktorjema pa bosta pomagala asistenta Janoš Jurinčič in Marko Tuta. Košarkarski kamp na Opčinah: letos tudi balinanje Na košarkarskem kampu v organizaciji športne šole Polet - Kontovel in s sodelovanjem ZSŠDI-ja se je v dveh izmenah zvrstilo 90 otrok: prvi teden je košarkarske veščine spoznavalo 44 otrok od 7. do 12. leta starosti, drugi pa 46: »Samo najstarejša skupina otrok je izključno vadila košarko, ostali dve skupini pa sta ob košarki utrjevali motorične sposobnosti z najrazličnejšimi igricami,« je pojasnil Andrej Vremec, glavni koordinator kempa. Program so popestrili tudi sprehodi, lov na zaklad, kopanje v Sesljanu, obisk konjušnice na Opčinah: »Letos smo otroke peljali tudi na balinarsko igrišče, kjer so se pod vodstvom Sonje Lazar preizkusili v balinanju,« je povedal Vremec in dodal, da so po kosilu vaditelji in otroci igrali tudi šah. Tudi letos so na likovnem natečaju izbrali risbo, ki bo krasila majčke kampa naslednjega leta. Otroci so vadili na Opčinah, na Kontovelu, na Proseku in pri Briščikih. Vaditelji obeh izmen so bili: Marina Brollo, Niko Što-kelj, Marko Gantar, Erik Hrovatin, Andrej Malalan, Damjan Košuta, Erik Piccini, Katarina Budin, Mia Kraus, Karin Malalan, Niko Sossi, Katarina Pertot, Lara Purič. K uspehu je prispevala tudi tajnica društva Mira Štor. 1 6 Torek, 1. julija 2008 ŠPORT tenis - Brata Borut in Aleš Plesničar o dvanajstletni Gajini poti v državnih ligah »V naši ekipi je vedno prevladal moštveni duh« Tenisu se nikoli nista predala 100-odstotno, v ligah pa sta se vedno srečevala s profesionalci Pozvonim na zvonec z napisom »Aleš Plesničar«, v stanovanju, kije hkrati tudi urad, pa me pričakata oba: Borut in Aleš Plesničar, teniška igralca, še prej pa brata. Njuni osebni zgodbi sta različni, veže pa ju začetek teniške kariere, 12-let-no igranje v državnih ligah in še ... bodočnost. »Kam seposedemo?« me vprašata, izberem pa kuhinjo, saj jo izpreddverja hitro opazim: Aleš mi ponudi kozarec vode, Borut pa udobno sede na naslanjač. Pogovor hitro steče zelo sproščeno. Spregovorita izmenično: Aleš iz stola za kuhinjsko mizo nakaže temo, Borut iz naslanjača pa jo zaključi. Med 35 klubi v Italiji »Bili smo med 35 najboljšimi teniškimi klubi v Italiji,« nakažeta vlogo, ki jo je imela moška prva ekipa Gaje, kateri sta bila vedno zvesta. »Za mlad klub kot je Gaja, za strukture, ki jih premoremo in za način, kako se je tenis razvil, so bili naši uspehi nekaj edinstvenega, nepojmljivega,« ugotavlja Aleš, ki je z Borutom leta 1996 prvič nastopil v državni B-ligi, v letih 2001 in 2002 pa je dosegel dve zaporedni (in zgodovinski) napredovanji: prvič iz B2 v B1-ligo, naslednjega leta pa iz B1 v A2-ligo. V ekipi Gaje, ki se je v drugi najvišji teniški ligi v Italiji obdržala dve leti, sta takrat ob bratih igrala še Jaka Božič in Giampaolo Gabelli. »Tisto je bilo najlepše obdobje,« se strinjata brata, ki sta letos po dvanajstih letih nastopanja v državnih ligah z ekipo izpadla v deželno C-ligo. Začetek je bil pionirski Tenis se je pri padriško-gropajski Gaji razvijal z doraščanjem Boruta in Aleša: »Ko sva midva odraščala, smo pri klubu prvič najeli vaditelje, ki so bili na razpolago nama in tudi vsem ostalim. Z nama se je začela razvijati teniška šola,« ponazori Borut. Sistematičnega dela pa na začetku njune poti še ni bilo: »Začeli smo bolj pionirsko. Nismo imeli začrtanega programa ali nekoga, ki bi naju usmerjal, ki bi naju vodil po določenih etapah, ki ju moraš prehoditi, če hočeš nekaj doseči. Aleš je to delno prehodil, ampak bolj naključno,« ugotavlja Borut in pristavi, da je vanje največ verjel kondicijski trener Andrea Massi (sedanji kondicijski trener smučarke Tine Maze, op. a.), ki jima je začel slediti leta 1999. Mlajši brat Aleš (letnik 1978) je eno sezono preizkusil profesionalno pot, uvrstil se je tudi na svetovno jakostno lestvico ATP; Borut (letnik 1977) pa je zaradi študijskih obveznost in drugih dejavnosti na turnirjih nastopali manj. Presenetili smo tudi favorite Teniška pot Aleša in Boruta je bila podobna mozaiku: »Po epizodah smo s pomočjo določenih oseb pridobili znanje in skupaj sestavili mozaik, ki predstavlja za teniško gibanje v naši deželi in v Trstu nekaj redkega,« je ponazoril Aleš. Tenisu se nista nikoli predala 100-odstotno: oba sta po višji šoli izbrala univerzitetni študij in ga z uspehom dokončala: »V državnih ligah sva se vedno soočala s pravimi profesionalci, ki so se tenisu popolnoma predajali. V vseh teh letih smo bili izjema med klubi, saj smo izpadli vedno najbolj amatersko,« je ocenil Aleš. Želja po dokazovanju, prijetno vzdušje v ekipi pa jim je omogočilo, da so premagali tudi take tekmece, ki so bili na papirju boljši. Tak primer je bila zmaga nad Cordenonsom, ki je igral v A-ligi in imel neprimerno višja finančna sredstva kot Gaja. V ligi je furlansko društvo nastopalo z najboljšimi italijanskimi igralci. Odločilen za uspehe je bil tudi soigralec Jaka Božič: »Navdajal naju je s samozavestjo, sigurnostjo. Še sedaj ga jemljeva kot zgled in primer, iz katerega se lahko kaj naučiva. Vednost, da je premagoval in igral z najboljšimi italijanskimi igralci, je v ekipo vlivalo novega elana,« soglašata. Kljub temu da je tenis individualni šport, je v ekipi vedno prevladal moštveni duh: »Res je, da vsak skrbi za svoje srečanje. Ampak ko igraš za ekipo, se srečanje ne konča na igrišču. Prisotnost in spodbujanje soigralcev je zelo pomembno,« pravi Aleš, Borut pa: »Ni bilo vedno vsem jasno, kaj pomeni ekipni duh. Nekateri so po svojem nastopu kar zapustili igrišče. Na taka obnašanja smo opozarjali in v letih so nekateri igralci popolnoma spremenili odnos do ekipe.« Nič ni naključnega ... Dvanajst let nastopanja v državnih ligah ni od muh. Pri Gaji so glede na razpoložljiva finančna sredstva dosegli odlične rezultate: »Pri klubu od vedno velja pravilo, da naredimo le to, kar zmoremo z domačimi sredstvi oziroma z igralci iz našega bližnjega okolja. Če bi vlagali v tujce, bi zgradili umetno ekipo, ki ne bi imela tistega pomena, kot ga ima naša,« pojasni Aleš, Borut pa doda: »Kljub temu smo ustvarili nekaj zelo solidnega, ki se je obdržalo. Veliko klubov pri tenisu se rojeva, po nekaj sezonah pa izumre, saj nima zgodovine, izkušenj in baze.« Želja, da bi se klub obdržal na višji ravni je vodilo brata, da sta se med aktivnim igranjem posvečala tudi širjenju baze pri klubu. V vlogi trenerjev sta želela izoblikovati igralce, da bi jim lahko predala štafetno palico. Okoli niju je gravitiralo kar nekaj perspektivnih igralcev: »Naposled pa sva se z Alešem odločila, da ubereva drugačno pot in se usmeriva v to, kar sva študirala. Če bi se odločila drugače, bi mogoče pri Gaji imeli že svoje naslednike, saj so nekateri želeli trenirati z nama. Po najini odločitvi pa je večina zamenjala klub,« se zamislita, »Ko si pred življenjskimi izbirami, je pač nujno, da se za nekaj odločiš. Ni nama žal, saj sicer bi bilo sedaj vse brez veze,« rezko odgovori Borut. Pri širjenju baze pa je večkrat odločilna tudi sreča: igralcev, ki bi bili pripravljeni in zmožni igranja na kakovostni ravni je bilo takrat malo, nekateri med njimi pa so se kmalu odločili za druge športe. Krhanje moškega sektorja pa je zdaj nadomestila perspektivna ženska ekipa. Če se je z izpadom moške prve ekipe Gaje v deželno C-ligo, res zaključilo eno obdobje, se na ženskem področju rojeva novo: »Morda ni naključje, da v le- Borut in Aleš Plesničar sta povedala, da kljub službenim obveznostim še ne bosta obesila loparja na klin KROMA tu, ko smo mi izpadli, so ženske napredovale v državno ligo. Oba sva ob napredovanju ženske ekipe v državno B-li-go pripomnila, da nama to lajša razočaranje letošnje sezone. Paolo Cigui in Carlotto Orlando sva trenirala midva, dokler nisva trenerske štafete predala Ane-ju Morelu,« se uspeha ženske ekipe veselita oba. Loparja še ne na klin Velikega razočaranja nad letošnjim izpadom pa ne zanikata. Se je z izpadom zaključilo tudi obdobje bratov Plesničar? Aleš je pri odgovoru bolj previden: »O tem, kako bo naslednjo sezono, še ne razmišljam. Pred odločitvijo naju loči še osem mesecev.« Borut pa je bolj direkten: »Tenis bo ostal vedno del našega vsakdana, ne bova obesila loparja na klin, če na to misliš. Kaj bo s prvo ekipo Gaje, pa še ne vemo.« Zaključek nekega nadvse uspešnega poglavja sili tudi v obujanje spominov dolgih potovanj z najrazličnejšimi kom- biji, ki jih je klub najel ali si jih sposodil pri vaških društvih, padcev na igrišču, kratkih stikov med igralci, porazov in zmag. Preveč je spominov, da bi jih tu našteli, Aleš in Borut pa jih vse skrbno hranita: spogledovanje in nekaj ključnih besed je dovolj, da se ob obujanju najrazličnejših dogodkov razležeta v glasen smeh. Brata bosta tudi v ... O.bratu Zgodbe Aleša in Boruta pa najbrž ne bi bilo, če ob niju ne bilo očeta Edija, ki je bil vesten šofer, in mame Mare. »Na srečo smo imeli niju. Ne vem, kdo bi si vzel vlogo, ki sta jo onadva odigrala,« je bil odkrit Aleš. »Starši so tisti, ki ti v tem športu omogočijo, da dozoriš. Oni so naju peljali po najrazličnejših turnirjih in nama omogočila, da sva se teniško izpopolnjevala na primer na Češkem. V teniškem svetu je to nekaj normalnega, klub si tega ne more prevzeti v breme,« obrazloži Borut. Starši krijejo vse stroške turnirjev, klub pa skrbi za ekipno tekmo- vanje. Če sta starša omogočila začetek zgodbe, je bratstvo med Alešem in Borutom dalo ključni zagon: »Že od otroških let sva vedno igrala in trenirala skupaj. Seveda v letih, ki so za vsakogar nemirna, so bila tudi za naju,« se nasmehne Aleš. »Veliko je bilo kratkih stikov, a so vsi nesporazumi trajali najdlje 12 ur, saj sva nato morala spet trenirati skupaj,« opozori Borut, Aleš pa še pristavi: »Med brati vse prej mine. Prizaneseš si veliko več in v tem pogledu je bilo mogoče še boljše, da sva bila brata.« Skupno doraščanje jima sedaj omogoča, da sta se dobro spoznala in da imata odličen odnos, ki se bo le s težavo skrhal. Vse to sta sedaj prenesla še na delovno področje: inženir Borut in arhitekt Aleš sta pred kratkim začela poslovati v podjetju O.brat, v katerem nudita projekte od A do Ž: »Naš razpoznavni znak bo izpostavljal besedo brat,« pojasni izbiro imena: »Tudi tu smo ekipa!« Veronika Sossa □ Obvestila TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GA- JAna Padričah organizira v mesecu juliju tečaj za odrasle. Prijave in pojasnila na tel. št. 389/8003486 (Mara). AŠD SOKOL sklicuje v petek, 11. julija 2008 redni občni zbor ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih SKD Igo Gruden, Nabrežina 89 . Dnevni red:1. otvoritev občnega zbora ter namestitev delovnega predsedstva, 2. poročilo predsednika, 3. blagajniško poročilo in odobritev obračuna za leto 2007 in proračuna za leto 2008, 4. razprava o predsedniškem in blagajniškem porocilu, 5. poročilo predsednika nadzornega odbora in razrešnica, 6. pozdravi gostov, 7. volitve novega odbora, 8. razno. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni prevoz Opčine-LJ-Opčine za ogled nastopov na Evropskem pokalu Cheerleadinga, ki bo 5. in 6. julija v hali Tivoli. Vabimo člane, prijatelje in simpatizerje naj se čimprej javijo na tel.št. 349-7597763 (Nastja) ali na info@cheerdancemillenium.com AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici pri Banih v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpis in info na tel.št. 040226332 ali na info@cheerdancemille-nium.com. KOŠARSKARSKI KLUB BOR vabi starše, da čimprej vpišejo svoje otroke na košarkarski kamp, ki bo od 24. do 31. avgusta v Gorenju. Za vse informacije sta na razpolago Stojan Corbatti 339-1788940 in Robi Jakomin 3383764446. ALTERNATIVNI POGOVOR Miloš Kultura in šport imata enake probleme Miloš Tul je nasprotje ste-reotipa o intelektualno lenih nogometaših. Profesor telesne vzgoje na liceju Franceta Prešerna v Trstu je namreč hkrati nogometni trener, predsednik kulturnega društva Primorsko ter član deželnega odbora Zveze slovenskih kulturnih društev. Zdi se, da ste zadnje čase bolj kulturni delavec kot pa športni ... Imaš prav. Zakaj? Ker sem spremenil prioritete, a tudi zaradi globokega razočaranja. Nad čim? Nad ozkim pristopom, ki ga imajo ljudje pri nas do športa. Kam ciljate, na mlade, trenerje, odbornike? Težko ločujem, kdo je česa kriv. Gre za splošen pristop. Miselnost je popolnoma zgrešena. Društva sploh ne vedo, katere smotre imajo. Ste razočarani, a se vendarle športno izpopolnjujete v Ljubljani. Je morda prestolnica kriva za vaš pesimizem? Izpopolnjevanje je zame velik izziv in mi širi obzorje. Vsekakor nisem spremenil stališča, spremenile so se vrednote. Poglejte poleg Italije še Španijo in Grčijo, tri velesile v vrhunskem športu; na tekmovalni ravni so na vrhu, ampak z vidika rekreacije so na slabem. Na slabšem je šport v pravem pomenu besede. Ni tako kot na severu. Severni narodi bi nam morali biti za zgled. Tolažite se s kulturo. A če se v nogometu veselimo zmage ali zadetka, kaj prinese zadoščenje v kulturi? Rekel bom to, da imata nogomet in kultura marsikaj skupnega. Tako kot primanjkuje trenerjev, tako tudi v zborovstvu, recimo, primanjkuje zborovodij. Potem se postavlja vprašanje smiselnosti nastopa nekaterih skupin - spet, tako v športu kot v kulturi. Nazadnje, in to je najvažnejše, se na obeh področjih pozna pomanjkanje vizije. Vsi mislijo bolj na uspeh posameznih pobud kot pa na neko splošno, dolgoročno rast. Vsi gledajo raje na svoj uspeh. In smo spet pri združevanju ... Sem zagovornik združevanja, a mu pravim sodelovanje. Ne gre za neko preprosto združitev, ampak za dogovor, da se skupaj dela za spremembo na bolje. Mnogi se takih sprememb bojijo, ker se iz njih lahko rodi nekaj povsem novega. Bodimo bolj konkretni. Ko ste že profesor, ocenite od 1 do 10 združitev Zarje in Gaje ter projekt Pomlad. Pomlad 10 za potencial, 6 za učinek. Zarja-Gaja 8. Kaj pa zamisel o združitvi Juventine in Pro Gorizie? Če gre pri tem le za združitev za razdelitev stroškov, bi rekel 10 za ekonomski vidik, 4 za vse ostale. Razvedritev za konec. Marij Čuk je v enem izmed Pogledov z veje posredoval »zamejsko postavo«. Vam čast, da določite postavo zamejskih kulturnikov. V vratih Irena Žerjal - zara- di fair-playa ne bi nihče streljal v vrata. A če bi vseeno kdo streljal, bi ga desni bek Črtomir Šiškovič že udaril po glavi z violino. Levi bek Marko Sosič: vztrajen in borben. Šti-rica, univerzalni igralec, Jurij Paljk, ker se spozna na vse; sredi obrambe izkušeni Miroslav Košuta. Organizator igre, številka šest, Pavle Mer-ku, ker obvlada vse koncepte igre. Na bokih? S številko sedem Boris Pan-gerc, ker bi lahko sodeloval v obeh fazah igre. Na zvezni liniji še številka osem Ace Mermolja, ker če teče kot piše, ne bo problemov (smeh). V napadu, devetica, Marij Čuk, špica, ki zbada. Desetica? Mora biti nepredvidljiva, zato naj bo Boris Kobal. Izvirni Klavdij Palčič pa številka 11. Trener Boris Pahor - zaradi vizije in poznavanja nasprotnika. (Perče) / ŠPORT Torek, 1. julija 2008 17 gorsko kolesarstvo - V Pinzanu al Tagliamento Nabrežinca osvojila naslov Treh Benečij V kategoriji master 1 je zmagal Christian Leghissa, pri mladincih Daniel Pozzecco Na prvenstvu Treh Benečij v Pinzanu al Tagliamento pri Pordenonu v gorskem kolesarstvu za amaterje sta slavila zmago dva Nabrežinca. Christian Leghissa (Club Ovam) je tretjič osvojil naslov prvaka Treh Benečij, tokrat v kategoriji master 1, Daniel Pozzecco (L'ar-cobaleno Carraro Team) pa je postal prvak v mladinski kategoriji junior. Leghissa se je na 36 kilometrov dolgi progi uvrstil na absolutno 8. mesto, Pozzecco pa je bil soliden 13. Absolutni prvak Trofeje Triveneto je postal Andrea Dei Tos, drugi pa je bil Michele Casagrande. Oba sta Leghissova kolega v klubu Ovam. Proga je bila zelo tehnična in zahtevna, saj je bilo veliko krajših 20-odstotnih vzponov in nevarnih spustov. Na startu se je predstavilo približno 250 kolesarjev. Po vzpetinah pri Pordenonu so kolesarji tekmovali pod močnim soncem in pri temperaturi 36 stopinj Celzija. »Bilo je kar naporno, vseeno pa se je dobro izteklo. Konkurenca je bila ostra, čeprav je bil odsoten moj najhujši tekmec Marco Agrico- jadranje Alessio Spadoni že drugič prvi na Beletti Race Čupin jadralec Alessio Spadoni je z Adrianom Cundelloa in Erikom Aicar-dijem (rezerva Simone San-dri) tudi letos osvojil Beletti Sailing Race, 7. izvedbo regato pred tržaškim nabrežjem v stilu ameriškega pokala. V soboto in nedeljo so se štiri posadke, na katerih so se preizkusili jadralci pod 25. letom starosti, pomerili v atraktivnih medsebojnih dvobojih (mach racejih): v dveh skupinah so izpeljali dva popolna rund robina. Alessio Spadoni je osvojil 6 mach racejev, Augusto Poropat iz kluba Lega Navale Italiana je slavil zmago štirikrat, tretji Marko Pel-lis (SVBG) pa dvakrat. Četrta je bila ženska posadka Cristine Piaz-zi (SVBG) z nič zmagami. Končnega zmagovalca je okronal zadnji finalni dvoboj med neprema-ganim Spadonijem in drugouvr-ščenim Poropatom. Spadoni je posadki priboril prestižno študijsko nagrado na Bmw Match Race Academy. Jadralci so tekmovali na dveh jadrnicah (»Diabolik« in »Eva«) tipa »formula 660 Od (One design)«, ki so dolge 6,6 m. Med regatami je mednarodni sodnik Matteo Marussi z eno izmed posadk, ki ni tekmovala, sledil regati z gumenjaka in jim nudil tehnič-no-taktične napotke o mach race-ih. Optimisti za DP Najmlajši tekmovalci naših društev so v soboto merili moči pred barkovljanskim klubom Sirena na 3. selekcijski regati za državno prvenstvo. Zaradi močnega vetra je regatni odbor prestavil štart prvega plova na 11. uro. Skupno je 62 mladih jadralcev izpeljalo dva plova: najboljša je bila Marta Curri (Sirena), ki je bila na koncu tretja. Ostali izidi: 22. Vanja Zuliani, 26. Max Zulia-ni (oba Sirena), 31. Haron Zeria-li, 36. Luca Carciotti, 42. Martina Husu, 54. Cecilia Fedel, 58. Samuele Ferletti (vsi Čupa). Christian Leghissa la,« je dejal Leghissa, ki se ta teden mudi na pripravah-počitnicah na Južnem Tirolskem. Z nastopom pa je bil zadovoljen Daniel Pozzecco tudi Pozzecco. »Proga je bila zahtevna in tudi nevarna. Kolesarji smo stalno vozili pod pritiskom. Vsekakor je moj nastop zelo pozitiven,« je ocenil Daniel. slivno Prenovljen odbor SK Devin SK Devin je v petek na društvenem sedežu v Slivnem imel že 34.red-ni ob čni zbor, ki je bil tokrat vo lil ne -ga značaja. Udeležilo se ga je lepo število čla nov in tudi gos tov-predstavni -kov drugih športnih društev. Obsežno in izčrpno poročilo enoletnega delovanja vseh treh sekcij, kolesarske, smučar ske in pla nin ske, je po dal predsed -nik Dario Štolfa. Sledile so volitve, kjer je tokrat prišlo do delne zamenjave v primerjavi s prejšnjim odborom. Pozdrave in čestitke društvu za us peš no de lo vanje so izrekli Vik tor Stopar - Sloga, Livio Semec - SPDT, Rado Šuber - SK Brdina, Livio Rožič -ZSŠDI, Cirila Kralj - Sokol, Igor Toma-setig - ŠKD Timava, Livio Manzin - Sci Club 70 in Maurizio Peric - KD Hrast Dober dob. V nov odbor so bili izvoljeni Nadja Kralj, Grazia Legiša, Maurizio Peric, Erika Purič, Dario Štolfa, Patrik Štolfa, Elder Švab, Erika Ukmar, Loredana Verni. Nadzorni pa sestavljajo Franc Briščak, Stojan Pahor, Bruno Tomaset-tig. Nov odbor se bo ses tal danes, kjer bo glavna točka dnevnega reda porazdelitev upravnih funkcij in izvolitev predsed ni ka. r f! umetnostno kotalkanje - DP za letnik 1997 Katja Pahor (KŠD Vipava) dvanajsta v kombinaciji V času vrhunca priprav je na vežbališču na Peči aradi slabega vremena izgubila veliko ur treninga Perspektivna kotalkarica KŠD Vipava Katja Pahor je na državnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju v Calenzanu pri Firencah osvojila končno 12. mesto v konkurenci čez 40 tekmovalk letnika 1997. V tej starostni kategoriji podeljujejo naslov samo v kombinaciji, Katja pa je bila po obveznih likih 21., kar pomeni, da si je v prostem programu priborila uvrstitev med deset najboljših. Osnovnošolka z Oslavja je v kratkem programu naredila le eno napako, nekoliko manj zanesljiva pa je bila v dolgem programu. »Katjina uvrstitev bi lahko bila še boljša, ko bi pokazala vse, kar zmo re, saj je bil njen pro gram po težavnostni stopnji na ravni štirih najboljših tekmic,« je pojasnila Tanja Peteani, ki skupaj z Isa-bello Lucigra- i trenira mlado Katjo, ki že izvaja dvojni rittberger, dvojni flip in dvojni toeloop ter piruete. Velik prob lem, kot zna no, predstavlja za Kat -jo in nje no druš tvo pomanj kanje pokri tega vad -benega prostora. Njbolj se to seveda pozna v zimskih mesecih, Katja pa je imela veliko smolo tudi pred samih začetkom državnega prvenstva, saj je v času najintenzivnejših priprav pri nas veliko deževalo in je zaradi tega odpadel marsikateri trening. -V H H Katja Pahor je predstavila program, ki glede težavnostne stopnje ni bil nič slabši od programa najboljših udeleženk državnega prvenstva a balinanje Trofeja Primorje v domačih rokah Na Proseku in drugih štirih baliniščih se je v soboto odvijal mednarodni turir za Trofejo Primorja, ki se ga je udeležilo 16 troj iz Tržaške pokrajine in Slovenije, in sicer: Štanjel, Krevatini, Ilirska Bristica, Pliskovica, Upokojenci Sežana (iz Slovenije), Mak, Por-tuale, Zarja, Gaja, Kraški dom, Polet, Na-brežina, Sokol Kras in seveda Primorje kot organizator. Turnir je nepričakovano, toda povsem zasluženo osvojilo Primorje, kar je tudi prvič v zgodovini teh turnirjev. Prosečani so najprej v polfinalu strli trdoživ odpor Hrva-tinov in nato v finalu zanesljivo premagali Sokola. Tretje mesto je osvojil klub s Hrvatinov, četrto pa Gaja. Polfinale: Sokol - Gaja 13:1; Primorje - Hrvatini 9:8. Finale: Primorje - Sokol 11:6 PRIMORJE: Fabjan, Blason, Moreu, Bertuzzi; SOKOL: Bagozzi, Milani, Micheli, Pertot Na nagrajevanju se je predstavnik balinarske sekcije Danilo Žužič zahvalil vsem prisotnim ekipam in tudi sponzorjem, ki so finančno prispevali pri organizaciji tega uspelega turnirja. Tenis U12 v Trstu: gajevka izločena Na mednarodnem teniškem turnirju under 12 tržaškega TCT na Padričah končujejo s kvalifikacijami. Iz igre je včeraj izpadla še zadnja Tržačanka, to je gajevka Nicoletta Fur-lan, ki je v 3. setu klonila pred Italijanko Massolo. Danes nadaljevanje od 10.30. Odbojka Trofeja dežel: dve zmagi deklet, ena fantov Reprezentanci FJK sta dobro pričeli svojo pot na Trofeji dežel za deželne reprezentance do 15 let. Izidi 1. dne, ženske: FJK - Ao-sta 2:1 (25:14, 25:10, 23:25); Apulija - FJK 1:2 (16:25, 32:30, 21:25). Moški: FJK - Aosta 3:0 (25:5, 25:8, 25:7), FJK - Marke 0:3 (23:25, 16:25, 21:25) Plavanje Zaccagna 2., Vidali 4. Na deželnem plavalnem prvenstvu (poletni del) v kategoriji začetnikov je Kristian Vidali, ki tekmuje za tržaški Rari Nantes, zasedel 4. mesto na 100 m prosto (čas 1:12,46), na 200 m prsno (3:24,14) in na 100 m prsno (1:36,22) ter peto mesto na 100 m hrbtno (1:24,74). Odlično pa je plaval slovenski plavalec Triestine Luca Zaccagna, ki je na 400 m prosto zasedel 2. mesto (5:31). odbojka - Poletni turnir ŠZ Soča Slogaši v finalu boljši od Fincantierija Soča tretja - Danjel Slavec najboljši igralec nogomet - Nekaj premikov H Krasu še dva mlada Primorec »zdesetkal« Gallery Pri Juventini bodo s težavo zadržali Maria Pantusa Sloga je zmagovalka članskega turnirja na odprtem, ki ga je na Peči pripravilo Športno združenje Soča v okviru občinskega praznika Junijski večeri. Slogaši prof. Ivana Peterlina so v finalu z 2:0 (25:14, 27:25) premagali Fincantieri, v tekmi za 3. mesto pa je Soča z 2:1 (25:23, 16:25, 15:12) odpravila Prvačino. Za najboljšega igraca turnirja je bil imenovan slogaš Danjel Slavec. V kvalifikacijski fazi so nastopile tudi ekipe Olympie in Našega praporja. Potem ko je projekt združitve med Pro Gorizio in Juventino splaval po vodi, je mo ra lo štan dreško druš tvo pos -pešiti s kupoprodajno borzo. »Pogovori so še v teku, tako da urad nih pri ho -dov ali odho dov še ni,« nam je pove dal športni vodja Gino Vinti, ki je potrdil Manzanesejevo zanimanje za solidnega zveznega igralca Maria Pantusa. Manzanese bo v prihodnji sezoni vodil nekdanji Vesnin trener Ruggero Calo. Juventinin dres pa bo še naprej oblačil Dario Kovic, med tem ko je pod vpra -šajem nastop Christiana Devetaka. Tako na Goriškem. Zanimivo pa je tudi na Tržaškem, kjer bosta pomembno vlogo odigrali kriška Vesna in repenski Kras. V obeh taborih so že angažirali nekaj novih nogometašev (o tem smo že poročali). V obeh taborih pa bi radi še izpolnili in nekoliko razširili izbor igralcev. Krasov trener Ales-sandro Musolino bo imel na razpolago še dva nova mlada nogometaša letnika 1990. To sta: obrambni in zvezni igralec Matteo Costa, ki j e letos igral pri mladincih Triestine (izpisnica je last San Giovannija) in vratar Mattia Bos-si (San Luigi, igral je tudi za mladinske ekipe Triestine). V 1. amaterski ligi dodaja še zadnje kamenčke na svoj mozaik trebenski Primorec. Po Matteu Leghissi in Moscolinu bo dres trebenskega društva v prihodnji sezoni oblekel še desni zunanji zvezni igralec Di Gregorio, ki je v pravkar končani sezoni igral pri Gal-leryju (izpisnica je sicer last San Sergia). Gallery iz Vižovelj, ki bo v prihodnji sezoni nasprotnik Primorca in Sovo-denj, je tudi uradno zamenjal ime. Glavni pokrovitelj, nepremičninska družba Gallery, se je namreč umaknil in ekipa se bo odslej uradno imenovala Sistia-na Duino Aurisina. Še nič novega (vsaj uradno) pri Zarji Gaji in Bregu v 2. amaterski ligi. O morebitnih okrepitvah bomo - kot so nam potrdili v obeh taborih - poročali prihodnji teden. Tudi pri proseškem Primorju še ni uradnih prihodov in odhodov. (jng) 1 18 Torek, 1. julija 2008 ŠPORT odbojka - Intervju s selektorjem italijanske odbojkarske reprezentance Andreo Anastasijem »V Trstu moramo obakrat zmagati« Nastop na OI pogojuje formo - Še ne ve, kateri libero bo igral v Pekingu Italijanska odbojkarska reprezentanca bo danes začela s treningi v Trstu, v petek (ob 20.00) in v soboto (ob 19.00) pa se bo v tržaški športni palači pomerila z Južno Korejo. Selektor Anastasi je vpoklical trinajst igralcev: Bovolento, Cisollo, Corsana, Casolija, Feia, Gavotta, Martina, Mastran-gela, Salo, Travico, Vermiglia, Zlatanova in našega Lorisa Mania. Pred tržaškim nastopom smo se pogovorili s selektorjem Andreo Anastasi-jem. Že teden po zmagi na zadnjem kvalifikacijskem turnirju v Tokiu, kjer ste osvojili vstopnico za nastop na OI, ste začeli z nastopi svetovne lige. Ali obstajajo razlike med letošnjo in prejšnjimi svetovnimi ligami, ker smo v olimpijskem letu? Letošnja izvedba je prav gotovo različna od ostalih. Z nastopi smo začeli neposredno po dodatnih olimpijskih kvalifikacijah, kar pomeni, da od takrat še nismo počivali in se zato na tekmovanje nismo optimalno pripravili. To daje ligi drugi prizvok. Tudi fizična priprava, ki jo še vedno krepi- kolesarstvo Simeoni v Italiji, Božič v Sloveniji Prejšnji konec tedna je bil vko-lesarstvu rezerviran za državna prvenstva. V Sloveniji je novi državni prvak postal Borut Božič, presenečenj pa ni manjkalo tudi v drugih državah. Tako je v Italiji favorite presenetil 37-letni Filippo Simeoni, zmagal je pred Giovannijem Viscintijem in Filippom Pozzatom. »Bil a je to zmaga prečiščenega kolesarstva«, je dejal Simeoni, ki je znan po sporu z Američanom Armstrongom. V Belgiji Jürgen Roelandts, na Nizozemskem Lars Boom. Pri drugih velikih kolesarskih nacijah presenečenj ni bilo. Tako je v Španiji Alejandro Valverde pokazal dobro formo pred Tourom in premagal Oscar-ja Sevillo ter Oscarja Perreira. V Nemčiji je imel Fabian Wegmann v zaključku več moči od Erika Zabla, v Franciji se je svojega drugega državnega naslova veselil Nicolas Vogod-ny, v Rusiji je bil že petič najboljši kolesar Astane Sergej Ivanov, na Danskem je bil najhitrejši Nicki Soeren-sen, v Švici Marcus Zberg. Vinčec 6. v Kielu KIEL - Koprčan Gašper Vinčec je na prvokategorni jadralni regati olimpijskega razreda finn v morju pred nemškim Kielom osvojil šesto mesto. Zmagal je Britanec Edward Wright (19 točk), ki je drugi na svetovni lestvici tega razreda. »Sedaj me čakajo treningi doma v Kopru, na olimpijske igre v Kitajsko pa bom šel šele avgusta. Imel sem v načrtu pot že prej, vendar moja barka zaradi slabe logistike jadralne zveze ni prišla na Kitajsko,« je dejal Vinčec, ki je na svetovni lestvici šesti. Hitri plavalci NEW YORK - Američanka Katie Hoff je na kvalifikacijah v plavanju za olimpijke igre v Pekingu v Omahi dosegla svetovni rekord na 400 m mešano (4:31,12). Na tej razdalji je svetovni rekord dosegel tudi Michael Phelps (4:05,25).Hoffova je za 34 stotink izboljšala prejšnji dosežek Avstralke Stephanie Rice (4:31,46, 22. marec 2008, Sydney), Phelps pa je svoj prejšnji mejnik presegel za skoraj sekundo; 4:06,22 je plaval aprila lani v Melbourneu, ko je postal svetovni prvak. mo zaradi bližajočih se olimpijskih iger, je nezanemarljiv dejavnik naših nastopov. Dojemate to drugačnost samo vi ali tudi ostale ekipe? Mislim, da velja to za vse, saj je svetovna liga neposredno pred OI. Nekatere ekipe so sicer imele čas, da so se dobro pripravile. Rusi so na primer treniral mesec dni na Finskem, zato imajo nedvomno manj težav kot mi. Kljub temu, da smo mi vse moči usmerili najprej v kvalifikacijo na OI, si želimo uvrstitve v finalno fazo World League, ki bo v Riu de Janeiru (v final six se uvrstijo štiri prvouvrščene ekipe, gostiteljica in najboljša drugouvrščena ekipa op. a.). Doslej ste izgubili dve tekmi, proti Kubi in proti Rusiji. Kakšen mora biti razplet, da boste dosegli cilj? Redni del moramo sedaj zaključiti brez poraza. Zmaga je imperativ. Je to realen cilj? Dovolj je, da premagamo vse nasprotnike. (smeh!) Ne bo lahko, ampak je možno. Rusija je najtrši oreh, ampak menim, da imamo možnosti in kvalitete za zmago. Mislim, da bosta srečanji v Rusiji odločilni za uvrstitev v finalno fazo. Rusija se je na svetovno ligo dobro pripravila, kaj pa ostale ekipe? Koreja in Kuba ne bosta nastopili na OI, zato sta se odlično pripravili na te nastope. V Trstu se boste pomerili s Korejo. V Tokiu ste jo premagali brez težav, v Južni Koreji v sklopu svetovne lige pa ste obakrat premagali šele po petih nizih ... Tekme se ne rodijo vse pod isto zvezdo. Tudi ekipa, s katero smo nastopili v Tokiu in nato v Koreji, je bila različna. S tehničnega vidika smo gotovo mi v prednosti, Korejci imajo sedaj kar nekaj tehničnih in fizičnih težav. Niso na našem nivoju. Dobro je tudi, da bomo igrali obe tekmi na istem igrišču. Dali bomo vse od sebe, da bomo bili obakrat uspešni. Niti za trenutek nočem pomisliti, da bi ostali praznih rok. Ekipa je motivirana in hoče zapustiti dober vtis. Prvega avgusta pa že odpotujete v Peking. Kateri je cilj? Za nas je to posebno obdobje. Na OI smo v prejšnjih obdobjih odhajali kot nesporni favoriti za eno izmed kolajno, sedaj pa tega ne moremo potrditi. Sedaj so druge ekipe na seznamu favoritk. Ciljati mo- 47-letni Andrea Anastasi je italijanski selektor že od leta 2005, reprezentanco pa je vodil tudi med letoma 1999 do leta 2003 ramo, da bomo premagali čim več nasprotnikov. Je osvojitev kolajne realen cilj? Mah. Težko bi rekel, ali je cilj realen ali ne. Ne vem še, ali smo zreli za medaljo: pred mesecem dni so nas uvrščali med ekipe nižjega ranga, tako da ne bi vedel, ali lahko že ciljamo na kolajno. Potrdim pa vam lahko, da bom pripravil ekipo, ki lahko premaga vsakega nasprotnika. Kakšen bo končni razplet, pa bomo sodili v Pekingu. V reprezentanci igra sedaj tudi naš libero Loris Mania. Kako bi ga opisali? Loris je zanimiv igralec, ki ga zelo cenim. Je dober človek, zelo odločen s tehničnega in telesnega vidika. Lahko še veliko napreduje, saj na visokem nivoju nima še veliko izkušenj. Motivacij mu ne manjka in zelo dobro trenira. Po tednu počitka se jutri (danes op. a.) spet vrača na treninge. Ga bomo v Trstu spet videli na igrišču? Imam dva libera, Maniaja in Corsa-na. Iz tekme v tekmo bom odločil, kdo bo igral. Ne vem še, ali bo v Trstu igral. Kaj pa v Pekingu? Bo Loris med olimpijci? Tega niti še ne vem ... Matej Černic je za naš intervju izjavil, da ga reprezentančni štab sledi pri rehabilitaciji ... Tako. Reprezentančni štab mu stalno sledi. Matej je dragocen igralec. Preživlja težko obdobje, saj ne trenira že nekaj mesecev. To seveda vpliva na njegovo morebitno pripravo za nastop na OI. Matej bi bil za ekipo izjemna pridobitev, saj bi nudil ekipi pomemben doprinos s tehničnega in značajskega vidika. V Pekingu ga torej gotovo ne bo ... Ponavljam: od januarja ne trenira. Težava je v pripravljalnem obdobju, ki je vedno krajše ... 1. avgusta namreč odpotujemo ... Veronika Sossa ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO ČLOVEK, KI POMAGA BLI2NJEMU V STISKI NASTANEK GORA IN GOROVIJ RIM. NARAVOSLOVEC IRSKI NOG. BRADY BERI ŠPORTNO PRILOGO PD 2UPNJIA PREŽIVNINA PREDSEDNIK REAGAN ZA PRIJATELJE TRENER MARGARET MACCHIUT LASSICH LASTNOST STARIH LJUDI TEMNI DEL DNEVA EGIPTOVSKI KRALJ VRSTA ORODJA ŠPANSKI VOZNIK F1 REKA V NEMČIJI ILKA VAŠTE REKA V SLOVENIJI, NA MEJI S HRVAŠKO ŠPORTNO DRUŠTVO IZ NABRE2INE EVA SRŠEN KIM NOVAK EDI KRAUS DOLGOREPA PAPIGA Z MOČNIM KLJUNOM ČUSTVENO VZBURJENJE KRAJ PRI KRANJU ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC (KENNETH) PREBIV. GR. POLOTOKA ETILNI ALKOHOL ALOJZ GRADNIK OKRASNI IZDELKI KOŠARKAR ŠOLMAN SAID AOUITA SVETOVNO PRVENSTVO NAŠ KOŠARKARSKI DELAVEC ŠTOKELJ KRAVICA, TELIČEK AM. IGRALEC NICHOLSON SL. TISKOVNA AGENCIJA SESTRA-DANOST VELEMESTO V BRAZILIJI (KRAJŠE) NAŠE MESTNO ŠPORTNO DRUŠTVO ATLETINJA NA DOLGE IN KRATKE PROGE CARL LEWIS RICHARD BURTON NORDIJSKA BOŽANSTVA GLAVNO MESTO KORZIKE AMERIŠKI PEVEC KING COLE KEMIJSKI SIMBOL ZA NATRIJ ZELEN PUN Z DUŠLJIVIM VONJEM / atletika - T. Gay 9,68, a z res premočnim vetrom EUGENE - Tyson Gay je na ameriških atletskih olimpijskih kvalifikacijah v Eugeneu v teku na 100 m s časom 9,68 dosegel najboljši dosežek v zgodovini, vendar zaradi prevelike hitrosti vetra v hrbet (+4,1 m/s) dosežek ne bo štel za svetovni rekord. Najvišja dovoljena hitrost vetra za rekorde znaša + 2,0 m/s.Poleg Gayja, ki je v polfinalu tekel 9,85, sta se na 100 m na OI v Pekingu uvrstila še Walter Dix (9,80) in Darvis Patton (9,84). Gay, na svetovnem prvenstvu lani v Osaki je osvojil zlati medalji na 100 in 200 m, je tekel najhitreje med vsemi zemljani doslej na 100 m. Pred njim je ob prav tako preveliki pomoči vetra, ta je pihal s petimi metri na sekundo, Obadele Thompson iz Barbado-sa leta 1996 tekel 9,69 sekunde. »Zelo sem zadovoljen. Dokazal sem, da sem lahko zelo hiter. Res je bila pomoč vetra zelo velika, vendar pa bi bil tudi brez nje danes blizu rekordnih izidov. Olimpijske igre v Pekingu bodo gotovo zelo razburljive. Usain Bolt je letos postavil svetovni rekord, Asafa Powell je izjemno hiter, ne gre pa pozabiti niti na Dixa in Pattna,« je dejal Gay. V skoku v daljino pa je brez olimpijske vozovnice ostal dvakratni svetovni prvak Dwight Phillips, ki je bil šele četrti (8,20 m), Peking pa je 'zgrešil' za vsega dva centimetra. Pred njim so bili Trevell Quinley (8,36 m), Brian lohnson (8,30) in Miguel Pate (8,22). Brad Walker, svetovni prvak v skoku s palico, se je dolgo boril za svoj prvi olimpijski nastop in ga tudi 'ujel' s tretjim mestom (5,65 m), pred njim pa sta bila Derek Miles (5,80 m) in 40-let-ni Jeff Hartwig (5,70 m). Zanimiv je bil tudi obračun na 400 m ovire. Bershawn Jackson, svetovni prvak leta 2005, je po slabem startu zmagal z 48,17 pred lanskim svetovnim prvakom Kerronom elementom (48,36) in olimpijskim zmagovalcem iz leta 2000 Angelom Taylorjem (48,42). Med atletinjami je bila na tej razdalji najhitrejša Tiffany Ross-Williams (54,03) pred Queen Harrison (54,60) in Sheeno Tosto (54,62). Slednja je bila četrta na OI leta 2004 in je za las ugnala svetovno podprvakinjo Lashindo Demus. V troskoku sta se le dve tekmovalki uvrstili na OI. Prva je bila Shani Marks (14,38 m), druga pa Shakema Welsch (14,27). DESETEROBOJ - Rus An-dtrej Kravčenko je na evropskem atletskem superpokalu v desetero-boju v Hengelu na Nizozemskem z 8.585 točkami postavil najboljši izid sezone na svetu. JAMAJKA - Veronica Campbell, olimpijska zmagovalka iz Aten (2004), je na jamajških atletskih olimpijskih kvalifikacijah v Kingstonu na 200 m postavila najboljši izid sezone na svetu (21,94) in se zanesljivo uvrstila na OI v Pekingu, kjer bo na 200 m tekel tudi svetovni rekorder na polkrajši razdalji Usain Bolt (19,97). Bolt je za dve desetinki ugnal Marvina An-dersona (20,17), tretji pa je bil Christopher Williams (20,20). / ŠPORT Torek, 1. julija 2008 1 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Racionalizacija menz v vrtcih vroča tema na seji občinskega sveta Proti krčenju kuhinj APrimorski ~ dnevnik gorica - Drevi uvod Prva čezmejna starši zbrali 2.600 podpisov Draga r r mladih Če nas ne bodo upoštevali, bomo dali pobudo za sklic referenduma Danes bo odbor staršev otrok, ki obiskujejo goriške vrtce, vložil pri goriški občini peticijo proti krčenju števila kuhinj. Odbor staršev »Mangiar sano« bo priredil tudi sprevod, ki bo startal ob 10. uri iz ljudskega vrta na korzu Verdi, nato pa bo delegacija staršev s transparenti prispela do županstva in izročila pristojnemu občinskemu uradu dokument s preko 2.600 podpisi. »Če peticije ne bodo upoštevali, smo pripravljeni tudi na organizacijo ljudskega referenduma,« zagotavljajo predstavniki odbora. Letake, v katerih so jasno izrazili svoje nasprotovanje sklepu občinske uprave z dne 25. maja, je delegacija zaskrbljenih staršev prinesla s seboj tudi na včerajšnjo sejo občinskega sveta, kjer je bil problem kuhinj občinskih vrtcev med najbolj vročimi temami razprave. Problem racionalizacije kuhinj vrtcev so v prvem delu včerajšnje seje, ki je namenjen svetniškim vprašanjem, postavili predstavniki opozicije Marko Marinčič (Forum za Gorico), Donatella Gironcoli (Občani za Gorico) in Anna Di Gianantonio (Forum za Gorico). V prejšnjih dneh so svetniki leve sredine vložili resolucijo - računali so sicer tudi na podpise načelnikov desne sredine, leti pa niso pristali -, v kateri so zahtevali preklic zloglasnega sklepa, ki od septembra predvideva krčenje števila kuhinj s petnajst na šest, od julija 2009, ko bo zapadla pogodba z odboroma staršev vrtca v ulici Brolo in v Štandrežu, pa na štiri. V resoluciji so predstavniki leve sredine izpostavili predvsem dejstvo, da bo krčenje števila kuhinj neizogibno privedlo do padca kvalitete obrokov. Predlagali so preklic sklepa, organizacijo občinskega sveta na temo kuhinj občinskih vrtcev in poglobljeno ter previdno iskanje alternativnih rešitev, pri kateremu bi sodelovali tudi občinski svet in družine. Starši, ki so se udeležili včerajšnje seje občinskega sveta, so bili dokaj razočarani nad dejstvom, da se j e župan v uvodnih sporočilih izognil temi kuhinj in spregovoril le o bolnišnici ter možnostih spojitve družbe IRIS z drugimi deželnimi podjetji za Starši na včerajšnji seji občinskega sveta javne storitve. »Izgleda, da vprašanje menz za upravo ne predstavlja problema,« je povedala predstavnica odbora »Mangiar sano« Francesca Bertoli in nadaljevala: »Glede na to, da smo v zelo kratkem času zbrali preko 2.600 podpisov, bi pričakovali več pozornosti. Upamo, da nas bodo po vložitvi peticije končno upoštevali. Od župana priča- BUMBACA kujemo, da bo sklical občinski svet na to temo in zamrznil projekt racionalizacije kuhinj. Na razpolago ima 30 dni: tem času bomo starši večkrat prisotni na občini s transparenti, če ne bomo dobili odgovora na peticijo in resolucijo opozicije pa smo pripravljeni tudi na organizacijo ljudskega referenduma.« (Ale) gorica - Jutri Izbirajo prihodnost družbe IRIS Župani iz goriške pokrajine se bodo jutri sestali in odločali o prihodnosti družbe IRIS, ki načrtuje sodelovanje oz. spojitev s sorodnimi podjetji iz dežele FJK. O tem je v občinskem svetu sinoči poročal goriški župan Romoli, ki je predstavil scenarije za prihodnost podjetja. »Zanimanje za iskanje dogovora z družbo IRIS so pokazala le podjetja ACEGAS, AMGA in Bluenergy, vendar pod različnimi pogoji. Če bi se družba IRIS odločila za pot združevanja, bi po verjetno izbrala tržaško podjetje ACEGAS, ostali dve pa bi prišli v poštev predvsem za uresničitev novih poslovnih zavezništev, saj ne skrbita za odvažanje in ravnanje z odpadki,« je pojasnil župan. Romoli srečal mlade Goriška občina in mladi so ubrali pot sodelovanja. Včeraj je prišlo do srečanja med županom Romolijem, odbornikom Ceretto in predstavniki odbora »Gorizia e viva«. Romoli ni pristal na takojšen preklic sklepa o predčasnem zaprtju lokalov, povedal pa je, »da je pripravljen na iskanje rešitev, ki bi privedle do istih rezultatov«. Sogovorniki so se zavzeli za boljšo komunikacijo med inštitucijami, mladino in občani, župan pa je izrazil tudi pripravljenost na ustanovitev konzul-te mladih, v primeru, da bo vključevala vse mladinske komponente mesta in da bo nastala spontano. Samo še dva dneva - in v četrtek se bo v Novi Gorici začela prva čezmejna Draga mladih, sicer že 18. po vrsti, prvič pa bo potekala v dveh mestih in v dveh državah, poleg Nove Gorice, seveda v Gorici sami. V Gorici bo glavno prizorišče Kulturni center Lojze Bratuž, kjer bo že nocoj odprtje likovne razstave, ki nekako napoveduje začetek Drage mladih. Razstavlja namreč v Sloveniji in na tujem priznana umetnica Marta Jakopič Kunaver, ki je pred dvema letoma ponudila mladim organizatorjem posebno obliko podpre vseslovenskega intelektualnega foruma. Darovala je svoje slike, da bi si organizatorji lahko od prodaje delno krili stroške pobude. Ker bo torej letošnja Draga mladih od 3. do 6. julija v Gorici (in Novi Gorici), so organizatorji priredili eno od letošnjih razstav prav v posoškem mestu, in sicer kot rečeno v gosposki galeriji Kulturnega centra Lojze Bratuž. Ta razstava bo tudi za goriške ljubitelje umetnosti lep dogodek, saj je prav za to priložnost Kunavrova še obogatila razstavo z novimi deli, tako da jih bo na ogled okrog petdeset. Odprtja, ki bo ob 18.uri, se bo udeležila tudi umetnica sama. Njo in njena dela bo predstavil likovni kritik Jurij Paljk. Večer pa bodo obogatili tudi mladi in sicer s plesno in glasbeno točko. Za prvo bo poskrbela plesna skupina društva MOSP, ki jo vodi Raffaella Petronio. Za drugo pa kitarist, gojenec SCG V Emil Ko-mel Michele Schincariol. Patrizia Jurinčič pa bo v imenu organizatorjev, društva MOSP iz Trsta, na kratko napovedala program 18. Drage mladih. Zanj nosi letos glavno organizatorsko breme Svetovni slovenski kongres iz Ljubljane, poleg drugih mladinskih društev in centrov iz Slovenije in z avstrijske Koroške pa pri organizaciji zelo aktivno sodeluje prav tržaško društvo. Z Goriškega pa sta k pobudi pristopila društvo Sedej iz Števerjana in krožek Anton Gregorčič iz Gorice. Več informacij o Dragi mladih sami pa l e možno najti na spletni strani www.dragamladih.org, preko katere se je možno tudi prijaviti. gorica - Izidi maturantov na družboslovnem liceju Gregorčič in trgovsko tehničnem zavodu Zois Nad državnim izpitom padel zastor Včeraj sta opravila maturo še zadnja družboslovca: Matevž Čotar je predstavil referat o Valentinu Staniču, Sandi Leghissa je izbral temo o mamilih in mladini »matura« Pohvalili smo samo enega in zato zgrešili Tudi zadnja dva sta se oddahnila. Včeraj sta v slovenskem višješolskem centru v ulici Puccini uspešno opravila ustni del državnega izpita še Matevž Čotar in Sandi Leghissa, dijaka petega razreda družboslovnega li-ceja Gregorčič. Na goriških slovenskih višjih šolah je torej padel zastor nad letošnjo maturo. Prvi je pred komisijo stopi Matevž, ki se je predstavil z referatom o Valentinu Staniču. Matevž je orisal goriško osebnost na prehodu iz 18. v 19. stoletje, osredotočil pa se je predvsem na njegovo delo na socialnem področju. Stanič je bil duhovnik, vzgojitelj, učitelj, pevec, pesnik, pisatelj, tiskar, knjigarnar, strokovnjak na področju kmetijstva, mizar, kovač, zidar, naravoslovec, alpinist in zdrav- Leghissa med izpraševanjem (levo) in Čotar s profesorjem po koncu izpita (desno) BUMBACA nik, ravno njegovim socialnim prizadevanjem pa je stroka posvetila najmanj pozornosti. »Ko sem začel brskati po knjigah, sem kar naprej odkrival spise o Staniču, kar pa me je najbolj pritegnilo, so bili njegovo socialno delo in napredne ideje,« je izbiro te maturitetne teme utemeljil Matevž, ki je bil po zaključenem kolokviju vidno zadovoljen: »Odpravljam se na počitnice v Kalifornijo, kjer bom imel čas za razmislek o nadaljnjem študiju.« Za aktualnejšo temo, ki se v medijih žal zelo pogosto poraja, se je v svojem maturi-tetnem referatu odločil Sandi Leghissa, ki je pred komisijo stopil po sošolcu Matevžu. »Referat sem posvetil temi droge med mladimi. V pretres sem vzel različne tipe mamil in prikazal, kako le-ta vplivajo na življenje mladi- ne, njihovo zdravje in socialno življenje,« nam je po preizkušnji povedal Sandi, kije informacije za svoje maturitetno delo črpal iz literature in interneta. Zadnji goriški slovenski maturant v letu 2008 je povedal, da si zaenkrat še ne bo privoščil počitnic, namesto študija na univerzi pa namerava poiskati zaposlitev. Ob Sandiju in Matevžu so maturitetni izpit uspešno opravile tudi njune sošolke Tja-ša Corva, Petra Pavšič, Loredana in Pamela Perdec, Sadmira Talič, Fabiola Torroni, Karen Ulian in Kristina Zimic. Komisija je včeraj objavila tudi izide maturantov zavoda Žiga Zois. Uspešni so bili Greta Bauciar, Francesca Iancig in Emanuel Radetič, en kandidat pa ni izdelal. (Ale) Opravičiti se moramo zaradi ravnanja z izidi matur. V minulih dneh smo objavili ime maturanta s stotico in pohvalo, ob njem še ime stotičarja, česar pa ne bi smeli, saj je ministrski odlok prepovedal šolam (in posledično tudi javnim občilom) objavo rezultatov zaključnega državnega izpita. Z izjemo sto-tic s pohvalo. Padli smo v »past«, za katero stoji pretirana vnema teh, ki so nam dali razumeti, da pod nekaterimi pogoji lahko pridemo na dan tudi z imenom dobitnika sto-tice (brez pohvale), sporočeno pa nam je bilo eno samo ime. Razumljivo je, da smo bili mi, kot tudi vsi, ki spremljajo naše šolstvo in dosežke dijakov, veseli prav vseh »zrelih«, še posebej (polnoletnih) stotičarjev in stotičarjev s pohvalo. Manj razumljivo je, zakaj rimsko ministrstvo med njimi razlikuje, ko gre za objavo ocen. Za napako se seveda prizadetim opravičujemo. (ide) 20 Torek, 1. julija 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Državni svet bo prvič zasedal na Goriškem »Tu pozitivna energija v razvijanju odnosov« V razpravo o pokrajinah se preveč vključujejo čustva in postavlja v ospredje poimenovanje Slovenski Državni svet bo jutri prvič v zgodovini svojega obstoja zasedal v Novi Gorici. Svetniki bodo obravnavali zaključke s posveta na temo ohranitve kraške krajine kot razvojne priložnosti Krasa. Na seji bo sodelovala tudi francoska veleposlanica v Sloveniji, Chantal de Ghaisne de Bourmont. Predstavila bo prednostne naloge predsedovanja Francije Evropski uniji do 31. decembra letos. Državni svet bo jutri ob 11. uri zasedal v Novi Gorici, v veliki sejni dvorani občinske stavbe; pobudo za to je dal domačin, državni svetnik Matej Arčon. Državni svet namreč na pobudo svojih svetnikov, ki so izvoljeni na določenih območjih, zaseda tudi izven svojih uradnih prostorov na Šubičevi ulici v Ljubljani. Zadnje takšno srečanje so gostili v Murski Soboti, naslednje pa bo po vsej verjetnosti v Mariboru. »V Državnem svetu je zelo udomačena miselnost oz. pogled na Primorsko kot eno najpomembnejših vrednot sodobne Slovenije. Gorica in Nova Gorica namreč predstavljata simbol pozitivne energije v razvijanju medsebojnih odnosov tudi v situacijah, ki niso najbolj enostavne. Konkretno govorim o primerjavi razvoja odnosov med italijansko in slovensko kulturo na Goriškem. Če jo primerjam s tisto na Tržaškem, je tukaj več izhodišč za uspešnejši in hitrejši razvoj odnosov kot na nekaterih drugih področjih - takšna je ocena Državnega sveta,« je povedal njegov predsednik Blaž Kavčič, ki se je včeraj mudil v Novi Gorici. Kavčič je med drugim tudi spregovoril o aktualnem vprašanju delitve Slovenije na pokrajine. Poudaril je, da se v Državnem svetu ne želijo podrobneje spuščati v morebitno delitev Primorske in v podobno. »Raven odločanja v Državnem svetu je bila v naši izrazitvi prepričanja, da Slovenija pokrajine potrebuje. Obžalujemo pa dejstvo, da se je v Sloveniji ob razmišljanju o pokrajinah iz delokroga zakonodajne in izvršne oblasti, ki bi morali to vprašanje kakovostno rešiti, to vprašanje spustilo na raven, ki preveč vključuje čustva in preveč v ospredje potiska poimenovanje posameznih pokrajin,« dodaja Kavčič. Jutri bo Državni svet poleg rutinskih točk torej obravnaval še zaključke s posveta, ki je potekal na temo ohranitve kraške krajine kot razvojne priložnosti Krasa. Ravno v Novi Gorici pa bo ena izmed prvih predstavitev prioritet predsedovanja Evropski uniji. Podala jih bo francoska veleposlanica v Sloveniji. »Šlo bo za eno prvih uradnih srečanj nove predsedujoče članice EU s slovensko državo,« napoveduje predsednik Državnega sveta. Katja Munih nova gorica Odslej vinjete Na slovenskih avtocestah in hitrih cestah so danes uvedli vinjete. Njihovo uporabo bodo nadzorovali prometni inšpektorat, policija, carina in DARS. Nadzor bodo izvajali na izvozih z avtocest, na počivališčih in bencinskih postajah. Prevevali bodo, ali ima vozilo ustrezno pričvrščeno vinjeto - ta mora biti na levi strani vetrobranske-ga stekla -, prevevali bodo še njeno veljavnost in avtentičnost. Vožnja mimo cestninskih postaj je upočasnjena na 30 kilometrov na uro. Za polletno vinjeto bo treba odšteti 35 evrov, za letno, ki pa še ni v prodaji, pa 55 evrov; ceni veljata za osebna vozila, za motorna kolesa pa je cenejša, in sicer 17,50 za polletno vinjeto. Polletna vinjeta velja šest mesecev od začetka uporabe, zato je treba prodajalcu povedati, kateri datum naj ob nakupu preluknja. Vinjete so na prodaj na bencinskih servisih Petrola in OMV Slovenija, v Kompasovih prodajalnah, kioskih Tobačne 3dva in Delo prodaje, na Pošti, AMZS in na cestninskih postajah. (km) V HIT-u brez nagrad Nadzorni svet in uprava družbe HIT sta včeraj delničarjem predlagala, da se za leto 2007 članom uprave in nadzornega sveta zaradi zaostrenih tržnih razmer ne izplača nagrad iz dobička. Sicer pa iz HIT-a sporočajo, da je skupina HIT kljub hitremu po-slabševanju stanja na glavnih trgih, ki je poleg protikadilske zakonodaje v Sloveniji najbolj vplivalo na pogoje poslovanje v letu 2007, ustvarila dobrih 273 milijonov evrov bruto donosa iz poslovanja, od tega 231 milijonov evrov bruto realizacije od iger na srečo in vstopnin v igralnice. Igralniško-zaba-viščne centre skupine je obiskalo 2 milijona gostov, v hotelih pa so zabeležili skoraj 500 tisoč nočitev. Nadzorni svet je upravi podal tudi pooblastilo za sklenitev pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku; le-ti bodo lahko v prihodnje deležni dobička družbe do višine desetih odstotkov. (km) gorica - Leteča brata Rusjan Na letališču skok v preteklost Včerajšnje snemanje na goriškem letališču BUMBACA Snemanje Letečih bratov Rusjan se je včeraj preselilo na goriško letališče, kjer sta pred 99 leti pionirja preizkušala svoje letala po prvem vzletu na Malih Rojcah. Kdor se je včeraj tam mudil, je doživel enkraten občutek skoka v preteklost, saj sta se (filmska) brata Rusjan tam ukvarjala s svojo Edo, sicer povsem letečo kopijo Ede 5, njune podvige pa so spremljali tedanji Goričani - igralci v kostumih; mnoge med njimi so slovenski filmarji črpali iz krajevnih amaterskih gledališč. Po napovedih bo goriško letališče filmski set še danes. Snemanje slovenskega igrano-do-kumentarnega filma z naslovom Leteča brata Rusjan nastaja v produkciji Casa- blanca Film Production; med koprodu-centi sta tudi družba Transmedia iz Gorice in RTV Slovenija. Film ustvarjajo režiser Boris Palčič, scenarist Peter Povh, snemalec Bojan Kastelic, kostumografi-nja Meta Sever, scenograf Duško Milavec in producent Igor Pediček. Pri njem pa sodelujejo tudi strokovni sodelavci Srečko Gombač (avtor knjige o bratih Rusjan), Rajmond Krivic (avio forenzik), Albin Novak (avtor replike Rusjanovega letala) in Gracija Rusjan, Rusjanova nečakinja. Poleg slovenske vojske so jim v pomoč mi-renska in štandreška krajevna skupnost ter združenji 4.o Stormo in Kinoatelje iz Go- Umrl zaradi utopitve Geminiano Simcic, 66-letni možakar iz Krmina brez stalnega bivališča, čigar posmrtne ostanke so našli v petek, 20. junija, v kanalu ob ulici Gervasutta v predmestju Vidma, je umrl zaradi utopitve. Kot znano, so truplo našli približno po enem letu od smrti. To je sporočil državni tožilec iz Vidma, Antonio Biancardi, na podlagi včerajšnje obdukcije. Povedal je tudi, da si je spet ogledal kraj najdbe trupla in da trenutno ni dokazov zoper nikogar. Merjenje hitrosti z radarjem Goriški mestni redarji so objavili julijske dneve in urnike, ko bodo izvajali merjenje hitrosti z radarjem. V ulici Udine bodo v četrtek, 3. julija, med 9. uro in 10.30. V ponedeljek, 7. julija, bo med 17.30 in 18.30 na vrsti ulica Giustiniani. Pri bivšem mejnem prehodu v Štandrežu bodo redarji v četrtek, 10. julija med 9. uro in 10.30. V ulici Tabai bodo v sredo, 15. julija, med 17.30 in 18.30. V petek, 18. julija, bodo hitrost merili na Škabrijelovi med 9. uro in 10.30. Na korzu Italia bodo v sredo, 23. julija, med 17.30 in 18.30, v Tržaški ulici pa v soboto, 26. julija med 9. uro in 10.30. V sredo, 29. julija, bodo na preži v ulici Kugy med 17.30 in 18.30. Na temo tigrastih komarjev Jutri ob 17.30 bo v sejni dvorani goriškega županstva javno srečanje na temo boja proti tigrastim komarjem. Občina namreč izvaja informativno kampanjo proti komarjem in deli vzorce učinkovitega strupa v obliki tablet, ki uničujejo ličinke. Minerva z etično bilanco Družba Minerva iz Sovodenj je včeraj predstavila etično in socialno bilance, ki opisuje opravljeno delo in rezultate iz vidika družbene odgovornosti, zadovoljstva delavcev, etike in varnosti. Obenem so nakazali nove načrte. »S 430 zaposlenimi smo največje podjetje na Goriškem in smo tudi najpomembnejše podjetje v deželi, ki skrbi za razkuževanje bolnišnic. Naš gospodarski uspeh narašča in ima perspektive širitve tudi v tujini,« je povedal Adriano Ruchini, predsednik Minerve. Hudo poškodovan kolesar V soboto okrog 18. ure se je pri Šempetru pripetila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval kolesar. 13-letni fant je vozil gorsko kolo po lokalni cesti od naselja Kemperšče proti regionalni cesti v razpotegnjeni koloni štirih kolesarjev kot tretji v koloni. Ko je pripeljal po klancu navzdol v desni ovinek, je zaradi neprilagojene hitrosti s kolesom zapeljal levo izven vozišča, nato pa preko travnate bankine naravnost v strugo potoka, kjer je nezavesten obležal ob kolesu. Na kraju so mu prvo pomoč nudili reševalci iz Nove Gorice in ga nato odpeljali v šempetrsko bolnico. Zaradi poškodb vratne hrbtenice so ga odpeljali s helikopterjem v klinični center v Ljubljano. nova gorica - Začenja se Enajsta šola pod Solkanskim mostom 2008 Poletje ob Soči proti dolgčasu Osnovnošolcem bodo na voljo najrazličnejše dejavnosti, od športnega plezanja in kajaka do košarke, hokeja in karateja - Ob slabem vremenu se bo dogajanje preselilo v bližnjo telovadnico V organizaciji športnega društva Sonček se v Kajak centru Soških elektrarn v Solkanu začelo letošnje Poletje ob Soči oziroma Enajsta šola pod Solkanskim mostom 2008, ki jo je v minulih letih obiskalo že več kot dva tisoč otrok. Program, ki je namenjen osnovnošolcem, je tudi letos pester in zanimiv. Ker vodijo Poletje ob Soči športni zanesenjaki, bodo mladi udeleženci iz Nove Gorice in bližnje oko- Posnetka s Poletja na Soči in Enajste šole pod Solkanskim mostom FOTO N.N. lice poletno dolgočasje premagovali s športnim plezanjem, lokostrelstvom, namiznim tenisom, badmin-tonom, začetnim in nadaljevalnim tečajem kajaka, s soško ligo v nogometu, košarki, odbojki in hokeju, pa tudi s »špljakami«, pikadom, orientacijo, s plavanjem v bazenu in spoznavanjem Soške transverzale ter osnov karateja. Poleg tega bodo vsak dan kramljali z zanimivimi gosti iz vrst slovenskih vrhunskih športni- kov, predstavljeni pa jim bodo tudi zanimivi poklici in hobiji. Pri Soči imajo na voljo kosilo in malico. Poskrbljeno je tudi za žejo in ohladitev s sladoledom, ob zaključku vsakega od šestih petdnevnih terminov pa se bodo zabavali na zaključnem pikniku. Ob slabem vremenu se bo dogajanje preselilo v bližnjo telovadnico oziroma v prostore Kajak kluba Soške elektrarne, kjer si bo mogoče ogledati film, igrati šah ali iz- delovati ročne izdelke. Organizatorji, ki bodo poskrbeli tudi za vsakodnevni prevoz otrok do Soče in nazaj, zagotavljajo, da bo za prijetno vzdušje in kvalitetno izvedbo programa skrbela izkušena ekipa mladih vaditeljev. Vsi udeleženci letošnjega Poletja ob Soči bodo prejeli tudi vrsto spominskih daril in nagrad; kratko majico, medaljo, športno stekleničko, spominsko brisačo, čepico in spominsko fotografijo. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 1. julija 2008 2 1 sovodnje - Vsakoletni praznik občinske samostojnosti dosegel vrhunec v nedeljo Župan potegnil črto pod tri mandate Nov zagon zbliževanju s Škofjo Loko Priznanja so prejeli štirje domačini in petošolca - Na Peči pravo ljudsko slavje z množično udeležbo Tudi letošnji praznik občinske samostojnosti, ki se je iztekel z nedeljskim vrhuncem, je zaznamovala množična udeležba ljudi na prireditvenem prostoru na Peči, za kar gre zasluga vsem krajevnim društvom. Tamkajšnje dogajanje je bilo pravo ljudsko praznovanje, »šagra«, s turnirji, tombolo, briškolo, otroškimi kotički, domačimi dobrotami, med katerimi so izstopala vina in kruh, ki so jih ponujali na ogled in v pokušnjo. Ker je to hkrati eden od vrhuncev sovodenjskega javnega življenja, saj se spominjajo 24. junija 1951, ko je dekret predsednika republike obnovil občino Sovod-nje, je v nedeljo potekala tudi slovesnost s pečatom uradnosti. Župan Igor Petejan je priložnost izrabil za obračun svojih treh mandatov, pred občinstvom, ki ni napolnilo dvorane Kulturnega doma, pa je bilo s podpisom jubilejne listine potrjeno pobratenje z občino Škofja Loka. Petejan je najprej povedal, da se zaključuje zadnji mandat upravi, ki je vodila sovo-denjsko občino štirinajst let, nakar je v povzel dosežke. Med javnimi deli so to razširitev ceste, ki pelje na Vrh, nogometno igrišče, ki ga želijo predati namenu še pred volitvami prihodnjega leta, obnova večjega dela vodovodnega omrežja, plinsko omrežje v Sovodnjah, obnova odsekov javne razsvetljave, prilagoditev šolskih poslopij zakonskim predpisom, sedež za ekipo civilne zaščite, ki ga bodo odprli v prihodnjih mesecih, povečanje pokopališča v Sovodnjah in novi prostori občinske knjižnice. Omenil je tudi uresničitev občinskega grba in prapora. Spomnil se je zaslug pokojnega Leopolda Devetaka, dolgoletnega podžupana, in se za doprinos zahvalil Marku Lutmanu, ki je izstopil iz odbora. Birokracija ne pomaga krajevnim upravam, je pripomnil, kot tudi ne kronično pomanjkanje osebja v ključnih občinskih uradih. Obračunal je tudi z opozicijo v občinskem svetu: »Odnosi so bili prevečkrat napeti in so brez potrebe črpali tako enim kot drugim energijo, ki bi jo lahko drugače in koristneje uporabili.« Napovedal je tudi, da bodo financirana dela poskušali izpeljati, od nogometnega igrišča in razširitve obrtne cone na Malnišču do ovrednotenja objektov iz prve svetovne vojne, obnove nekaterih odsekov javne razsvetljave in vodovodnega odseka v Gabrjah, pa še odprtje obnovljenega sedeža civilne zaščite na Vrhu in sanacijo odlagališča na Malnišču. Za županom je navzoče pozdravil predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, ki se je zahvalil So-vodenjcem predvsem za daljnovidno pobratenje z občino Škofja Loka, »in to v času, ko ni bilo enostavno in je bil potreben pogum, saj mnoge občine si česa podobnega niso upale«. Sovodenjska vaška skupnost sloni tudi na zaslužnih krajanih. Letos je župan izročil priznanje štirim domačinom: Radici Hmeljak iz gostilne pri Francetu z več kot stoletno tradicijo, dolgoletnemu občinskemu upravitelju in kulturnemu delavcu Emilu Tomsiču, Oskarju Jurnu iz gabrskega društva Skala in Salomonu Tomsiču, ki mu gre zasluga, da živi še edina osmica v občini. Nagrajena sta bila tudi petošolca iz osnovne šole Peter Butkovič Domen, Filip Mueller in Marta Savignano, ker sta se najbolje odrezala na natečaju promet- BUMBACA ne vzgoje; prejela sta kolesi, za nakup katerih je prispevala Zadružna banka Doberdob in So-vodnje. Na vrsti je bil podpis listine, s katero se občini Sovodnje in Škofja Loka ob 30-let-nici pobratenja obvezujeta za oživitev in utrditev odnosov, »saj so danes za to optimalni pogoji,« je izjavil Petejan. Pritrdil mu je škofjeloški župan Igor Draksler, ki je imel ob sebi sodelavca Tomaža Bogataja in Toneta Perši-na. Posebej je izpostavil, da so imeli upravitelji obeh občin že pred tridesetimi leti vizijo odprte meje, »danes bi bilo prav, da čimbolj zbližamo našo mladino in spodbujamo človeške stike, na katerih bo slonelo tudi sodelovanje občin«. Slavje v Kulturnem domu sta oplemenitila vokalna skupina Bodeča neža z Vrha s svojim sozvočjem dekliških glasov in svežino ter zreli glasovi mešanega pevskega zbora Lub-nik iz Škofje Loke. Po uradnem delu se je praznovanje vrnilo na Peč, kjer se je nadaljevalo še dolgo v noč. Naj ob koncu še zabeležimo dobitnike nagrad v športnih tekmovanjih in na razstavah vin in kruha; podelitev je potekala v soboto zvečer na Peči, kjer je občino zastopal podžupan Zdravko Custrin. Nagrade za belo vino so prejeli Ivan Batistič, Rado Buzzin in Salomon Tomsič, za črno vino pa Damjan Vizintin, Branko Černic in Rado Buzzin. V pripravi domačega kruha so bili nagrajeni Stanislava Gravner, Erika in Gaja Tomsič ter Jožef Tomsič. Športna tekmovanje so s iztekla z naslednjimi rezultati: v moškem turnirju v malem nogometu prvo mesto Little Bulb, drugo za Magicapra in tretje za Vrh, najboljši strelec Marko Vogrič (Little Bulb), najboljši vratar Peter Kuštrin (Little Bulb), najboljši igralec Mauro Peric (Magicapra); v ženskem turnirju v malem nogometu prvo mesto za Doberdob, drugo za Poljane, tretje za Sovodnje, najboljša strelka Tamara Visintin (Poljane), najboljša vratarka Katjuša Peric (Doberdob), najboljša igralka Cristina Iacono (Doberdob); v članskem turnirju odbojke prvo mesto za Slogo, drugo za Fincantieri, tretje za Sočo, najboljši igralec Danjel Slavec (Sloga). V nedeljo popoldne se je odigrala tudi prijateljska tekma med ekipama Sovodenj in Škofje Loke. Pod udarom sonca in pri 36 stopinjah Celzija sta izenačila izid na 3 proti 3. trzic - V soboto »Bela noč« ob začetku popustov Tržič se pripravlja na drugo izvedbo »Bele noči«, pobude ob začetku sezonskih razprodaj, ki je leta 2007 doživela nadpovprečen uspeh. Lani se je namreč ob priložnosti začetka popustov po tržiških ulicah, kjer je med drugim v okviru festivala »Onde me-diterranee« (Sredozemski valovi) potekal tudi koncert Edoarda Bennata, sprehajalo kakih 30 tisoč oseb, množično udeležbo pa pričakujejo tudi letos. V soboto, 5. julija, bo preko 200 trgovin v središču mesta podaljšalo delovni urnik do 23. ure, ni pa izključeno, da se bodo posamezni trgovci v primeru navala obiskovalcev odločili za dodatno podaljšanje do polnoči. Ob trgovinah bodo delovni urnik lahko podaljšali tudi lokali. Občinska uprava je namreč sprejela sklep, ki dopušča vsem upraviteljem odprtje lokalov do 5. ure zjutraj. »Upraviteljem barov ne bo treba vlagati posameznih prošenj, če bodo želeli podaljšati urnik delovanja lokalov, ki jih morajo navadno zapirati ob 3. zjutraj,« je povedal odbornik za trgovino Paolo Frittitta. Uprava je z družbo APT tudi poskrbela za brezplačni avtobus, ki bo povezoval parkirišče veleblagovnice Emisfero s centrom mesta. V soboto ob 21.45 bo na trgu Republike potekalo tudi nagrajevanje za najlepšo izložbo v okviru natečaja »Vetrina mediterranea« (Sredozemska izložba). Lani si je nagrado, ki je povezana s festivalom »Onde medi-terranee«, prislužila kavarna Car-ducci. V okviru festivala bo v soboto potekala tui vrsta spremnih pobud. Ob 18.30 bodo v središču mesta odprli kioske in tržnico, poskrbljeno pa bo tudi za animacijo za otroke in glasbo (igrala bo skupina Radio Zastava). Ob 21.30 bo na trgu Falcone-Borsel-lino na vrsti projekcija filma »Lorches-tra di piazza Vittorio« Agostina Fer-renteja. Ob 22. uri bo na trgu Republike koncert skupine Pfm, ob polnoči pa bo na vrsti koncert priljubljenega glasbenika Caparezze. 22 Torek, 1. julija 2008 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Nocoj predstavitev knjige Kraljev pečat v cerkvah Ob avtorici Vereni Korsič Zorn bo govoril Saša Quinzi V pevmski cerkvi bodo nocoj ob 20.30 predstavili novo knjigo Goriške Mohorjeve družbe, ki predstavlja cerkvene poslikave Toneta Kralja v zamejstvu. O knjižni novosti bosta spregovorila avtorica Verena Koršič Zorn in umetnostni zgodovinar Saša Quinzi, nastopil pa bo cerkveni pevski zbor iz Pevme. Kralj je na območju od Kanalske doline do južnih obronkov Tržaškega krasa poslikal sedem cerkva, in sicer na Svetih Vi-šarjih v Kanalski dolini, v Pevmi in Štan-drežu na Goriškem, na Tržaškem pa na Ka-tinari, kapelo šolskih sester pri Sv. Ivanu v Trstu, v Trebčah in na Pesku. Gre za po-slikave na suh omet, ki jih je umetnik uresničil v tridesetih letih dvajsetega stoletja, kasneje pa tudi poslikave na lesonitni podlagi. Niso upoštevane cerkve, za katere je Kralj naredil nekaj posameznih del, tako na primer v Sovodnjah in na Peči ter v Padričah in na Vejni. Avtorica je Kraljeva dela povezala s časom njihovega nastanka. Njen namen je na osnovi slikovnega gradiva poživiti radovednost in ljudi pritegniti k odkrivanju ali ponovnemu ogledu Kraljevih poslikav, predvsem pa pritegniti tudi sosede - Italijane in Furlane - k odkrivanju bogastva naših cerkva in posredno tudi slovenske krajevne zgodovine. Knjiga je dvojezična in opremljena s fotografijami Carla Sclauze-ra, grafično izdelanost pa ji je vtisnil oblikovalec Rado Jagodic iz Studia Link v Trstu. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. Gledališče OBČINA ROMANS prireja gledališki festival z naslovom »...parole di fuoco!«: v četrtek, 3. julija, bo ob 17.30 v parku Area Verde v Medei gledališki laboratorij z naslovom »Libri di fuoco«; ob 21. uri bo v vili Santa Maria della Pace v Medei gledališka predstava Hansel e Gretel, igrata Lucia Osellie-ri in Vasco Mirandola. m Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -22.00 »Un'estate al mare«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »L'in-credibile Hulk«. Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.10 »La notte non aspetta«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 20.00 - 22.10 »Un'estate al mare«. Dvorana 2: 20.00 - 22.10 »La notte non aspetta«. Dvorana 3: 20.00 - 22.10 »L'incredi-bile Hulk«. Dvorana 4: 20.10 - 22.10 »E venne il giorno«. Dvorana 5: niz »Kinemax d'Autore« 20.00 - 22.00 »Tropa de elite - Gli squadroni della morte«. NA DVORIŠČU OBČINSKEGA GLEDALIŠČA V KRMINU: 21.15 »La ra-gazza del lago«. Razstave V GALERIJI ARS NA TRAVNIKU v Gorici je na ogled razstava o življen- gorica - Nocoj Na gradu uvod v festival dvorne glasbe Nocoj se v grofovi dvorani goriškega gradu začenja sedma izvedba festivala dvorne glasbe, ki bo obiskal zgodovinske kraje dežele FJK in še posebej na ozemlju čezmejne Goriške. Prireja ga združenje Dramsam pod pokroviteljstvom občine Gorica in goriške pokrajine ter s podporo deželnega odborniš-tva in Fundacije Goriške hranilnice. Uvod v glasbeni niz bo ponudila skupina Lucidarium s koncertom, ki bo posvečen tradiciji in avantgardi v času Danteja Alighierija. V Dantejevi poetiki ima glasba pomembno mesto, pesem pa je zanj najbolj plemenita oblika poezije. Grajski koncert se bo začel ob 21. uri. Letošnji festival dvorne glasbe bo do septembra ponudil 22 koncertov s prostim vstopom v šestnajstih različnih krajih. »Iz leta v leto prireditev raste in se bogati, izbor nastopajočih pa je na visoki kakovostni ravni,« pravi umetniški direktor festivala Giuseppe Paolo Cecere. ju operne pevke Gabrijele Mrak (1852-1928); do 15. julija po urniku odprtja Katoliške knjigarne. FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI vabi v kavarno »Ai Giardini« v ul. Petrarca v Gorici na ogled fotografske razstave člana krožka Angela Damiana z naslovom »Donne e motori«; odprta bo do 20. julija. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽv Gorici in Galerija Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravljata spominsko razstavo ob 50-letnici smrti goriškega umetnika Lojzeta Špacapana. Da bi likovnika čim bolj popolno predstavili, se organizatorja obračata na ustanove in zasebnike s prošnjo po informacijah in eventuelno posojo del za razstavo; informacije na tel. 0481531445 med 8.30 in 12.30 (Kulturni center Lojze Bratuž). NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. OBČINA KANAL OB SOČI vabi na ogled stalne razstave etnološko-rez-barske zbirke Franca Jerončiča v Me-linkih št. 5 pri Kanalu. ODPRTJE PRODAJNE RAZSTAVE umetnice Marte Jakopič Kunaver, ki je namenila nekaj svojih slik podpori Drage mladih 2008, bo danes, 1. julija, v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 18. uri. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici je v priredbi Pokrajinskih muzejev iz Gorice na ogled razstava z naslovom »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Secesionist na robu cesarstva«; na ogled do 30. septembra vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro; ob sobotah in nedeljah bodo ob 16.30 brezplačni vodeni ogledi razstave, vsako prvo nedeljo v mesecu bo vstop prost (informacije na tel. 0481547541 ali musei@provincia.gori-zia.it). V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7a v Novi Gorici bo v četrtek, 3. julija, ob 20. uri odprtje razstave botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle. Avtorja in njegovo delo bo predstavila likovna kri-tičarka Nelida Nemec; na ogled bo vsak da med 10. in 19. uro do 30. septembra. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled slikarska razstava Rudija _ Goriška Mohorjeva družba Župnija sv. Mavra in Silvestra Rajonski svet Pevma, Stmaver, Oslavje vabijo na predstavitev dvojezične publikacije avtorice Verene Koršič Zorn TOÏ1€ KK4U Cerkvene poslikave na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini Le pifture murali nelle chiese dellarea Triestina, del Goriziano e della Val Canale DANES, 1. JULIJA 2008, ob 20.30 v cerkvi v Pevmi O delu bosta spregovorila umetnostna zgodovinarja Verena Koršič Zorn in Saša Quinzi. Nastopil bo cerkveni mešani pevski zbor iz Pevme, ki ga vodi Franc Valentinčič Skočirja z naslovom Moji srčni kraljici; do 18. julija od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Koncerti 12. MEDNARODNO SREČANJE SAKSOFONISTOV: v sredo, 2. julija, ob 21. uri na Domačiji Klinec, Medana v Goriških Brdih koncert zasedbe Jure Pukl »Free Tree«, poseben gost bo sakso-fonis Tony Malaby (ZDA). 38. FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE ŠTEVERJAN 2008 med Borovci v Števerjanu bo potekal med 4. in 6. julijem: v petek, 4. julija, bo ob 20.30 otvoritev razstave in prvi tekmovalni večer; v soboto, 5. julija, bo ob 20.30 drugi tekmovalni večer in v nedeljo, 6. julija, bo ob 17.30 finalni del, sledilo bo nagrajevanje. FESTIVAL DVORNE GLASBE: danes, 1. julija, ob 21. uri bo v goriškem gradu koncert skupine Lucidarium z naslovom »Lo mio servente core« - Tradi-zione e avanguardia nella musica al tempo di Dante Alighieri«; vstop prost: informacije na tel. 0481531326, www.dramsam.it. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da lahko kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev za nižje in višje srednje šole (lestvice rednih natečajev za otroški vrtec in osnovno šolo so namreč v goriški pokrajini izčrpane), še danes, 1. julija predstavijo morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka, Uradu za slovenske šole pri deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino v Trstu, ul. Sant. Anastasio, 12, da se tako vključijo v posebne sezname za poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazci so na razpolago na tajništvih posameznih šol ali na Uradu za slovenske šole, ki nudi tudi pojasnila. S Izleti COOP CONSUMATORI NORDEST prireja izlet v Verono za ogled Verdijeve opere Rigoletto v soboto, 23. avgusta; informacije pri veleblagovnici Coop v ul. Lungo Isonzo Argentina, 79 v Gorici (tel. 0481-550572, 3357835183) do zasedbe mest. SPDG obvešča, da bo informativni sestanek za izlet, ki bo 6. julija na Monte Pisimoni (1881 m) v Karniji, na sedežu Planinskega društva Nova Gorica, Bazoviška 4 v Novi Gorici v četrtek, 3. julija, ob 18. uri. ZDRUŽENJE CUORE AMICO iz Gorice prireja 9. julija izlet v Avstrijo z obiskom gradu Hochosterwitz; informacije in prijave na sedežu društva v ul. Cipriani v Gorici, tel. 0481-523153. Ü3 Obvestila AŠD SOVODNJE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 7. julija, ob 20.30 v prvem sklicu in ob 21. uri v drugem sklicu, v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje na Prvomajski ulici v Sovodnjah. AŠZ OLYMPIA GORICA obvešča, da je vabi na odprtje razstave MARTE JAKOPIČ KUNAVER Galerija Kulturnega centra Lojze Bratuž torek, 1. julija, ob 18.00 uri Umetnico bo predstavil Jurij Paljk. Sodelovali bodo: -kitarist Michele Schincariol, učenec SCGV Emil Komel -plesna skupina MOSP s koreografijo „Molitev" Izkupiček prodaje je namenjen Dragi mladih. na spletni strani »www.youtube.it« pod geslom »Saggio Olympia Gori-zia« možen ogled povzetka zaključne akademije, ki je bila 7. junija na sedežu društva. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bosta v zvezi s prireditvijo Srečanje V moji deželi -Starosta Mali princ 6. julija odpadla izlet v Vipavski Križ in kosilo v Za-loščah. Zbori upokojencev, ki bodo nastopili ob 15. uri v Kromberku, morajo biti tam prisotni že ob 11. uri istega dne, ko bodo vaje in nato ob 12.30 pa snemanje. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Udine - v četrtek, 3. julija - 9.00-10.30; ul. Giustiniani -v ponedeljek, 7. julija 17.30-18.30; bivši mejni prehod v Štandrežu - v četrtek. 10. julija 9.00-10.30; ul. Ta-bai v sredo, 15. julija 17.30-18.30; Ul. San Gabriele v petek, 18. julija 9.00-10.30; Corso Italia v sredo, 23. julija 17.30-18.30; ul. Trieste v soboto, 26. julija 9.00-10.30; ul. Kugy v sredo, 29. julija 17.30-18.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da bo do 5. septembra odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, torek od 8. do 18. ure, petek od 8. do 13. ure; zaprto 4. in 16. avgusta. KULTURNO ZDRUŽENJE PORTO ARTE iz Trsta organizira seminarje risanja in slikarstva, ki jih bo vodil Paolo Cervi Kervischer. Potekali bodo od 6. do 13. julija, od 19. do 27. julija in od 9. do 17. avgusta v vili Folli Farfalle v bližini goriškega gradu v Gorici; informacije na tel. 347-3629751, 3771317334 ali na www.pck.it. MLADINSKI FILHARMONIČNI ORKESTER ALPE JADRAN IZ GORICE obvešča, da so odložili rok za prijavo na razpisu, na podlagi katerega bodo omogočili udeležbo na glasbenih delavnicah; po novem bo rok zapadel 15. julija, medtem ko se bodo delavnice začele 28. novembra; informacije na info@cimalpeadria ali na tel. 0481240159, na razpolago je tudi nova spletna stran centra za glasbena srečanja Alpe Jadran, www.cimal-peadria.it/nuovo. OBČINA DOBERDOB sporoča, da bodo v juliju in avgustu v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaradi dopusta zaprta od 7. do 23 julija. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta do 18. julija. Nato bo odprta po običajnem urniku: ponedeljek in sreda od 10. do 12. in od 15. do 18. ure, petek od 10. do 12. ure. URAD ZVEZE SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v Gorici bo do 15. septembra posloval po poletnem urniku: vsak dan od 8. do 14. ure. ZDRAVILA NA DOM lahko brezplačno prejemajo prizadete in nesamostojne osebe, ki v jutranjih urah od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30 pokličejo občinsko lekarno v Štandrežu (tel. 0481-21074) ali občinsko lekarno v ul. Garzarolli pri Sv. Ani (tel. 0481-522032). Prostovoljec združenja invalidov bo istega dne v popoldanskih urah od ponedeljka do sobote med 15.30 in 19.30 izročil naročena zdravila. Pobudo je v sodelovanju z združenjem civilnih invalidov organiziralo goriško podjetje za upravljanje občinskih lekarn. ZDRUŽENJE CUORE AMICO iz Gorice obvešča, da bo sedež v ul. Cipriani 71 v Gorici (tel. 0481-523153) do 31. avgusta odprt ob ponedeljkih in četrtkih med 10. in 12. uro, od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV iz Gorice prireja klepet na dvorišču na temo Mladi za mlade: Kultura v očeh mladih; v torek, 8. julija, ob 18.30 na dvorišču KB centra v Gorici. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira delavnico za bodoče mentorje gledaliških skupin, ki bo potekala pod mentorstvom Vesne Tomsič od 14. do 18. julija v prostorih KB centra v Gorici, na Korzu Verdi, 51. Delavnica bo obdelala kompleksnost gledališke uprizoritve, od ideje do načrtovanja postavitve predstave, razvijanja zgodbe in dramskega jezika. Celoten tečaj stane 30 evrov; informacije na tel. 0481-531495 (ZSKD), 389-9987154 (Vesna). H Prireditve 18. DRAGA MLADIH na temo medkulturnega dialoga Slovencev v različnih kulturah bo potekala od 3. do 6. julija v Novi Gorici in Gorici. Sodelovali bodo slovenski minister za kulturo Vasko Simoniti, župan Nove Gorice Mirko Brulc, župan Gorice Ettore Romoli, profesorica medkulturnosti Lucija Čok, državna sekretarka Jelka Pirkovič, filozof Ernest Zenko, koordinatorka mladinskih projektov Veronika Krainz, predsednik Zveze Romov Slovenije Jožko Horvat - Muc, profesorica Lui-gia Negro, nekdanji predsednik Mladine evropskih narodnih skupnosti Aleksander Studen-Kirchner, dekanja Fakultete za humanistične študije Koper Vesna Mikolič, filozof Edi Kovač. Več o Dragi mladih na spletnem naslovu www.dragamladih.org ali na tel. 040-728218 (Bojan Mevlja) ali 0038631-371735 (Zdenka Oblak). GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA, župnija Sv. Mavra in Silvestra, rajonski svet Pevma, Štmaver, Oslavje prirejajo predstavitev knjige z naslovom »Tone Kralj - Cerkvene poslikave na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini« danes, 1. julija, ob 20.30 v cerkvi v Pevmi. O delu bosta spregovorila umetnostna zgodovinarja avtorica knjige Verena Koršič Zorn in Saša Quinzi. Nastopil bo cerkveni mešani pevski zbor iz Pevme. KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA na korzu Verdi 67 v Gorici prireja srečanja z avtorji na notranjem dvorišču knjigarne: v soboto, 5. julija, ob 17.30 bodo gostili Franca Giliberta in Giuliana Piovana, avtorja knjige »Al-la larga da Venezia. L'incredibile viag-gio di Pietro Querini oltre il circolo polare artico nel '400«. L. Mali oglasi IŠČEM OSEBO z dobrim znanjem latinščine. Tel. na št.: 339-8127569. V ULICI CADORNA 34 v Gorici, 3. nadstropje, oddam v najem 60-metrsko dobro ohranjeno, neopremljeno stanovanje, takoj na razpolago; najemnina 410 evrov na mesec vključno s stroški; tel. 0481-81361. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Ziani Luigi iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče; 11.00, Silvano Visintin iz goriške splošne bolnišnice v cerkev sv. Duha in na pokopališče v Gradišču. DANES V KOPRIVNEM: 10.00, Diana Franca Grion vd. Badin iz goriške splošne bolnišnice (9.40) v cerkev in na pokopališče. DANES V SOVODNJAH: 13.15, Annamaria Kobal vd. Devetak iz goriške splošne bolnišnice v cerkvev in na pokopališče v Gabrijah. / PRIREDITVE Torek, 1. julija 2008 23 piran - V petek začetek 30. izvedbe RAZSTAVE Piranski glasbeni večeri V Križnem hodniku Minoritskega samostana bo nastopil Obalni komorni orkester, ki slavi 25-letnico V Križnem hodniku Minoritskega samostana v Piranu bodo 4. julija ob 21. uri otvorili jubilejne 30. Piranske glasbene večere. Gre za mednarodni festival komorne glasbe, ki je nastal na pobudo tedanje direktorice Avditorija Portorož Fanči Kuhar, umetniško vodstvo festivala pa je prevzela Bača Šramel Justin. V nadaljevanju sta festival umetniško vodili med drugim Ksenija Benedet-ti in Ingrid Gortan. Ena od stalnic Piranskih glasbenih večerov je Obalni komorni orkester, ki letos praznuje 25-let-nico delovanja in je na otvoritvenem koncertu festivala nastopil kar 22--krat. V teh tridesetih letih se je torej v Piranu zvrstilo več kot 150 koncertov, med odmevnimi glasbenimi imeni, ki so se predstavila v preteklosti, pa lahko izpostavimo Slovenski kvintet trobil, Pihalni kvintet RTV Slovenija, Ireno Grafenauer, Mario Graf, Mateta Bekavca, Jasminko Stančul, Aleksandra Madžar-ja, Tatjano Ognjanovič in v zadnjem času ansambel Solisti Piranesi s Primožem Novšakom ter seveda Anjo Bukovec. Letos bodo na otvoritvenem koncertu muzicirali člani Obalnega komor- Za uvod bo zaigral Obalni komorni orkester nega orkestra, med drugim s trenutno prav gotovo največjo zvezdo slovenskih opernih in koncertnih odrov, mezzoso-pranistko Mirjam Kalin. Med ostalimi nastopajočimi glasbeniki festivala velja izpostaviti še Primoža Novšaka, Mileta Kosija, člane Godalnega kvarteta Tarti-ni, violončelistko Karmen Pečar in Pi-rančanko Aljo Velkaverh, ki bo po lanskem razprodanem koncertu ponovno zaigrala v rodnem Piranu. Festival bo letos v znamenju jubileja otvorila njegova ustanoviteljica Fanči Kuhar. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Teatri a teatro Danes, 1. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Eugene O'Neil: »Il lutto si addice ad Elettra« v režiji Marca Plinia in v izvedbi šole dramske umetnosti Paolo Grassi. V torek, 8. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / in v sredo, 9. julija, v de-vinskem gradu / »Euridice« - povzeto po Rainerju Marii Rilkeju, Marini Cve-taevi, Italu Calvinu in Claudiu Magri-su. V izvedbi Gledališča Rossetti, igra Daniela Giovannetti, režija: Antonio Calenda. _SLOVENIJA_ 15. Primorski poletni festival V sredo, 16., v petek, 18. in v soboto, 19. julija ob 21.00, Tartinijevo gledališče, Piran / Milena Markovic: »Tračnice«, premiera. Nastopajo: Primorski poletni festival, AGRFT Ljubljana, FDU Beograd. KANAL Na Kontradi Marin Držic: »Dundo Maroje« / gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v režiji Borisa Ko-bala. Jutri, 2., v četrtek, 3. in v petek, 4. julija ob 21.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ 39. Mednarodni festival operete Nastopa orkester, zbor in balet gledališča Verdi iz Trsta. Carlo Lombardo: »Cin-ci-la« / režija: Maurizio Nichetti, dirigent: Elisabetta Maschio, koreografija: Sandhya Na-graja. V gledališču Verdi v torek, 15. in v sredo, 16. julija, ob 20.30 ter v nedeljo, 20. julija, ob 17.30. Carlo Lombardo: »Scugnizza« / glasba: Mario Costa, režija: Davide Livermo-re, dirigent: Julian Kovatchev, koreografija: Laurence Fanon, dirigent zbora: Lorenzo Fratini. V dvorani Raffael-lo de Banfield - Tripcovich danes, 1., jutri, 2., v četrtek, 3., v torek, 8. in v soboto, 12. julija, ob 20.30. Ludwig Herzer in Fritz Löhner: »Il paese del sorriso« / dirigent: Alfred Eschwe, režija: Damiano Michieletto, koreografija Sandhya Nagaraja, dirigent zbora: Alberto Macri. V gledališču Verdi v sredo, 9., v petek, 11., v četrtek, 17., v petek, 18. in v soboto, 19. julija, ob 20.30, v nedeljo, 13. julija, ob 17.30. ■ Teatri a teatro V četrtek, 3. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Comagnie Heddy Maalem: »Le sacre du Printemps«, koreografija: Heddy Maalem; glasba: Igor Stravinskij. V nedeljo, 6. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Igor Stravinskij: »Oedipus Rex« v izvedbi Simfoničnega orkestra Furlanije-Julijske krajine in z nastopom Madžarskega državnega zbora. Režija Girgio Pressburger. VIDEM ■ Udin&Jazz V torek, 8. julija ob 21.30 / Videm - grajsko dvorišče / Ansambel Cassandra Wilson, koncert. ■ Folkest2008 30. izvedba Vsi koncerti se pričnejo ob 21.15 V četrtek, 3. julija / Spilimbergo / Vin-cenzo Zitello (Italija). V torek, 8. julija / Koper, Trg Carpac-cio / Acquaragia Drom (Srednja Italija). V petek, 9. julija / Hrvatini / Claudia Bombardella Trio (Italija). V četrtk,10. julija / Koper, Trg Car-paccio / Boban Markovic Orkestar (Srbija). V četrtek, 10. julija / Opčine, Prosvetni dom / New Celeste (Škotska). _SLOVENIJA_ PIRAN Križni hodnik Minoritskega samostana ■ XXX. piranski glasbeni večeri V petek, 4. julija, ob 21.00 / koncert Obalnega komornega orkestra s solisti. Dirigent: Aleksandar Spasic. V petek, 11. julija, ob 21.00 / koncert: Primož Novšak - violina, Irina Kevor-kova - violina, Mile Kosi - viola, Miloš Mlejnik - violončelo in Petra Gačnik -violončelo. V petek, 18. julija, ob 21.00 / koncert: Dušan Sodja - klarinet in Tatjana Kaučič - klavir. Punta v Piranu V četrtek, 10. julija, ob 21.00 / koncert skupine Oni. V četrtek, 17. julija, ob 21.00 / koncert skupine Gipsy Quartet Remake. PORTOROŽ Avditorij V petek, 4. julija, ob 21.00 / koncert: Murat & Jose, Janez Bončina Benč & Rock legende. V soboto, 5. julija, ob 21.00 / koncert: Eroica s simfoničnim orkestrom RTV Slovenije. V soboto, 12. julija, ob 21.60 / plesna predstava »Prologue«, nastopa L'Eco-le-Atelier Rudra Bejart Lausanne, koreografija: Maurice Bejart. ■ 10. Mednarodni Festival Kitare Kras Danes, 1. julija ob 20.30 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Richard Todd (ZDA); Andrew Zohn (ZDA). Jutri, 2. julija ob 20.30 / cerkev sv. Kan-cijana, Škocjan pri Divači: Mateus Dela Fonte (Brazilija); Cristina Ciortan (Romunija). V četrtek, 3. julija ob 20.30 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Rene Lagos-Diaz (Čile); Srdan Bulatovic (Črna V petek, 4. julija ob 20.30 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Ljubica Bukvic (Srbija), zmagovalka Morskega Festivala, Murska Sobota; Andrzej Heimowski (Poljska), zmagovalec Nagrade »Mercatali«, Gorica. V soboto, 5. julija ob 20.00 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Koncert udeležencev masterclassa. V nedeljo, 6. julija ob 17.00 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Nastop udeležencev delavnice »Easy Guitar«. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 1. in v četrtek, 3. julija ob 20.00 / Gallusova dvorana / opera: Georges Bizet: »Carmen«. Zadnjič letos. Dirigent: Peter Feranec. Režier: Charles Rovbaud. Nastopajo: solisti, operni zbor, otroški zbor in okester SNG Opera in balet Ljubljana. V ponedeljek, 14. julija ob 20.00, Gallusova dvorana / Koncert opernih arij ob 25-letnici delovanja Branka Ro-binšaka; zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent: Loris Voltolini. Sodelujejo: Branko Ro-binšak, Vlatka Oršanic, Martina Za-dro, Mitjam Kalin, Marko Kobal in Saša Čano. Hala Tivoli Jutri, 2. julija, ob 20.00 / koncert skupine Status Quo. V ponedeljek , 14. julija ob 20.00, Trg francoske revolucije / Caravan Palace (Francija). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. Palača Gopčevic: od 5. julija do 7. septembra - »Maria Callas, trideset let potem«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Prosvetni dom: SKD Tabor vabi od 3. do 31. julija na ogled razstave »Na Bo-nomovem domu«, ki so jo ob Trubarjevem letu pripravili dijaki 1. klasičnega liceja F. Prešerna iz Trsta, pod mentorstvom prof. Marte Ivašič. Razstava bo odprta ob delavnikih med 17. in 20. uro uro ter med prireditvami. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. Muzej Kraška hiša: do 20. julija bo razstavljala pod naslovom »Panta rei« Jasna Merku. Razstava bo odprta ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 10. avgusta so na ogled akvareli Tanje Kralj in Flavie Lau-renti, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-let-nici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. Stolp na vratih: do konca julija bo na ogled razstava slikarke Tamare Ko-rošak. Stolp na vratih: od petka, 4. julija (otvoritev ob 20.00), do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) v četrtek, 3. julija, ob 20. uri odprtje razstave botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle. Avtorja in njegovo delo bo predstavila likovna kritičarka Nelida Nemec; na ogled bo vsak da med 10. in 19. uro do 30. septembra. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma: do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. AJDOVŠČINA V Pilonovi galeriji bo do 11. julija na ogled razstava slik Rudija Skočirja. Info: 0039-5-3689177. VIPAVSKI KRIŽ V Domu krajanov bo do konca avgusta na ogled razstava slik Marka Andlovi-ca »Malenkosti«. Za ogled poklicati na tel. št. 0039-31481187. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. 24 Torek, 1. julija 2008 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Sodelovanje na severu Istre ¡r7r> Miro Kocjan Hrvaški predsednik Stipe Mesic začenja biti dejansko Istran. Vsak dan bolj. Nekateri na pol zafTkljivo trdijo, da bi bilo pametno pregledati stoletne istrske anagrafske knjige, saj bi lahko ugotovili, da Mesicevi niso bili daleč od tega polotoka. O navezanosti Mesica na Istro je spet spregovoril sam predsednik na obisku v Pulju, Medulinu in še kje. Seveda, vsaj mislim, ga je tudi kava čakala na prostem, dasiravno ozonska nevarnost ni tako nedolžna. Ljudje ga imajo radi, saj je res zgovoren, toda razlaga stvari preprosto, reševanje pa nakazuje brez ovinkov, kar je za državnika bistveno. V Medulinu je odkrito povedal, da zanesljivo ne ustreza obravnavati problema istrskega smetišča v bližini in da to terja resnejši pristop. Predlogi niso dovolj, glavne so možnosti. Župan Medulina je predal predsedniku države visoko priznanje častnega občana. Predsednik je omenil tudi Evropo. Tako naj bi negativno stališče Istre ne vplivalo na nadaljnjo dejavnost unije in seveda prav tako ne na sprejem Hrvaške. Vključitev Hrvaške je znamenje stabilnosti tudi za to državo. Stabilnosti, sodi Mesic, pa sledi kot prvi rezultat sodelovanje, to pa je potrebno zlasti s sosednimi deželami. Predsednik je pri tem namenoma poudaril Slovenijo ter dejal, da bo Hrvaška, v zvezi s Slovenijo, pristala na kakršnokoli rešitev, sprejeto na ravni mednarodne arbitraže. S ponosom pa je še naglasil, da ni dežele na Hrvaškem, ki bi si tako vneto prizadevala za vključitev v unijo, kot je Istra. Če je že bil v Istri, seveda ni mogel mimo slovitih tartufov. V Plovaniji je javno pohvalil firmo »Zigante tartufi«, ki vsak dan uspešneje izvaža ta pridelek, Mesic pa je to tolmačil kot nazoren primer zasebnika (čeprav predsednik ni za privatizacijo tja v en dan), ki je uspel organizirati gospodarsko pobudo navzven zahvaljujoč tudi evropski uradni pomoči. Tartufi, poudarja istrski tisk, so čudovita reklama za Buje in Istro v svetu. Žal pa morajo občila v obeh državah hkrati opozarjati tudi na nezdrave in stare morske sadeže, ki jih mešane druščine nezakonito izvažajo v tujino. Hrvaška in slovenska policija sta se spet izkazali. Res je Kitajska daleč, toda svet je zmeraj manjši, tako tudi relacija med Hrvaško in Kitajsko. Na obisku v Poreču je bil kitajski veleposlanik Wu Lianqui in skupaj s sogovorniki povedal, da že kar osem kitajskih regij sodeluje z Istro. Zraven je bil Ivan Jakovčič. Obisk je bil tudi v Labinu s podobnimi spodbudnimi rezultati. Bistvo: Kitajci trdijo, daje Hrvaška mala država, vendar na Kitajskem dovolj znana, to pa zlasti v turizmu, nekoliko manj v gospodarstvu, kar bi bilo treba spodbuditi. Hrvaška stran seveda prav tako hvali svoj turizem, zavzema se, da ne bi bilo samo poleti. O gospodarstvu pa grenkobno meni, da je prav Kitajska vzrok, da nevarno izgubljajo svetovno veljavo hrvaške ladjedelnice. O turistih, menijo na Hrvaškem, da jih je še premalo, ker Kitajska oblast menda ni dovolj prožna pri izdaji potne listine, nekateri gospodarstveniki v Pulju pa so na pol zabavno ugotovili, daje Hrvaška zadnje čase zaslovela na Kitajskem, ker tja pošilja velike količine likerja. No, možnosti so, Jakovčič je rekel, da je Kitajska velika in bogata, Hrvaška pa specifična in mikavna. Pozornost pa seveda zasluži pomorski promet, pomen Jadrana raste iz dneva v dan. Mimo grede o Kitajcih: lani je bilo na Hrvaškem 900 tisoč turistov. Ladjedelništvo je za Hrvaško kajpak življenjskega pomena in je kar vznemirljivo, če znana ladjedelniška firma kot je » Brodosplit« v Splitu razkriva finančno luknjo globoko kar več milijonov dolarjev. Na dlani pa je, kakor se zdi, da je šlo za sleparski dogovor med to firmo in nemško firmo »Wessels«, ki spada v podobno dejavnost. Zmanjkalo je, menda, več kot 5 milijonov dolarjev, vse skupaj pa je povezano z izgradnjo štirih petro-lejskih ladij vrste Panamax, namenjenih na Ciper. Marsikaj je treba še razvozlati. Finančna kontrola je spet odkrila hibe, to pa zlasti v taki državi kot je Hrvaška, ki še zmeraj doživlja tako imenovano tran-zicijo. Na vrsti je slovenski del Istre. Hrvaško časopisje omenja volitve, ki bodo kmalu v izolski občini (kjer župan Klo-kočovnik ni dal ostavke), in razkriva, da se je pripravila kar močna skupina strank. Menda bo spet kandidirala za svetnico donedavna županja, politika pa je uprta v ravnanje stranke »Izola je naša«. Za Klokočovnika, pravijo poznavalci, je prozorno, da si še zmeraj prizadeva, da bi v Izoli uspel uveljaviti mednarodni kardiološki center, ki naj bi ga tudi vodil kot nesporno renomirana mednarodna strokovna firma. Kar veliko pa na Hrvaškem pišejo o problemu univerzitetne ustanove Emuni v Piranu (v okviru Sredozemske univerze), ki naj bi se menda polastila določenega števila postelj za študente redne univerze. Obstoječe stanovanjsko poslopje naj bi namreč normalno vodila koprska Univerza, ki postelj noče oddati drugim študentom. Problem očitno sega v napet strokovni vrh dveh univerzitetnih ustanov. Proti poskusu organizacije Emuni je tudi Do-rijan Marsič, ki je svojčas vodil stanovanjski oddelek. Na Primorski univerzi je zdaj vpisanih 5300 študentov, na svoje postelje pa nestrpno čaka več kot 450 študentov. Zanimive novice pa prihajajo iz Pu-lja, pravzaprav s seje izvršnega odbora mestnega sveta. Še zmeraj namreč beleži finančno izgubo podjetje »Plinara« (gre za okrog 500 tisoč kun), vendar gre za težave iz preteklosti. Odbor pa je izrekel pohvalo zavoljo hitrega urejanja plinifikacije (v tem primeru metanizacije) od Vodnjana v okoliške vasi. Mične perspektive, se sliši, pa zadevajo podjetje »Pulapromet«, ki je proračun sklenilo s 6100 kunami plusa. Znano je, da bodo v tem mestu mestni promet povsem posodobili. Kupili so 30 novih in sodobnih avtobusov, uspeli pa prodati 15 starih. Lani so pujski avtobusi, ne glede na stanje, uspeli prevoziti 90 tisoč kilometrov več kot pred dvema letoma. Kar živahna pa je dejavnost, s katero se ubadajo begunci. V Montegrot-to terme je bilo zborovanje Rečanov, ki so odšli po vojni. Značilno je, da ta zborovanja, v duhu novih razmer tako evropskih, kakor tudi srednjeevropskih in domačih, niso več napeta, pogosto strupena, kot j e bilo svoj čas, marveč jih vodi želja po tesnejšem, iskrenem sodelovanju, hkrati pa tudi, velikokrat, po stikih ne le s tistimi, ki so ostali, marveč tudi s sedanjo oblastjo. Glavno besedo je tokrat imel Guido Brazzoduro, begunski župan, prebrali pa so vrsto pozdravnih brzojavk, med njimi brzojavke Carla Giovanardija, Gi-anfranca Finija in drugih. Načeli so vrste problemov, ki naj bi jih uveljavljali bolj življenjsko, tako na primer stik s šolami, stik z nekdanjimi podjetji, v katerih so delali, in drugo. Srečanje je bilo ob Dnevu sv. Vida, spet pa so sporočili problem reške znamke, pri čemer so nastale težave. Slišati je bilo, da je treba sicer upoštevati dan spomina, vendar hkrati tudi priporočilo, naj bi zgodovinarji resneje, bolj plastično, realno prikazovali nekdanje stanje. Pripombe so bile tudi na spore, ki so pogosto med člani, obenem pa tudi na ravnanje puljske begunske organizacije, ki menda ne sodeluje rada z reško. V Istri in na Kvarneru pa se je začela kar dolga sezona umetniških predstav na Reki in v Pulju. V Umagu se je začel mednarodni komorni gledališki festival »Zlati lev«. Poudarek zasluži tudi umaško srečanje slovenskih in hrvaških obmejnih županov. Dragocena iniciativa, ki temelji na prijateljstvu in sodelovanju, je podobna tisti koprski, ki je bila daljnega 1970 (priložnost je tedaj nanesla, da sem bil slovenski obalni predsednik), na njem pa je skupina hrvaških županov zavzela stališče, ki je bilo povsem nasprotno hotenju hrvaške vlade. Ta si je takrat namreč prizadevala dokazati, kako Slovenija, ki je začela posodabljati Portorož, ravna proti interesom hrvaškega turizma. Graje vreden antagonizem! BOGATIMO SVOJ JEZIK Ko sem odprla zadnjo dvojno številko (3-4, 2008) revije Škrat, me je na notranji, neoštevilčeni, strani platnice poleg vsebine presenetil naslov pri spevka Trans parentno glu hi optimizem. In že v prvi povedi tudi pojasnilo, da je transparentnost samo tujka za našo prozornost in prosojnost. Škrat, ki ni otroška revija, kot marsikdo zaradi naslova misli, ampak resna revija za vzgojo in izobraževanje, me je opozoril na izraz, ki je že dolgo na mojem seznamu, a ga vedno odložim na »kdaj prihodnjič«. Škrat pa me z vsako številko preseneti ali, bolje rečeno, razveseli tudi zaradi odličnega jezika, po katerem bi se morali zgledovati vsi pišoči in nepišoči Slovenci, ga pridno kupovati in brati, če hočejo obogatiti svoj jezik. Velika škoda bi bila, če bi Škrat zaradi denarnih težav utihnil. Glede rabe tujk Slovenci na obeh straneh (ne)meje nismo vedno usklajeni. Pri nas je zelo priljubljen argument tudi, takrat ko bi morali zapisati tema ali snov, po drugi strani pa dosledno uporabljamo prozornost in prozoren, -rna, -o, tudi, kadar je ta izraz pomensko neprimeren. Onstran meje pišejo samo transparentnost in transparenten. V vseh slovenskih medijih je na splošno zelo veliko tujk. Tudi pri nas sem opazila, da se pridno širi sinergija, ki jo po Sloveniji zapažam šele v zadnjem času. Iz neke slovenske ankete pa sem izvedela, da veliko izobražencev njenega pomena sploh ne razume. Kaj več o tem pa morda prihodnji teden. Kaj pa transparentnost? Pri nas uveljavljena prozornost s pridevnikom prozoren nam pove samo del tega, kar je zaobseženo v izrazu transparentnost. Če hočemo biti natančni, moramo pred prozornost postaviti presev-nost in prosojnost. Preseven ali prosojen predmet ali snov samo delno prepuščata svetlobo. Presev-ne ali prosojne so zavese na oknih, tudi megla ali oblaki, kadar skoznje presevajo sončni žarki. Kadar v slovenščini uporabljamo izraz tran-sparentnost, mislimo predvsem na samo delno prepuščanje svetlobe. Šipa na oknu je lahko prozorna ali pa tudi prosojna, kar pa nikakor ni isto. Skozi prozorno šipo natančno vidimo predmet na drugi strani, obrisi so popolnoma jasni. Prosojna šipa nam obrise zamegli, lahko tudi samo zato, ker je že dolgo nismo očistili. V italijanščini lahko rečemo - cielo trasparente, v slovenščini je to jasno ali vedro nebo, saj ni ne prozorno ne prosojno. Tudi transparentno blago ni prozorno, ampak le prosojno, tudi če je zelo transparentno; zato ne moremo reči, da nosijo dekleta moderne prozorne obleke. V prenesenem pomenu je transparenten v slovenščini jasen, tudi razviden in celo razumljiv, kadar gre za kakšno besedilo ali tudi poslovanje. In ravno pri poslovanju ali politiki se največkrat zahteva transparen-tnost, to je jasnost brez zamegljevanja in prikrivanja česarkoli. Če razumemo izraz transparenten v tem pomenu, nam postane jasno, da naša zamenjava s prozornostjo ne pove tega, kar vsebuje tujka tran-sparentnost. Čeprav sem načelno proti tujkam, me naša prozornost večkrat moti, pa tudi zaradi poenotenja bi bila tokrat tujka boljša. Na bobnih je transparentno usnje, to je prosojno, ne prozorno. Pa tudi transparenti na manifestacijah in demonstracijah niso prozorni, čeprav je njihov izvor isti. Izvirajo iz od zadaj osvetljenega prosojnega blaga, papirja ali stekla, katerih pomen se je razširil. Lelja Rehar Sancin kultura - Zanimiva novost na področju kulturnih dejavnostih Tudi ZSKD je članica nove evropske kulturne mreže AMATEO Pogled na dvorano hotela Slon, v kateri so se zbrali predstavniki številnih evropskih kulturnih organizacij LJUBLJANA - V slovenski prestolnici je bila pred dnevi ustanovna konferenca Evropske mreže za aktivno sodelovanje v kulturnih dejavnostih AMATEO (European Network for active participation in culture activities AMATEO). Pod pokroviteljstvom Informacijske pisarne Evropskega parlamenta za Slovenijo jo je organiziral Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Med udeleženci so bili predstavniki socio-kulturnih in ljubiteljskih kulturnih organizacij iz dvanajstih različnih držav (Avstrije, Belgije, Danske, Češke, Estonije, Hrvaške, Italije, Velike Britanije, Madžarske, Nizozemske, Slovenije in Švedske). Med predstavniki Italije je bil tudi predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Marino Marsič, saj je Zskd članica novega mednarodnega telesa. Mreža AMATEO želi spodbujati pretok informacij med evropskimi organizacijami, ki delujejo na področju socio-kulturnih dejavnosti (ta pojem vključuje ljubiteljske, amaterske, prostočasne in prostovoljske dejavnosti oziroma kulturo lokalnih okolij). V prvi vrsti mobilnost ustvarjalcev, mentorjev in strokovnjakov s tega področja, a tudi pripravo skupnih projektov (kot so lahko festivali, delavnice, simpoziji) in uveljavitev socio-kulturnih dejavnosti v lokalnih, nacionalnih in evropskih kulturnih politikah. Ljubljanska konferenca evropskih organizacij na področju socio-kulturnih dejavnosti je sledila konferencama v Haagu (2004) in Cardiffu (2005). Razveseljivo novost pa predstavlja dejstvo, da je v Ljubljani prišlo do formalne ustanovitve evropske mreže. Konferenca je namreč sprejela predlagani statut in izvolila sedemčlanski upravni odbor. Za predsednika mreže AMATEO je bil izvoljen Villy Dall (Danska), za podpredsednico Kaat Peeters (Belgija), za generalnega sekretarja pa Vojko Stopar (Slovenija). Sklenjeno je bilo, da bo sedež mreže v Ljubljani, registrirana pa bo po belgijski zakonodaji v Gentu. (pd) ljubljana - Od 3. do 6. julija Festival Ana Desetnica bo zasedel ulice in trge v centru brez prometa LJUBLJANA - Poletni dnevi ponovno prinašajo enega prepoznavnejših festivalov v Ljubljani, Ano Desetnico, ki bo že enajsto leto zapored med 3. in 6. julijem zasedla ulice in trge. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal vodja festivala Goro Osojnik, se festival vse bolj ozira po svetu, še vedno pa je osnovno vodilo dober "žur". Ana Desetnica, ki se deloma odvija tudi v Mariboru na festivalu Lent, bo tudi v letošnji izdaji razveselila vse, ki so jim blizu nekonvencionalne gledališke oblike, umeščene v prav take pro sto re, na uli ce in na na tr ge. Osoj nik je pouda -ril, da bodo nas topajoči izko ris ti li no vost v mes tu, za pro -met zaprti center mesta. Veliko dogodkov bo tako na Prešernovem trgu, Stritarjevi ulici in na Tromostovju. Uradni začetek festivala bo naznanila predstava gledališča Antagon z naslovom Time Out. Ob 22.15 bodo na ploščadi pri Cankarjevem domu nastopili umetniki na hoduljah, spremljali jih bodo živa glasba, video in posebni efekti s pirotehniko. Tema predstave je, tako Osojnik, nekoliko abstraktna, saj se posveča vprašanju odnosa do časa. Velja omeniti še Davida Dimitrija, ki bo nastopil v t. i. monocirkusu, čisto pravem cirkuškem šotoru. Dimitrije po osnovni izobrazbi vrvohodec, njegov nastop pa določajo še številne druge fizične akrobacije, ki si jih bo moč ogledati v Argentinskem parku, in sicer 3., 4. in 5. julija. Pro gram Ane Desetni ce, ki ob sega nas top 30 zasedb, je dosegljiv na spletni strani www.anadesetnica.org. / ITALIJA Torek, 1. julija 2008 25 gibanja - Po začasnih podatkih statističnega zavoda Istat Energija in prehrana segrela junijsko inflacijo Dosegla je 3,8-odstotno stopnjo (maja 3,6%) in bila najvišja od julija 1996 RIM - Statistični zavod Istat je včeraj potrdil, da se je inflacijska stopnja v juniju povzpela na 3,8 odstotka in bila za 0,2 odstotka višja kot v maju. V mesečni primerjavi so se življenjski stroški zvišali za 0,4 odstotka. Italijanska inflacija je tako dosegla najvišjo raven po juliju 1996, vendar je še vedno nekoliko nižja od povprečja v območju evra, kjer se je junija zvišala na 4 odstotke po majski 3,7-odstotni stopnji. K rasti življenjskih stroškov še naprej največ prispevajo stroški za energijo, ki so se v mesečni primerjavi povzpeli za 2,8, v letni pa za 14,8 odstotka. Bencin se je glede na maj podražil za 4,7, glede na lanski junij pa za 12,6 odstotka. Plinsko olje oziroma dizelsko gorivo je bilo dražje za 5,5 odstotka v mesečni in za 31,2 odstotka v letni primerjavi. Podražitve v energetskem sektorju so pospešile tudi rast stroškov za stanovanje (+0,6% oziroma +7,2%) in za prevoz (+1,4% oziroma +6,9%). Če se uporabi avtomobila lahko vsaj delno odpovemo, pa je to veliko težje pri hrani. Živilski proizvodi in brezalkoholne pijače so se v zadnjem letu podražili za 6,1 odstotka, pri čemer so rekordno zrasle cene testenin in kruha. Prve so se v letni primerjavi podražile za 22,4 odstotka (maja +20,7%), kruh pa za 13 odstotkov (maj a +13,3%). Tretje poglavje inflacijske košarice, ki je v poletnih mesecih še posebno aktualno, so kopališča in kampi, ki so se glede na lansko poletje v povprečju podražili za 9 odstotkov oziroma 6,2 odstotka. Seveda bo tako močno segrevanje inflacije najbolj prizadelo družine, ki naj bi po izračunih združenj potrošnikov do konca leta zmanjšale svojo živilsko porabo za pet odstotkov. Podražitve, ki se vrstijo se od začetka leta, pa naj bi na koncu vsako družino v povprečju stale 1500 evrov več kot lani. Da se segrevanje inflacije ne bo tako hitro končalo, kaže tudi gibanje cen pri proizvajalcih, ki se na podražitve surovin odzivajo z višanjem cen svojih izdelkov. Maja so se cene pri proizvajalcih v letni primerjavi povzpele za 7,5 odstotka, kar je največ po maju 2003. V mesečni primerjavi je bilo zvišanje 1,5-odstotno in tudi v tem primeru največje po januarju 2003. Tako kot cene na drobno, so tudi cene pri proizvajalcev pod pritiskom segrevanja energetskega sektorja, v katerem so se cene maja v letni primerjavi zvišale za 21,5 odstotka. Cene pri proizvajalcih naftnih derivatov so se glede na lanski maj povečale za 32,1 odstotka, elektrika, plin in voda so se podražili za 12,9 odstotka, medtem ko so se cene živil, pijač in tobačnih izdelkov pri proizvajalcih zvišale za 10,1 odstotka. Testenine so se v zadnjih dvanajstih mesecih podražile za 22,4 odstotka ARHIV piemont - Župani privolili v načrt hitre železniške povezave Dogovor o progi Turin-Lyon deležen širokega odobravanja sodstvo - Berlusconi vztraja pri svojem »Veltroni: Rešuje svoje osebne probleme« RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi včeraj v svojih izjavah niti za las ni odstopil od svojih stališč in namer vlade v zvezi s sodstvom, varnostjo in problemov javnega reda. Dejal je, da »številne instrumentalne polemike nazadnje postavljajo v drugi plan kolektivni interes« (!) To stališče je Berlusconi včeraj izrazil na simpoziju italijanske federacije tobačne industrije. »Gotovo je, da bomo naredili vse, da interes maloštevilnih ne bi prevladal nad interesi skoraj vseh«, je še dejal premier in napovedal, da bo vladna večina vztrajala na svoji poti. Želi namreč, tako Berlusconi, da je vlada postavila vprašanje sodstva na prioriteni položaj zato, da bi sodstvu povrnila učinkovitost in verodostojnost ter tako uresničila prevečkrat neuslišana pričakovanja ljudi. Voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni je takoj odgovoril na premierjevo izvajanje rekoč, naj se vlada loti realnih problemov države, ki je vsak dan bolj na robu propada, namesto tega, da se ukvarja s problemi predsednika vlade. Inflacija se viša, kot se ni dogajalo že leta, cene osnovnih življenjskih živil rastejo, kot se ni dogajalo desetletja, avtomobilski trg stagnira, za Alitalio pa je predvidena izguba 4000 delovnih mest. Država je v popolni slepi ulici in, kot da se tega ne bi zavedala, se vlada bavi s problemi predsednika Berlusconija. Na Berluscoijeve besede je nemudoma odgovorila, Italija vrednot, stranka Antonia Di Pietra. Predsednik poslancev stranke Massimo Do-nadi je naglasil, da izgelda kot smeš-nica, ko Berlusconi govori o kolektivnih interesih. Je pa tudi skrajno neokusno, da govori o sodstvu nekdo, ki deja jz njega kot svinja z mehom. Početje predsednika vlade in njegovih zaveznikov pa je skrajno nevarno in terja najpdločnejšo opozicijo v parlamentu. TURIN - Nedeljski podpis dogovora o hitri železniški povezavi na progi Turin-Lyon, s katerim so piemontski župani odprli vrata načrtu, je bil deležen pretežno pozitivnih odzivov. Vlada, opozicija, občine, indu-strialci in tudi okoljevarstveniki so izrazili zadovoljstvo, zlasti zaradi uspelega dialoga z občinami. Župani in krajevne organizacije, ki so pred časom ostro nasprotovali načrtu, so se po tridnevnem soočanju strinjali, da je dogovor pozitiven. Potrebnih je bilo 70 sestankov, 298 avdicij in pogovori s 60 mednarodnimi izvedenci. Podpis je prišel dan pred iztekom mandata tehničnega organa, ki je vodil pogajanja in dan pred slovensko-italijanskim medvladnim sestankom o odseku Trst-Divača, ki je prav tako del 5. koridorja. Na turinski pre-fekturi so obravnavali progo od Turina do francosko-italijanske meje: edini zadržki s strani krajevnih uprav so na koncu zadevali 57 kilometrov dolg predor pod Moncenisi-om, ki vzbuja pomisleke. »Ali je predor res potreben, bomo odločali naknadno,« je bilo stališče županov. Proga Turin-Lyon naj bi po napovedih stala približno 9 milijard evrov, nekateri analitiki pa ugotavljajo, da bo kompromisna rešitev, ki je privedla do dogovora z župani, prispevala še dodatne stroške. V političnih krogih je včeraj prevladovalo zadovoljstvo, komentatorji so podčrtali uspeh dialoga s krajevnimi upravami. Pozitivno je bilo tudi mnenje okoljevarstvenih organizacij in industrialcev: združenje Le- L EVRO 1,5764 $ +0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 30. junija 2008 evro (povprečni tečaj) valute 30.6. 27.6. ameriški dolar 1,5764 1,5748 japonski jen 166,44 10 8051 167,08 1 n Rfiftft kitajski juan ruski rubel 36,947 10,8066 36,9134 danska krona 7,4579 7,4589 britanski funt 0,79225 0,79235 švedska krona 9,4703 9,4263 norveška krona 8,0090 7,9790 češka krona 23,893 24,002 švicarski frank 1,6056 1,6053 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 235,43 3 3513 238,38 poljski zlot kanadski dolar 1,5942 3,3671 1,5850 avstralski dolar 1,6371 1,6383 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,6415 3,6518 slovaška krona 30,205 30,310 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats braziljski real 0,7047 2 5112 0,7044 islandska krona 125,42 2,5282 128,27 turška lira 1,9323 1,9410 hrvaška kuna 7,2365 7,2438 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 30. junija 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,4625 2,7831 3,1087 3,3106 LIBOR (EUR) 4,4393 4,9493 5,1293 5,345 LIBOR (CHF) 2,3566 2,79 2,9666 3,26 EURIBOR (EUR) 4,44 4,947 5,13 5,39 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.867,63 € -38,76 I TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 30. junija 2008 Odbori »No Tav« še vedno nasprotujejo gradnji hitre železnice, a so dokaj osamljeni: sobotne manifestacije v Turinu se je udeležilo od 150 do 200 ljudi ANSA gambiente je izpostavilo enotnost županov, predsednica Confindustrie Emma Marcega-glia je opozorila, da bo treba sedaj obdržati dogovor in pospešiti delo. Odbori, ki sestavljajo gibanje »No Tav«, še vedno odprto nasprotujejo gradnji hitre železnice. Antonio Ferrentino, predsednik gorske skupnosti spodnje Doline Suse, pravi, da »doseženi dogovor zadeva pravila dialoga med vlado in krajevnimi skupnostmi, ne pa progo samo«. Po njegovem je torej še vedno vse v zraku. Evropski poslanec SKP Vittorio Agnoletto, ki je med glavnimi nasprotniki načrta, je izjavil, da so se župani znašli v pasti in da se niso posvetovali z občani. »Neverjetno je, da vlada razmišlja o 20 milijard evrov dragem projektu ravno v času dramatične gospodarske krize,« je pristavil. Toda gibanje »No Tav« zgleda danes bolj šibko kot pred tremi leti, ko mu je z valom protestov uspelo celo zaustaviti projekt. Sobotne manifestacije v Turinu se je udeležilo skromnih 150-200 ljudi, turinski župan Sergio Chiamparino (DS) pa je izpostavil dejstvo, da so piemontski volivci na aprilskih volitvah masovno podprli stranke, ki se z načrtom strinjajo. Gradnja naj bi stekla leta 2010, pred tem pa bo moral načrt vsekakor prestati še nekaj izpitov. Naslednja etapa bo na vrsti sredi julija, ko bo komaj podpisani dokument obravnavalo politično omizje v Palači Chigi, istočasno pa bo o njem govor v občinskih svetih in na javnih zborovanjih v Dolini Suse. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 33,49 -1,09 INTEREUROPA 26,02 +0,04 KRKA 89,57 -0,57 LUKA KOPER 57,96 -0,87 MERCATOR 245,69 +0,48 PETROL 549,91 +1,35 TELEKOM SLOVENIJE 259,29 -0,14 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 - AERODROM LJUBLJANA 87,95 +0,03 DELO PRODAJA - - ETOL - - ISKRA AVTOELEKTRIKA 50,07 -0,06 ISTRABENZ 74,41 -0,79 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 28,00 +2,45 MLINOTEST - - KOMPAS MTS NIKA - - PIVOVARNA LAŠKO 78,00 - POZAVAROVALNICA SAVA 27,08 +0,26 PROBANKA - - SALUS, LJUBLJANA - - SAVA TERME ČATEŽ 408,07 +0,11 IERME ČAIEŽ ŽITO 270,00 215,15 +9,98 -6,46 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 30. junga 2008 +0,59 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 2,327 -0,58 ALLEANZA 6,895 +0,17 ATLANTIA 19,23 -3,37 BANCO POPOLARE 11,28 +1,64 BCA MPS 1,799 +5,45 BCA POP MILANO 5,96 -0,53 EDISON 1,413 +0,50 ENEL 6,04 -0,51 ENI 23,7 +1,37 FIAT 10,41 -0,83 FINMECCANICA 16,68 +1,18 FONDIARIA-SAI 21,04 +0,81 GENERALI 24,37 +0,45 IFIL 4,198 +1,52 INTESA SAN PAOLO 3,62 +0,21 LOTTOMATICA 18,99 -0,09 LUXOTTICA 14,9 -1,52 MEDIASET 4,18 -1,00 MEDIOBANCA 10,8 +1,89 PARMALAT 1,66 +0,48 PIRELLI e C 0,43 -1,57 SAIPEM 29,83 +3,04 SNAM RETE GAS 4,342 +2,10 STMICROELECTRONICS 6,62 -1,40 TELECOM ITALIA 1,28 +0,79 TENARIS 23,71 +2,91 TERNA 2,69 -2,07 UBI BANCA 14,89 +0,26 UNICREDITO 3,88 +0,27 UNIPOL 1,499 -0,27 ■ SOD NAFTE | (159 litrov) 140,53 $ +0,38 IZBRANI BORZNI INDEKSI 30. junija 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 7.877,87 +0,05 sbiiop, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.745,75 5.461,25 115,94 -0,04 +1,15 -0,03 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIR^ Ranialnka 3.587,59 -0,94 BIRS, Banjaluka FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrarl 1.767,10 3.460,90 +0,20 +0,66 -0 17 Belex 15, Beugiau SRX, Beograd RIFY ^araim/n 1.783,28 1.020,59 +1,13 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 4.171,97 18.077,77 4.885,99 -0,52 -2,50 +3,73 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Ma er) an 1 PlH 11.399,35 1 849 69 +0,47 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATY rinnai 1.285,42 1.397,59 6.418,32 5.625,90 4.434,85 -0,32 +0,55 -0,41 -0,06 +1,74 +0,85 aix, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio 3.943,1401 3.943,1401 1.483,5 3.352,81 13.481,38 +0,73 +0,37 +0,38 -0,46 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 2.947,54 22.102,01 2.736,10 13.461,60 -0,28 +0,27 -0,45 -2,47 26 Torek, 1. julija 2008 KULTURA / tržaški operetni festival - Drugo letošnje delo Neapeljska Scugnizza ponovno navdušila publiko Gre za postavitev iz leta 2002 z drugimi interpreti, ki so večinoma bili prepričljivi »Povsod je lepo, doma pa najlepše« - pravi ljudska modrost, ki jo potrjuje vsebina italijanske operete Scugnizza, v kateri protagonistka, razpeta med ljubeznijo premožnega Američana in brezposelnega domačina ugotovi, da je domače vsekakor boljše od sicer ugodnega tujega. Ljubezenska zgodba pod neapeljskim soncem je nastala leta 1922 izpod peresa Neapeljčana Carla Lombarda. Uglas-bil jo je Mario Costa, mednarodno uspešni avtor sentimentalnih pesmi v duhu neapeljske tradicije, kije v tem primeru uokviril zgodbo s kančkom plesnih ritmov ameriškega izvora, kot je na primer shimmy in razcvetom melodičnega razkošja italijanske ljudske tradicije. Atmosfera je tipična za najbolj standardne vzorce »italijanskih počitnic«. Prihod skupine ameriških turistov preizkusi ljubezen dveh mladih (v tej postavitvi pravzaprav nekoliko zrelejših) »scu-gnizzov«, saj se vdovec Toby zaljubi v temperamentno Salome in bi jo hotel odpeljati s seboj v Ameriko. Njena Teta Grazia bi se načelno strinjala z ugodno poroko, zaročenec Toto pa se noče vdati logiki interesa in tudi Salome ob koncu razume, da ne bi mogla zapustiti njega, prijateljev in rodnega mesta. Srečen razplet je seveda zagotovljen tudi za Tob-yja, ki se poroči s priletno Teto Grazio, medtem ko njegova hči Gaby odkrije ljubezen do tajnika Chica, ki ji že dalj časa neuspešno dvori. Ljudske, preproste in stereotipne situacije ne potrebujejo velikih inovacij v scenski in režijski postavitvi, prav gotovo pa sta poudarjanje le-teh in pretirana uporaba vseh vrst citatov zmanjšala komični učinek celote. Režijo, ki ni znala docela vžgati komične in niti sentimentalne žilice predstave, je podpisal priznani turinski pevec in režiser Davide Livermo-re. Veteran tržaške gledališke scene, scenograf in kostumograf Sergio D'Osmo je ustvaril neapeljsko razglednico z vsemi Skupinski prizori iz Scugnizze potrebnimi, prepoznavnimi elementi s Pulcinello vred, medtem ko so kostumi kazali manjšo stilno koherenco. Pred dirigentski pult je stopil Julian Kovačev, večkratni gost operne sezone gledališča Verdi, ki je z mehko in obenem energično gesto vodil orkester gledališča Verdi po čustvenih poteh južnjaš-kega melodiziranja. »Scugnizza« prihaja tokrat iz Francije, saj je v glavni vlogi nastopila Marie-Stéphane Bernard, ki bo v prihodnji sezoni tržaškega gledališča med protagonisti opere Francesca da Rimini. Pevka je izjavila, da je za to kreacijo iskala navdih v italijanskih filmih iz petdesetih let z rezultatom, da se je s posnemanjem Sofie Loren, pompozno držo in natopirano pričesko oddaljila od potrebne svežine in spontanosti lika. Pevka je vsekakor pokazala profesionalno, skrbno poglabljanje vloge s sproščenim, popolnoma zanesljivim vodenjem pevskih točk in posebnim trudom pri oblikovanju igralske kreacije in narečno obarvanega izražanja. Toto je pevec Gianluca Terranova, dobitnik tekmovanja Mario Lanza, ki je znan tudi televizijski publiki zaradi rednega sodelovanja pri oddaji Paola Limi-tija. Njegov zveneč tenorski glas, skupaj s posebnim smislom za občuteno podajanje tovrstne, izrazito čustvene literature, je naravnost prevzel poslušalce, predvsem pri očarljivi izvedbi serenade v drugem dejanju, ko je publika z dolgim aplavzom in vzkliki izzvala ponovitev. Najlepši in najbolj romantični trenutki operete so bili zaupani prav njemu v duetih ljubezenskega hrepenenja z Goričanko Di-ano Mian (Gaby), ki se je izkazala z lepim, elegantnim in sporočilnim fraziranjem. Tajnik Chic se v tej postavitvi izraža z neapeljskim naglasom, z gestami in mimiko v slogu italijanske »macchiette« v interpretaciji Neapeljčana Lella Giuli-va, kije na osnovi poglobljene izkušnje na področju ljudskega petja pokazal tudi dobre pevske sposobnosti. Igralec Ugo Maria Morosi je bil sproščen in prepričljiv v vlogi Tobyja, Margherita di Rauso pa je potrdila svojo nadarjenost oblikovanja karakternih vlog in je ustvarila najbolj posrečeno komično kreacijo predstave, in sicer navihano Teto Grazio. Skupinske prizore so oblikovali člani zbora gledališča Verdi, ki jih je s pevskega vidika dobro pripravil Lorenzo Fratini, medtem ko je bil njihov odrski nastop manj prepričljiv. Partituro operete dopolnjuje na začetku drugega dejanja mali dodatek, in sicer Italijanska tarantela, ki jo je uglasbil Pippo Caruso. Koreografski element je precej prisoten v tej postavitvi, čeprav Laurence Fanon ni imela najbolj posrečene roke. Amor, ki nevidno vodi sekstet zaljubljencev, je dodana vloga s smešno oznako, ki jo je duhovito odigral plesalec Giuseppe Principini. (ROP) gorica - Zadnje Snovanje v sezoni Živ spomin in spoštljiv poklon Izvajali so skladbe petih avtorjev, med temi Stanka Jericija in Cirila Krena, ki sta lani nepričakovano in tiho odšla Glasba Emila Komela, Marija Kogoja, Lojzeta Bra-tuža, Stanka Jericija in Cirila Krena je v cerkvi sv. Ivana v Gorici 24. junija oznanila zadnje letošnje goriško Snovanje. Niz desetih glasbenih dogodkov je tudi tokrat odstiral marsikatera skupna prizadevanja učiteljev, učencev in staršev Glasbene šole Emil Komel in sodelavcev ArsAteljeja, ki so višek svojih ambicij in želja dosegla prav v oblikovanju zaključnega večera. Kar 25 članov orkestra, 20 pevk in pevcev in 7 solistov se je povezalo v čudovito glasbeno družino, kije pod natančno, dosledno in izkušeno dirigentsko roko Adija Daneva poskušala z največjo spoštljivostjo obuditi dragocena kompozicijska snovanja petih skladateljev, ki - vsak po svoje - dajejo pomemben pečat goriški kulturi in ohranjajo vez z njeno bogato duhovno dediščino. Iz njenih korenin sta rasla tudi Stanko Jericijo in Ciril Kren, ki sta lani nepričakovano in tiho odšla. Oba sta bila povezana s šolo E. Komel v Gorici. Tu se je zbralo precej njune literature, ki sta jo goriški glasbeni ustanovi posredovala z željo, da bi jo kdaj tudi izvajali. Jericijo, ki predstavlja vez med goriško glas- Zaključila so se letošnja Snovanja BUMBACA beno tradicijo in sodobnimi izrazi, je v zadnjem obdobju življenja napisal Sonatino za flavto, klarinet in orgle. Skladba je na koncertu doživela ugledno izvedbo, ki jo je dopolnila tudi izdaja notne publikacije (v zbirki Goriški glasbeni listi). »Skladbo danes poklanjamo javnosti kot skromen, a hvaležen spomin na priljubljenega profesorja, zborovodjo, vzgojitelja, duhovnika in tudi prijatelja, s katerim smo preživeli toliko nepozabnih ur«, so zapisali v koncertnem listu, na sami predstavitvi pa izpostavili željo, da bi najnovejši Jericijev Glasbeni list uporabljali tudi v drugih slovenskih glasbenih ustanovah, saj le-te premalo pozornosti namenjajo slovenski glasbeni ustvarjalnosti. Izvedbi Andanteja za orgle in Ane Marije za mezzosopran in orgle sta na koncertu še obujali spomin na Stanka Jericija. Povsem drugačno goriško glasbeno zgodbo je pisal Ciril Kren, kije večji del svojega življenja preživel v Argentini, kjer se je uveljavil kot skladatelj zborovskih in orkestralnih del. Njegova Suita v starem slogu za godalni orkester je zagotovo ena tistih skladb, ki še najbolje odseva skladateljevo usmeritev in njegovo večno obujanje spominov na svetle like, ki so oblikovali njegova mlada leta v goriškem semenišču. In mojster Adi Danev je v Krenovi skladbi resnično znal poiskati njeno bistvo. Njegov izjemni občutek za vodenje melodičnih linij, njegova muzikalna nrav in občudujoča disciplina, ki jo lahko vzpostavi tudi pri zgolj priložnostno sestavljenem orkestru, so zaznamovali tudi izvedbe vseh ostalih skladb, priredb solističnih in zborovskih del E. Komela (Ave Mario je za orkester priredil Valter Sivilotti), M. Kogoja (za orkester jih je priredil A. Danev) in L. Bra-tuža. Ivan Florjanc, ki je leta 2005 poskrbel za izid zbirke celotnega opusa Lojzeta Bratuža, je za svečanosti ob 70. letnici Bratuževe smrti napisal orkestralno spremljavo nekaterim njegovim zborovskim skladbam. Na goriških Snovanjih je tokrat krstno izvedbo doživela priredba pesmi Križ zapuščeni. »Skladba sodi med tista Bra-tuževa dela, ki lahko najbolje zazvenijo tudi v orkestrski 'obleki'. Zbor je sam po sebi zelo močan, istočasno pa tudi ponuja možnost za ustvarjanje nekakšnega Adagio stavka. Prepričan sem, da je Bratuž to pesem napisal za bolj zahteven pevski sestav, naprimer tistega v Podgori, saj je v skladbi kar nekaj modulacij, ki so v tistih časih lahko predstavljale zelo trd oreh izvajalcem. Teme, ki so v zboru skrite, postanejo sedaj v orkestru očitne. Vse ideje pa ostajajo Bratuževe, sam sem v priredbo za zbor in orkester vnesel le svoje znanje, vnesel svoj uvid, »je po goriški prvi izvedbi povedal Florjanc. Sopranistka Alessandra Schettino, tenorist Martin Srebrnič, mezzosopranistka Mirjam Pahor, pianistka Neva Klanjšček, flavtist Fabio Devetak, klarinetist Sandi Vrabec, organist Mirko Butkovič, zbor in orkester ArsAtelje in dirigent Adi Danev so s korektnim, predvsem pa doživetim muziciranjem zaigrali in zapeli najlepši poklon goriški glasbeni ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, tisti, ki so jo nekoč pisali in živeli naprimer Emil Komel ali Marij Kogoj, kot tudi tisti, ki še danes trdoživo tli, združuje in povezuje vse, ki jim je duhovna hrana potrebna kot vsakdanji kruh in vse, ki v goriškem prostoru stremijo po presežkih (in se ne zadovoljijo zgolj s povprečnim). Tatjana Gregorič Knjižnji dar Slovenije knjižnici Sveta EU Slovenija je ob koncu predsedovanja Evropski uniji knjižnici Sveta EU simbolično podarila več kot sto knjig v slovenščini, s čimer želi prispevati k bogatenju kulture v evropski prestolnici. »Ta pobuda je res izjemna in upamo, da ni zadnja,« je včeraj v Bruslju ob predaji knjig poudarila predstavnica knjižnice Sveta EU Vaidile Stalioraityte. »Podarili smo 103 knjige in DVD Vesna,« je ob predaji knjig povedala pobudnica donacije Ana Vučina Vršnak. »Ko smo prišli v Bruselj, nismo vedeli, da knjižnica sploh obstaja, in prav je, da Slovencem v Bruslju povemo, da si lahko tudi tukaj izposojajo knjige v slovenščini,« je poudarila. »Knjige donirajo tudi druge države, a Slovenija je edina, ki je tako dejavna,« pa je povedala predstavnica Sveta EU. V knjižnici Sveta EU si je sedaj mogoče izposoditi 373 knjig v slovenščini. Vseh knjig v slovenščini, ki jih je doslej dobila ali kupila knjižnica, naj bi bilo že kakšnih petsto, vendar preostale še čakajo, da pridejo na knjižnične police. Včerajšnja donacija je tretja od odprtja slovenskega oddelka pred dvema letoma. Med podarjenimi knjigami je zbirka 27 knjig EUroman - 26 prevodov romanov iz vsake članice unije in slovenskega romana, ki jo je do-nirala Založba Modrijan. Zavod za šolstvo pa je prispeval za več kot 1000 evrov knjig, med njimi tudi številne knjige za otroke. Knjižnica sicer sama vsako leto kupi približno sto knjig v slovenščini, je pojasnil vodja slovenskega oddelka v knjižnici Charalambos Eftichiadis. »Slovenija je edina nova država članica, ki ima v knjižnici na voljo tri police, vse preostale imajo dve polici. Sloveniji smo namenili tri police, ker je bilo zanimanje že od začetka zelo veliko,« je pojasnil. Knjige v slovenščini so tudi med najpogosteje izposojenimi. Knjižnična statistika kaže, da je bilo od začetka leta izposojenih 143 knjig v slovenščini. »To je več kot pri knjigah v španščini, ki smo jih letos izposodili 139, in le nekoliko manj kot pri knjigah v nemščini, ki smo jih izposodili 177,« je povedal Eftichiadis. (STA) Slovenska poezija v portugalščini Prejšnji teden je pri lizbonski založbi Roma Editora izšla knjiga Treze Poetas Eslovenos (Trinajst slovenskih pesnikov). Izbor sta opravila Mateja Rozman in predsednik portugalskega društva Pen Casimiro de Brito. V knjigi so med drugimi zbrane pesmi Daneta Zajca, Kajetana Koviča, Vena Tauferja, Svetlane Makarovič, Tomaža Šalamuna in Milana Jesiha.V antologijo sta Rozmanova in de Brito uvrstila še Eriko Vouk, Borisa A. Novaka, Braneta Mozetiča, Majo Vidmar, Barbaro Korun, Uroša Zupana in Tajo Kramberger. Kratko uvodno predstavitev k zbirki je napisala Neža Florjančič. Prevode v portugalščino poleg Rozmanove in de Brita podpisujejo še Želimir Brala, Jasmina Mar-kič, Mojca Medvedšek, Blažka Müller, Jose Maria in Pedro Tarnen. Knjigo so v Portu in v Lizboni skupaj s prevajalci predstavili Vidmarjeva, Korunova in Jesih ter igralec Janez Škof, ki je ob spremljavi harmonike zreci-tiral pesmi Daneta Zajca in drugih avtorjev. Izid knjige sta podprla slovensko ministrstvo za kulturo in Trubarjev sklad, pri njenem nastanku in organizaciji predstavitev pa je odločilno sodeloval Center za slovensko književnost. (STA) / RADIO IN TV SPORED Torek, 1. julija 2008 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz 2007: Mladi kraški mu-zikanti 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Dieci storie di bambini 6.30 Dnevnik, Cciss 6.45 Aktualno: Unomattina Estate (vodita Eleonora Daniele in Luca Giu-rato) 9.35 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.50 Film: La truffa che piaceva a Scotland Yard (kom., ZDA '67, i. Warren Beatty) 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Nan.: Julia 14.55 Nan.: Incantesimo (i. E. Sylos Labini) 15.50 Nan.: L'ispettore Derrick 16.50 Aktualno: Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Nan.:; Cotti e mangiati 17.20 Nan.: Le sorelle McLeod 18.50 Kviz: Alta tensione 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: La Botola 21.20 Variete: Un medico in famiglia 23.40 Porta a porta estate 0.45 Nočni dnevnik 1.20 Sottovoce Rai Due 6.30 Dok.: Cina, sulla montagna dello Huangshan 6.45 Aktualno: Tg2 Si, viaggiare 7.00 Variete: Random (risanke) 10.00 Nan.: 8 semplici regole 10.20 Dok.: In Italia 10.35 Dnevnik in rubrike 11.20 Aktualno: Ricomincio da qui 13.00 Dnevnik, Costume e societa in Salute 14.00 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 14.40 Nan.: The District 16.30 Nan: A proposito di Brian 17.10 Nan: Tutti odiano Chris 18.05 Dnevnik- kratke vesti, športne vesti, vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Nan: Friends 20.15 Risanke 20.20 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik in vremenska napoved 21.05 Nan.: Close to Home 22.40 Nan.: The Nine 23.30 Dnevnik 23.45 Nan.: Supernatural V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Film: Dua bianchi nell'Africa nera (kom., It., '70, i. F. Franchi) 10.40 14.50 Aktualno: Cominciamo bene estate 12.00 13.05 14.00 15.00 15.05 15.10 15.45 16.30 17.15 18.00 19.00 20.10 20.30 21.05 23.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Nad.: Terra nostra Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike Aktualno: Tgr Flash L.I.S. Variete: Trebisonda Variete: Screensaver Risanke Šport: Pomeriggio sportivo Nan.: Squadra speciale Vienna Aktualno: Geo magazine 2008 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Film: Payback - La rivincita di Porter (akc., ZDA, '99, i. M. Gibson) Dnevnik - deželne vesti in Primo piano 23.35 Dok.: La stagione del Blitz ! Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska, sledi Se- condo voi Nan.: Kojak Nan.: I Robinson Nan.: T.J. Hooker Nan.: Miami Vice Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Distretto di polizia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Il giustiziere Nad.: Sentieri Film: Appassionatamente (dram., It., '54, i. A. Nazzari) Dnevnik - vremenska napoved Variete: Ieri e oggi in tv special Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Nan.: Robin Hood Film: Camerieri (kom., It., '95, i. P. Villaggio) 6.00 6.15 7.40 8.15 9.30 10.30 11.30 11.40 11.50 12.20 13.30 14.00 15.00 16.00 16.45 18.55 19.35 19.50 20.20 21.10 23.25 Canale 5 8.00 8.50 9.20 10.05 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.00 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.40 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik - Mattina Nan.: Tutti amano Raymond Film: La vecchia fattoria (kom., Danska '01, i. B. Udsen) Dnevnik Aktualno: Forum (vodi R. Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Centovetrine Nad.: My life Nan.:Una mamma per amica Film: L'amore non ha prezzo (dram., Kanada '06, i. J. Tuck) Kviz: Jackpot Dnevnik in vremenska napoved Variete: Veline Film: The Terminal (kom., ZDA, '04, r. S. Spielberg, i. T. Hanks) Film: Top model per caso (kom., ZDA '01, i. Monica Potter) 1.20 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.05 Dnevnik - Pregled tiska 6.15 Nan.: Otto sotto un tetto 6.55 13.40, 17.15 Risanke 9.55 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.25 Nan.: Buffy 11.20 Nan.: Smallville 12.25 Dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport 13.40 17.15 Risanke 15.00 Nan.: Falcon Beach 15.55 Nan.: H2O 16.25 Nan.: Zoey 101 16.50 Nan.: Lizzie McGuire 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Friends 20.05 Nan.: Love bugs 20.30 Resničnosti šov: Rtv - La tv della realta' 21.10 Variete: Colorado 22.10 Nan.: Belli dentro 23.15 Variete: Urban Legends ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 9.00 Aktualno: Leta non conta 10.30 Nan.: La coscienza di Zeno 12.40 Aktualno: Automobilissima.com 13.30 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.00 Aktualno: La tv delle liberta 15.40 Dokumentarec o naravi 19.00 Splash 20.00 Debata: Dialogo con ... 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: La legge della Camorra (srh., '05, i. D. Strano) 22.50 Proza: L'inferno 23.30 Nan.: La coscienza di Zeno 1.32 Nočni dnevnik LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.20 23.55 0.55 La 7 Aktualno: Omnibus, sledi Punto Tg Aktualno: Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Il tocco di un angelo Aktualno: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: Un maggiordomo nel far West (kom., ZDA, '67, i. R. McDo-wall) Nan.: Mac Gyver Nan.: Jeff & Leo - Gemelli poliziotti Nan.: Murder Call Dnevnik Variete: Crozza Italia - Exsclusive Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Sex and the City Aktualno: I viaggi di Nina Dnevnik (t* Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.15 Lutk. igrica: Žogica marogica 9.45 Lutkovno-igrana nan.: Bine (pon.) 10.00 Igrana nan.: Kako sem videl svet izpod mize 10.20 Zgodbe iz školjke 11.05 Poljudnozn. serija: Divja Kitajska (pon.) 12.00 Družina Morača (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Film: Ljudje, ki jih ni (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan.: Trojčice 16.10 Otroška nan.: Moj prijatelj Piki Jakob 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Dok. serija: Obrazi planinskega polja 18.00 Žrebanje astra 18.40 Risanka 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Slovenija predseduje 22.00 Odmevi 23.05 Dok. oddaja: Marija in Andrej 23.55 50 let televizije 0.50 Dnevnik (pon.) {p Slovenija 2 6.30 1.50 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 9.25 Dober dan Koroška (pon.) 18.00 Dnevnik Tv Maribor - Slovenija Danes 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 V duhu glasbenega in plesnega izročila 20.00 Glasb. oddaja: 20.30 Dediščina Evrope 21.20 Igra z ravnotežjem 21.20 Nad.: Prekleti kraji 23.45 50 let televizije Koper 13.45 14.00 14.20 15.50 16.20 17.00 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 20.25 21.00 21.30 22.15 22.30 23.40 0.10 0.25 11.30 12.00 16.30 18.00 18.45 19.00 19.55 20.30 21.30 22.00 22.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Film: Rhino (ZDA, '65, i. H. Guar-gino) Sredozemlje Pogovorimo se o... Artevisione Na obisku (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik, športne vesti Slovenski magazin Srečanje z... Glasovi Dalmacije Q - trendovska oddaja (vodi Lorella Flego) 0.05 Vsedanes - TV dnevnik Biker explorer Folkest Vsedanes - Tv dnevnik Čezmejna TV - dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka 20.00, 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved 23.30 Videostrani Nogomet: Primorski klubi v sezoni 07/08 Mladi @ - a + e Pravljica (pon.) Spoznajmo jih (pon.) Epp Koper, Izola, Piran Turizem in mi Asova gibanica Mi znamo 1 del RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar, pravljica in napovednik; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D - kuhajmo z Emilijo; 12.00 Ženske v renesansi; 12.50 Združenje Esperantistov, sledi Napovednik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta Knjiga: Arto Paasilinna -Zajčje leto (3. nad.); 18.00 Glasbeni slovarček; 19.20 Napovednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 10.00 Olimpijsko odštevanje; 12.30 Opoldnevnik; 13.0015.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Glasbena oddaja; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 In-telekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Proti etru; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 1. julija 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika TOLMEČ O 13/26 VIDEM O 17/32 O PORDENON 18/31 O GRADEC 16/28 TRBIŽ O 14/25 12/25 ° 14/25 KRANJSKA G. ČEDAD O 18/31 d CELOVEC O 15/28 O TRŽIČ 15/27 O KRANJ O 15/26 S. GRADEC CELJE 16/27 O MARIBOR 017/27 PTUJ O M. SOBOTA O 16/28 O LJUBLJANA 18/28 N. MESTO 17/27 GORICA n ö N. GORICA N _ GO5LCA O 18/31 ¿//POSJOJNA o ZAGREB 19/29 O O 15/26 KOČEVJE \0 čO J ČRNOMELJ (^NAPOVED ZA DANES' Povečini bo delno jasno, ob morju bo zjutraj pihala zmerna burja, zato bo ozračje suho. V popoldanskih urah bo v gorah spremenljivo oblačno z možnostjo krajevnih ploh. Dopoldne bo zmerno do pretežno oblačno, popoldne pa se bo postopno zjasnilo. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, najvišje dnevne od 25 do 29 stopinj C, na Primorskem do 31 stopinj C. J Danes in jutri bo na vreme pri nas vplivalo obsežno an-ticiklonsko območje. Nad Alpami se bo zadrževal nekoliko vlažen zrak, zato se bo v popoldanskih in večernih urah povečala _ n nestanovitnost. Nad južno Evropo in Sredozemljem je šibko območje visokega zračnega pritiska. Od severovzhoda doteka nad naše kraje nekoliko hladnejši in še vedno razmeroma vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.58 Dolžina dneva 15.38 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 2.57 in zatone ob 20.42 BIOPROGNOZA Danes bo vremenska obremenitev postopoma oslabela in ponehala. V drugi polovici dneva vreme ne bo povzročalo opaznih težav, le po nekaterih nižinah se lahko pojavi neprijeten občutek sopar-nosti. PLIMOVANJE Danes: ob 3.39 najnižje -70 cm, ob 10.29 najvišje 28 cm, ob 14.24 najnižje -7 cm, ob 21.13 najvišje 56 cm. Jutri: ob 4.20 najnižje -74 cm, ob 11.13 najvišje 33 cm, ob 16.17 najnižje -8 cm, ob 22.00 najvišje 54 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............24 2000 m...........12 1000 m ..........20 2500 m............9 1500 m...........15 2864 m............7 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 11, po nižinah 10. TOLMEČ O 13/6 TRBIŽ O 12/25 O 14/27 KRANJSKA G. eH > VIDEM O «¡r* 17/32 O PORDENON 18/31 ČEDAD O 18/31 0 CELOVEC O 14/30 O TRŽIČ 15/28 O KRANJ o GRADEC 15/29 o 14/27 S. GRADEC CELJE 15/29 O MARIBOR 016/29 PTUJ O M. SOBOTA O 15/30 O ^ LJUBLJANA «ji^AO °17;32RICA POSTOJNA 17/30 N- O™ 17/31 ' ZAGREB 18/31 O O 15/27 KOČEVJE qí b -N° - Or- ČRNOMELJ REKA 18/31 (NAPOVED ZAJUTRI 'V nižinah in ob morju bo pretežno jasno ali delno oblačno, Jutri in v četrtek bo večinoma sončno in vroče, v hribovi-ob morju bo v popoldanskih urah pihal svež morski veter. tem svetu bodo posamezne vročinske nevihte. V gorah bo popoldne spremenljivo z možnostjo krajevnih ploh. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER NOVA GORICAadriatica.net CENTER POTOVANJ, Gradnikove brigade 7. tet.: + 381 (0)5 333 24 li | KOPER adriatica.net CENTER POTOVANJ, Pristaniška ulica 2, tel.: + 386 1015 627 B410 SE2ANAadriatica.net CENTER POTOVANJ, Kosovelova ulica t b. tel.: + 386 10)5 73012 10 POTUJ PAMETNO 6.7. Hotel 2*. zajtrk 7 dni. letalo iz Ljubljane 299 £ 5.7. hotel 4*, 7 dni, polpenzion letalo iz Ljubljane 529 € hotel 2*. 7 dni. zajtrk letalo iz Lubljane O 299 £ AdriAKcA.net CENTER POTOVANJ www.centerpotova nj.si . MARTELLANI 1 električni material in svetilke POPOLNA RAZPRODAJA OB PRENEHANJU DELOVANJA Svetilka Titti za otroke 14,75€ namesto 29,50€ Jb Izdelki VIMAR: 40% popust! Zadnji ventilatorji že od 16,80€ in s 30% popustom Velika izbira lestencev XX. septembra \ ¿> % s f 8 /Ljudskivrt J? \ j? W y O«*' i«*«* Cbt» MARTELLANI električni material in svetilke Ulica Galilei 21/A Trst - Tel./ Fax 040 573182 PEKING - Obisk ameriške državne sekretarke Condoleezza Rice odprla vprašanje človekovih pravic [ PEKING - Ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice, ki se v okviru azijske turneje mudi na na Kitajskem, je v pogovorih v Pekingu odprla vprašanje človekovih pravic. Iz ra zi la pa je tu di za do volj stvo za ra di ki taj ske odločitve za pogovore z odposlanci tibetanskega duhovnega voditelja dalajlame.»Zadovolj-na sem, da bo dru gi krog po go vo rov,« je po -vedala Riceova. Izrazila je tudi upanje, da bo med pogovori kitajskih predstavnikov z odposlanci dalajlame prišlo do pozitivnega razvoja. Dodala pa je, da ZDA ne sprejemajo kitajskih obtožb, da hoče dalajlama doseči neodvisnost za svojo domovino, ki je pod kitajsko oblastjo že skoraj 60 let. »Dalajlama je pomembna moralna avtoriteta. Je oseba, ki je zavrnila nasilje. Je oseba, ki go vo ri o kul tur ni in zgo do vin ski ver ski avtonomiji. Ne prizadeva si za politično neodvisnost,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedala ameriška zunanja minis tri ca. Ri ce ova je raz kri la tu di, da je v po -govorih s kitajskim predsednikom Hu Jintaom in pre mi e rom Wen Jia ba om od pr la tu di vpra -šanje več priprtih oporečnikov, pa tudi nadzora nad internetom s strani vladajoče komunistične partije, ki ga je označila za eno izmed žgočih vprašanj. »Internet postaja prisoten vse po vsod. Ne bi smel bi ti ne kaj, kar bi ovi -ralo in omejevalo politični govor,« je povedala Ri ce ova. S tem se je od zva la na po roči la, da je na Kitajskem priprtih več blogerjev zaradi izražanja kritičnih pogledov glede kitajske vlade. Ob začetku pogovorov se je sicer Hu Rice ovi za hva lil za obisk v opu sto še ni ki taj ski provinci Sečuan, kjer se je ameriška ministrica mudila v nedeljo, pa tudi za ameriško pomoč po katastrofalnem majskem potresu, v katerem je umrlo skoraj 90.000 ljudi. Kitajska tiskovna agencija Xinhua je pozneje poročala o njegovih besedah, da je Kitajska zavezana izboljšavi odnosov z ZDA, ki so v zadnjih letih trpeli zaradi sporov o vprašanjih, kot so človekove pravice in trgovina. Sogovorniki so se dotaknili tudi severno-ko rej ske ga jedr ske ga pro gra ma, prob le mov mednarodnega gospodarstva, podnebnih sprememb in mednarodnega odziva na politično krizo v Zimbabveju. Pri slednjem je Riceova vztrajala, da mora ključno vlogo odigrati Var nost ni svet ZN, med tem ko Ki taj ska za go -varja rešitev znotraj Afrike, še poroča AFP. Pogovori s kitajskimi voditelji so potekali na njen drugi dan obiska Kitajske, ki je bila tudi zadnja postaja na azijski turneji Riceove. Pretekli teden je v okviru srečanja zunanjih ministrov skupine G-8 obiskala Japonsko, nato pa odpotovala v Južno Korejo, kjer je bila glavna točka pogovorov jedrska razorožitev Severne Koreje. (STA)