IZ LJUBLJANSKE TOBAČNE TOVARNE
»Kadar se tepeta slona, je trava poteptana«
Tobačna tovarna Ljubljana je s svojim znat-nim celotnim prihodkom eden najpomembnej-ših kolektivov v občini Ljubljana Vič-Rudnik, z več kot dva tisoč zaposlenimi in več kot stoletno tradicijo je pomemben kolektiv^a Slovenijo in kot proizvajalec najpriljubljenejše jugoslovan-ske cigarete Filter 57 je TTL pomembna za celotno državo. Ta kolektiv pa je zašel v hude šrkipce (o temu smo že pisali pred dobrim mese-cem in opozarjali na stanje do katerega je sedaj res prišlo), vendar ne po svoji krivdi. Krivca v sedanjem položaju niti hi tako enostavno poka-zati kar s prstom, saj ni en sam. V vsem spletu okoliščin je zanesljivo edini, ki ni popolnoma nič kriv: TTL, vendar to moralno zadoščenje kolektivu ne pomaga kaj dosti. TTL je pravza-prav kriva, ker proizvaja, ker dela... absurd! V času prizadevanj za gospodarsko ustalitev, ki jo želimo doseči z več dela, z več marljivosti, pa vse odpove, ko se vmeša administracija in drža-va s svojimi ukrepi.
Ljubljanska Tobačna je v minulih letih vedncj poslovala dobro, čeprav so bila tudi obdobja, ko se je pojavljala izguba. Do nje je prihajalo ob neskladnih spremembah cen tobaka in cigaret, vendar so to takrat v zvezni vladi dobro vedeli in tudi upoštevali. Ob podražitvi so skratka poskr-beli, da so lahko tobakarji v Ljubljani in drugod pokrili izgube, za katere niso bili krivi. ZIS je takrat z resnim in poglobljenim pristopom zago-tavljal kolektivom normalno poslovanje. Ome-njena neskladja so bila le kratkotrajna. Sedaj je položaj precej drugačen in kolektivu TTL ni jasno, kako se bo izmotal iz izgub, občini Vič-Rudnik pa tudi ne, kako pomagati kolektivu, kako pokriti izgube, itd.
Dnevno 3,3 milijonov izgube
Kako je prišlo do sedanjega položaja in kje je danes TTL? Ljubljanska Tobačna dela z izgubo, ker so se dvignile cene tobaka, maloprodajne cerie pa so ostale nespremenjene. Cene surove-ga tobaka so povečali za 93,4 odstotkov, cene fermentiranega tobaka 75,8 odstotkov, cigarete pa stanejo toliko kot prej. Zaradi tega neskladja nastane vsak dan v TTL za 3,3 milijone (novih!) dinarjev izgube, če proizvajajo v skladu s plani, torej normalno. V jugoslovanski tobačni indu-striji pa nastane dnevno izgube za 15 milijonov dinarjev. Pomnoženo s številom dni da to (odvi-sno od starih zalog tobaka) pri TTL letos že 200 milijonov (novih!) dinarjev izgube, v Jugoslaviji pa pri tobakarjih blizu 1,5 milijarde dinarjev izgube!
Cene surovega tobaka so še določene v ra-zmerju do pšenice in z dvigom cen pšenice, se podraži tudi tobak. Ker se je cena pšenici pri nas dvigovala. so sedaj tudi povsem upravičeno dvignili ceno surovemu tobaku, v skladu z ra-zmerjem, ki je družbeno. Tu pa se je »veriga«
strgala. Dvigu cen surovega tobaka bi tnorale slediti višje cene v maloprodaji, to pa se ni zgodilo. Kmetje so ^rodajali po novih cenah, tovarne pa so imele na izbiro: kupiti po novih cenah, ali utaviti proizvodnjo. Vse tovarne so se zaenkrat odločile za prvo inačico, raogoče pa se bodo v kratkem prisiljene odločiti za drugo.
Zakaj se je »veriga« strgala? Po dvigu cen surovega tobaka so pripravljali in usklajevali nove cene tako proizvajalci cigaret, kot v skup-nosti za cene, kjer so izoblikovali tri predloge, pa še razne komisije, itd. Vse to pa je padlo v vodo, ker se za v desetletjih utečene in v svetu izenačene načine izračunov, v zveznih organih naenkrat nisp več zmenili, temveč so poskusili vse urediti na »hitro in počez«, da bo bolj »enostavno« in so za vse predlagali isto podraži-tev: 15 odstotkov. Kakšna so v določeni cigareti razmerja posameznih vrst tobakov in stroški, zvezna administracija sploh ni upoštevala in to-bakarji so si tahko svoje izračune, ki so bili pripravljeni poglobljeno in resno, zataknili za klobuk. Ko so v zvezi le uvideli, da zadeva ni tako enostavna, kot se zdi marsikomu na prvi pogled, so na sestanku direktorjev vseh tobač-nih tovarn Jugoslavije z žepnimi kalkulatorji (dokler si iz ene pisarne le niso sposodili večjega računskega stroja) izračunavali kakšne naj bi vendafle bile cene, potem pa po telefonu liciti-rali z odgovornim funkcionarjem zvezne vlade, za koliko odstotkov lahko spremenijo cene. To bi sicer na novih osnovah mnogo bolj pogloblje-no lahko pripravili v strokovnih službah tovarn
in bi to direktorji Ie dostavili! Sploh pa je bil izračun pri poprejšnjem medsebojnem usklaje-vanju že narejen in je šlo v bistvu za ponovno »odkrivanje Amerike«, le na bolj površen na-čin.
Cene cigaret še vedno brez soglasij
Ko so bile tako cene usklajene, je spet vse padlo v vodo. Čeprav so bile v zvezni skupnosti za cene reči le usklajene, pa mora maloprodajne cene odrediti ZIS in sicer na osnovi soglasja republik in pokrajin. Tega soglasja pa naenkrat ni bilo. Dala ga ni Stovenija. Zakaj?
Pri novih cenah cigaret naj bi bilo povišanje cen le tolikšno, da bi pokrili večje stroške proi-zvajalcev, davek naj bi ostal nespremenjen, v odstotku pa bi se glede na novo ceno celo zmanjšal. Odstotek davka pa je določen z zako-nonj. Slovenija ni dala soglasja, ker je zahteva-la, da ostane stopnja obdavčitve enaka in bi se glede na proizvajalčevo ceno moral povečati še davek, torej bi bila podražitev večja. Republika je hotela enostavno povečati priliv davščin v svojo blagajno.   •
Tu se je zataknilo, ker ZIS in druge republike niso pristale na povečanje davka (oziroma ohra-nitev obstoječe stopnje, ali deleža davka). Nji-hovo stališče je: davek mogoče kdaj kasneje, sedaj nikakor ne. Nastala je absolutna pat pozi-cija: ZIS in dmge republike nočejo več davka.
Slovenija hoče več davka. Brez soglasja ZIS in drugih republik ni več davka, brez soglasja Slo-venije pa ni novih cen cigaret.
Kakšni so nagibi ZIS in drugih republik, da ne marajo več davka oziroma da ne želijo obdržati sedanje stopnje obdavčitve? Verjetno gre za okvir cen, ki so omejene v rasti z resolucijo in bi zaradi te podražitve (z davkom vred) verjetno preveč poskočili odstotki podražitev in s tem tudi izračuni življenjskih stroškov. Zato nujno brzdati cene in ZIS ima tu verjetno prav. Ciga-rete so v košarici za izračun kar »močna« po-stavka, vendar je mogoče le bolje, da »porabi-jo« dovoljene odstotke podražitev cigarete, kot pa da te odstotke »porabi« npr. meso. Je na-sprotovanje Slovenije v tem smislu? Ali želi republika le več davka in si s tem olajšati iskanje virov, iz katerih bi plačali manjkajoče milijarde v zvezni proračun?
Možno je le samoupravno odločanje                :
Ob vseh postopkih, zapletih, težavah itd. se vsiljuje še nekaj sjcrbi. Samoupravno usklajeva-nje med tovarnami je zvezno uradništvo z zama-hom roke odgnalo kot tečno muho in tako sku-šalo »učinkovito poseči« in torej dokazati kako »enostavne« so rešitve. Žalosten propad tega poskusa je dokazal, da državno odločanje nika-kor ne more nadomestiti samoupravnega spora-zumevanja in samoupravljanja. Čemu potem vedno novo vseiljevanje rešitev Aleksandrov-skega sekanja gordijskih vozlov, ko nastane po-tem več sto manjših in nerazrešljivih vozlov in potem še tisoč...
O težavah tobačne industrije v vseh republi-kah modro kimajo in kažejo s prstom na Slove-nijo: vi ste krivi, pri nas pa v republiki modro molčijo. Res je: kdor molči, sedmim odgovori, vendar kdor molči, včasih s tem priznava tudi krivdo. Kaj vse smo Slovenci v drugih jugoslo-vanskih tobačnih tovarnah, ki se dušijo v izgu-bah, ni za papir.
V Sloveniji so trkali delavci TTL že na vsa mogoča vrata, pa so povsod naleteli le na zago-netne nasmeške, zadrego, vse mogoče razlage in ko so delavci TTL pokazali zakon, v katerem piše, da je dolžan plačati izgubo tisti, ki je sprejel ukrepe, ki so povzročili izgubo, so našli v republiki pravni^a, ki je delavcem TTL. razložil: nihče ni nič sprejel in torej nismo odgovorni, če je pa izguba nastala zaradi tega, ker ukrepi niso sprejeti, pa zakon nič ne govori. Torej nebos plačilom nič.
Posebnega komentarja to ni vredno. To spo-minja na star afriški pregovor: Kadar se tepeta slona, je poteptana trava. Pa tudi najbolj trpi trava!
MILOVAN DIMITRIČ