117. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 24. maja 1897. XXX. leto. lahAja vasic dan ■ffitl^ izirali nedelja in praznike ter »Mj« po poŠt i prejcman 7i\ avstro-ogerBk e 4ezele ta vse loto lf> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedcu aiooec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pobijanj k na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr, na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za osna ni la pla/nje ae od Iti ris topne petit-vrate po 6 kr,. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniltvo je na Kongresnem trgu st. 12. Dpravniltva naj ie blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Hrvatske volitve. Ii Zagrebu, 22. maja. .Zora paca, bit će dana!"1 Tako je oduševljeno pel nad nesmrtni Prerado v i d, ko je videl, kako je ilirsko gibanje iznenada obndilo narodno zavednost hrvatsko. Od tedaj je poteklo mnogo let. Hrvatskemu naroda ie je izjalovilo mnogo nadej, a zadele so ga velike nesreče. Naša zgodovina v tekočem stoletja se more prispodobiti samo veliki rani, katera nas i danes I j uto peče, a sam H g \e\ kdaj se zaceli. Vladajoči sistem nas danes tlači bolj kakor kdaj poprej; vrg. I nas je v požrešno žrelo Madjarov, onih istih Madjarov, katere smo I. 1848. pobili, onih iatih Madjarov, kateri brez hrvatskega morja ne morejo ž*veti in kateri bi sploh morali prej ali si* j izginiti, ako bi na naadjarizirali Slovanov, ka teri jih obkoljajejo od vceh stran i j. Madjari vedo vsa to prav dobro, zategadelj ropajo slovaško deco, da jo pomadjarijo, zato madjarijo šiloma Me Iju marce, Srbe in Rumune, in sato so se v novejšem časa vrgli na Hrvatsko, katero hočejo degradirati za madjarsko županijo, da si na ta način razširijo svoj msgva-rorszsg do naftega Jadranskega morja. V ta namen poslali so nam Madjari jednega svojih najboljših pijosirjev za bana — grobokopa kraljestva hrvatskega in njegovih pravic, kateri naj v nas nduši slovansko-hrvatsko narodno zaveđnoet in nam nsili veliko madjarsko idejo, in nas počasi popolnoma pomadjari. Ta slavni junak je grof Dragotin Khnen Hedćrv ;i-y, čegar ima ostane nam Hrva'oui nepozabno, zakaj česar nam ni tekom stoletij vzel Turek, ni Benečan, niti Nemec, to nam jemlje zdaj on, in Žal, da nam je že marsikaj vzel. Brez milosti tepta slavni grof HcdtSrvarv naša prava ; vsako zapoved ii PeŠte izvrši brez obotavljanja in kaže se, da se njegovo srce veseli toliko bolj, kolikor večje krivica nam more etoriti. He" !*Jr\ drvjeva vlada je prava strahovlada, in ni se Čuditi, da je narod začel že pešati, da je onemcgel v borbi proti sili in da je že začel obupavati. A to obupavanje je bilo opravičeno tembolj, ker smo se sami začeli mej seboj prepirati in bojevati, ker smo se mej seboj klali kakor zveri, namesto, da bi se bili sic žao uprli madjarskemu navala — v tem, ko je narod propadal in zaman iskal pomoči. To obupno stanje LISTjEK— Vaški svetnik. (Humoreska Spiaal S?atopluk Oech.) Mit) Ženske so zrle dolgo časa za odhajajočim, čegar majhno osebo v širokem plašča je obsevalo zahajajoče Bolnce s svojim svitom kakor z veliko glorijo. Potem so se domov vrnile, pomenkuje če se o dragem odsotniku. Mej drugim jim je povedala Ž» franka ludi romarjevo željo radi varnosti pehišja. Dejala je, da hoče ostati s Lidaško v njegovem stanovanja do polnoči — „da je ne bo strah", tako je rekla. Toda njena požrtvovalnost je imela drug namen. Jaz menim, da je hotela stražiti Lidnško. Devica Urška se ji je ponudila, da ji bo delala druščino. „Liduška nama bo lahko Čitala iz pobožnih knjig, katere ji je Fabijan pustil," je pri' stavila. In glej 1 Tudi Dura&ka se jima je ponudila, da bdi z njimi. Ko so povabili s kričanjem v gluha ušesa še staro Barbo, naj se jim pridruži, kimala je ta prav skozi vso vas, da je zadovoljna. je doseglo vrhunec po smrti dr. Ante Startevića, ko je d;. Jcs. Frank z nekaterimi zapeljanimi svojimi pristaši začel uničevati svojo lastno stranko, stranko prava, proglasivši sebe in svoje pristaše za „čiste pravaše", in učeč, da je samo on sposoben voditi hrvatski narod, da je samo on rodoljub, vsi drugi, izkušeni rodoljubi, pravaši in obzoraši, pada so zapeljevalci naroda, podkupljerci itd. S to tak tiko je eilno demoliziral narod, kateri zdaj ni vedel, kam naj se obrne, koma naj veruje, ker, sodeč po pisavi listov, ni bilo v celi Hrvatski nobenega pošte* nega človeka več. V tem prežalobtnem, obupnem položaja prišel je čas volitev. Ali v odločilnem trenotku obsenčil je dober genij hrvatske rodoljub*«, jim razsvetlil razum in jim predočil pravo sliko domovine. Za-Btala jim je sapa in solze bo jim zarosile oči. Toda Hrvat ni ostvarjeu, da joče, in da jokaje pred sovražnikom umira. Hrvatski rodoljubi so spoznali: Samo v slogi je rešitev! Združili so se „ObsoraŠi" in „ Dnino vinari" in ves hrvatski narod je pozdrav I slogo z nepopisnim veseljem, goječ prealadko nado, da se na ta način da mnogo storiti, mucgo popraviti in ves narod spraviti zopet na pravo pot. Zičele so se volitve. Složna opozicija je začela delati z združenimi močeni, da paši na Markovem trgu vsaj dokažejo, da se brez borbe ne damo zatreti. ZdraŽena opozicija je postavila kakih 50 kandidatov, ali posebnega uspeha ni pričakovala, zakaj če narodna volja ne nastopi z elementarno silo, uduši jo lahko madjaronsko nasilstvo, kaki r se prakticira pri nas. Kako se na Hrvatskem vrše volitve, se ne da popisati; a ko bi ae popisalo resnično, bi nihče ne hotel verjeti, da se dogajajo tika naBilstva. 7. • nekaj dnij pred volitvami se začne po celi Hrvatski obsedno stanje. Poti in ceste se za-pro, narod se ne sme nikjer shajati, uradniki za-pro svoje pisarne in se v spremstvu orožuikov raz idejo po vaseh, kjer z obljubami in grožnjami kor tsštrajo za vladne kandidate. Kjer je prebivalstvo nepoučeno in neizkušeno, tam obetajo nebe9a in zemljo, a kjer se prebivalstvo zaveda, tam greze na vse mogoče tačine in zapirajo opozicijonalne volilce. Din volitve je v vsakem opozicijonalnem okraju po jedna stotnija vojakov, časih tudi več, pripravljena streljati na neoborožene volile, če to Tako ko je zbralo vee društvo v Fabijanovi koči, ki je stala koncem vasi. Na mizi so našli knjige, poleg teh tanko lojeno svečo, ki je bila na taknjena skrbno v lesen svečnik, . velikanski kos mrslega svinjskega mesa in — kolik čudež! — visoko, vitko steklenico. Ogledale so si jo od vseh strinij ter bile k.inčno vse istega^mnenja, namreč, da je v nji — vino. Toliki radodarnosti Fabijana se kar niso mogle dovolj načuditi, zlasti ker je bil sicer črevljar-krpar sila štedljiv in tudi nbožen. Ko pa ee je velikansko začudenje nekoliko poleglo, so se posvetovale, jo-li naj bi vse prepustile dekletu, ali naj bi na Liduškino zdravje povžile skupno, kar ji je pripravil črevljar. Umevno je, da je bil drugi predlog jednoglasno sprejet. Ko so se s svinjsko pečenko in z vinom odobrovoljile, pričele so 8 čitanjem. Na mizi so ležale tri knjige. Prvi je bil naslov: »Rej srca ali ljubezen za kratek čas"; drugi: .Razni doživljaji španskega viteza Don Juana" ; pri tretji pa je manjkalo par prednjih listov, kakor tudi naslovna stran. Pobožne žene, katere so pričakovale kak spis is življenja svetnikov, so se nekoliko začudile »ljubezni za kratek čas* ter „španskeruu vitezu". Trenotna vzne- zaukaž-i načelnik političnega okraja. Okrajni načelniki, veliki župani, ali drugi višji vladni uradniki spremljajo madjarouske kandidate, po v is h, priporo-čujoČ j h volileem, opozicijonalni kaudidatje se pa ali niti ne puščajo v njih ekraje, a če so jim že dovoli, da stopijo rcej volilce, jih spremljajo povsed orožniki, ne v osebno varstvo, nego da pazijo, da kan 'iti :fj" ne sklicujejo shodov, in da ne poučujejo volifeev. Opozicijonaleu kandidat se mora v svoj okraj vtihotapiti in tajno obiskati svoje volilce — če ga prej ne zasačijo, v katerem slučaju ga za-pro ali pa iz okraja iztirajo. Samo rodoljubni duhovniki morejo navzlic vladni sili mej narod. Lahko se reče, da gre niši duhovščini velik del zaslug, da narod ni propal. Kolika sreča, ko bi i vi Slovenci imeli tako razborito ia rodoljubno duhovščino, kakor p i! Valed sloge v opoziciji, pokazala se je kcj začetkom volilnega gibanja neka nepričakovana živahnost in navdušenost mej narodom. Naravno, da je tudi vlada bila o tem pravočasno obveš^ona, in da ie napela vse svoje sile ter porabila vsa sredstva, da uduši mogočno gibanje, a trudila se je zaman. Kovacsevics ur, veliki župan zagrebški, Pejacievich ur, veliki župan oseš'ii, pcdžupau Čuvaj in vsi drugi znani in neznani junaki sedanjega sistema tekmovali so, kdo eteri večja nasilstva in večjo nezakonitosti, a dospgli so, da je dodej izvoljenih 25 kandidatov združene opozicije, 2 frankovca in 2 divjaka, do'im je v prejšnjem pabor^kem zaredanu štela oda opozicij*, skupaj 11 poslancev. Upati je, da ta močna opozicija doseže, da se uniči nezako-n ta volitev v Nuštaru, kjer 150 opozicijonal-mm volilcem ni bilo dopuščeno glasovati, v Jaški, kjer so zfprli toliko opozicijonalnih vohlcev, kolikor je bilo treba, da jo zmagal madjaron Erčolv, in v Petrinji, kjer je bil pravaš Barčič na najpri« prostejši način prevaran; dva dni pred volitv jo streljali eo orožniki na volilce; jeden volilec je bil ubit, šest j h ja bilo ran;« m h, a politična oblast je mnogo volilcev zaprla radi „puntanja". Vzlic temu je Barčič pri volitvi debil 1^6 glasov, njegov mad-jaronski protikandidat Ferich samo 192. No, naši Madjaroni si znajo tudi v taki etiski pomag.ti; rastali so za Birčiča samo 100 glasov, a Fericba so proglasili izvoljenim z 2 glasoma večine. m^i-.iM,"' ____i-1, 1 ------J- — —i mirjenost pa jih je vendar takoj zopet minila ; vedela eo pač, da sila čednoBtni Fabijan teh knjig ne bi bil izročil nežnim Liduškinim rokam, ako bi ob-sezale le senco posvetnega. Po dolgem, u složnem glasovanji so se pobožne sestra odločile za tretjo knjigo. Zvesto je poslušalo društvo, ko je Čitala L:duška : „. . . Amorjeva zlata, ob demant brušena puščica je šinila skozi snežino bruseljskih Čipk v ledeno nedrije". . . Bralcu naj zaupam, da se js ta knjiga, katere začetek v resnici veliko obljublja, nazivljala takrat, k a je bila še cela: , Nogo vična podveza gospe marine", ter da so bile v njej kaj pikantne in sentimentalne epizodice. Nepotrebno je omenjati, da je bila knjiga prevedena iz francofič;ne. Lidoška je torej čitala. Urška je pozorno poslušala ter zmajala včasih z glavo; DuraŠko je objel spanec, £afranka se je trudila, da bi vsaj trepalnice vzdržala v vodoravni smeri, stara Barbara pa je kimala z glavo, dočim bo njeni koščeni prsti počasi premikali jagode rožnega venca. K. .n« v- prih.) V Sv. Ivana Žvbao imel je kandidat zdruiene opozicije, dr. Ivan Zahar cgromno večino. Ko je to volilna komisija videla, je volitev kar na kratko ustavila Kdaj s« bo vršila nova volitev, ie ni znano. Danes (22. t m.) se je vršila volitev v okraja .Bošnjaci" v Slavoniji; doslej se ve samo to, da so se Še pred volitvijo primerili veliki izgredi. Vojaki in orožniki so streljali na narod in ubili 7 Ijadij ter jih mnog j ranili. H vzburjeni narjd js napadel vojake in nekatere ranil. V tem okraja je zmaga opozicije gotova, ali madjaronski kandidat, vseučiliski profesor Tomesich, kateri je včeraj propal v svojem okraju, moral bi biti izvoljen v Bošnjacih in radi tega je vlada nastopila tako nasilno. Vieh naailafev, katera so storila oblastva, ni možno popisati, naj loraj zadošja, kar je bilo navedeno, a dodani naj bodo še nekateri drugi karakteristični momenti, V turcpoljskem okr>ju, kjer je bil doslej vedno voljea madjaron, zmagal je zdaj opozicijonalec, vse-llSilišdoi prof a nor Bresztyenszky s 656 glasom proti 99. V Klanjcu so oblastva dva dni pred volitvijo v. pna opozicijo.mlnega kandidata dr. 3 Mazzuro, »h na dan volitve zbralo se je iz vsega okraji nad 10.000 Ijudij okolo Klanjja, (-ko, da so okrajni a 11 ti k. in drugi madjaroni v smrtnem strahu dovolili povs m poštene in nepristranske vo itve, vsled otsar je bil dr. Masmra izvoljen z neverjetno ve-l.ko Večino. V Djhkovu je bil z znatno večino iz volje i dr. Mirijan Djrenčiu, vzlic temu, da je bil iz Zagreba jedenkrat za vselej izdan ukaz, d.i mera biti v Djakovu izvida Madjaron, samo da ee sveta dokaže, da jo škof St:ossaoayme osamljen in da u ima pristaš jv. V Ddlu.cth je bil izvoljen David Starčević, oni iati, čegar črevelj je 1. 1887. zadel g .speda grof* HeJe-v.i yja na nekem jako ue-delikatnom mestu njegovog i telesa. V Sisku je bil z ogromno večino izvoljen Grg* Tuškan, kateri je svojedobno s prisego potrdil, k tm je Davidov čravelj zidel bana, ter bil zaradi t'ga obsojen in zaprt. Izvoljeni so vsi voditelji opozicije, a izmej Mulja roi.07 bo padli prvi stebri sistema: sekoijski predstojnik Krajcsovica v dvtib okrajih, E jeraderfer, Tomaeich, sia hrvatskega ministra Gasa pl. Jasipo-vich, dr. Schvvrz, dr. GavraniČ, dr. Schvvarzmajer in mnogo drugih odličnih rti * rij ar eno v, tako da je zmaga združene opozicije uprav nepričakovano sijajna in poraz Madjaroco* grozen. Hrvatski narod je dobil pri volitvah u&ue sile, katerim vlada s svojo stranko niti od dal'č ni kes, a to je toliko večje važnosti, ker je prihodnje leto obnoviti hrvatsko cg-rsko nagodbo. Nesrečni dr. Frank je postopal raeuda sporazumno z vlado, ker je v raznih okrajih postavil proti kandidatom združene opozicije svoje kandidate . v Delnicah na pr. so vse cblaeti agitirale za Frankovega kandidata, s>mo da premaga Davida Starčevici, zakaj gospod grof Ht§i6cva-y se tudi zda; ša razjezi, kudar vili njegove črevlje, David p i no e bos priti v sabor. Ali Fran ko vo prizade vanje je bilo zaman; pokvaril je desti, toda danes je moralno mrtev. Narod mu je pokazd hrbet. Il« mej vseh njegovih kandidatov isvo!jona sta samo on, v okraju, kjer mu vladi ni postavila protikandidata, in dr. M le Starčević, kateri je bil z veliko teJav) izvoljen pri o?j» volitvi. Vo'itve šti niso končane; no, akoBjg da srečo, dobimo še kakega hrabrega bojevnika. Ali i zdaj n*m srce utriplje veselja Dad tolikim uspehom, kateri je pripisovati samo silno prebujeni zavednosti naroda, kateri jo navzlic vsem naailatvota izrekel tako strahovito obsodbo dacašnj gi sistema. Zdaj smo zopet oživeli, v sebi čutimo nove moči in prepričani smo, da premagamo napobled našega sovražnika. Tedaj pa bomo srečno, ako Bog da, združ ni z Van,i klicali: „Ž i v o 1 a Hrvatska, z j e d i -njena s Slovenijo! Bratjo. mili bratje S-ovenc', veselite se z nami, kajti „zora paca bit 61 dana!1 Rodoljub. Slovanskega življa na Primorske n boj za obstanek. (Dalje.) Po navedenem govoru dra. Forjančiča je vitez Znamirovvski pradlagal konec debate, dr. Funke pa je pred'agal, da se glasuje imenoma. Oba t/redloga sta bila sprejeta in se je konec debate s 160 glasovi proti 100 glasovom določil. Izmej contra-gevornikov so lii še oglašeni dr. Cambon, dr. Bartoli, dr. Gambini, dr. Verzegnassi in dr. Hortis, mej p r o • govorniki pa poslanji dr. Laginja, dr. Brzoral, ZiŠkar, dr. Gregorec, Km-spieler, dr. Gregorčič in V. Pfaifer. Izmej teh sta bila voljena generalna govornika j contra dr. Ilortis, pro pa dr. Laginja, Čegar govor slove: Visoka zbornica! Ž vi mi je, da nisem tako pri glasu, da bi mogel morda vsaj približno odgovoriti predgovornika (dra. Hortisu). Vendar bom govoril k nujnosti predloga, gospođa, ter poskasil pobiti trditve gospoda predgovornika. Doslej sem mislil, da je precenjeni g. tovariš Hortis zgodovinar, ne pa pesnik. Na, zmotil ssm se. R-kel je, da Italijani nikdar ne režejo trt, dajso mirni, in da nam ne delajo nikdar krivic. Dovolite, da posežem v tem ozira nekoliko nazaj ! Kraji, v katerih so se dogodila dejanja, radi katerih je bil podan predlog nujnosti, leže veči noma na zahodni strani Iitrijs in ponajveS v okraju Poreča in Pulja. Slovanski narod se je naselil ondi koncem 16. veka. Dolgo ni še odtlej, vender pa '<■•') let, odkar smo ondi, 300 let, odkar ondi trpimo. Tddaj je razsajala v zahodni Istri, alasti pa v mestih kuga, ki je pobrala tako zelo ljudi, da je ostalo n. pr. v Poreču samo 30 ljudij Tako je bilo tudi v Puiji, Kjvinju in v drugih mestih. Kar jih je ostalo, to priznam, so bili latinskega rodu, so bili Italijani. Kako se je vedlo to prebivalstvo pred 300 leti do naših prodnikov, ko smo korak za korakom branili svojo domovino v Dalmaciji in v Bosni ter se morah šele turški premoči umakniti in si poiskati domovino na zahoda dežele, — kako so se vedli tedaj eigoori, pradeii današnjih strankarjev italijanske politike ? — Proti narodnosti, proti italijanskemu prebivalstvu kot taki nismo imeli nikdar ničesar. Jaz specijelno sem v vsem svojem življenju javno in zaseb 10 dokazal, da se no sme pri nas govoriti niti o kaki zavisti, ali o kakem sovraštvu proti italijanski narodnosti. Beneč*nski proveditori so imeli dolžnost, koncem svoje uradne dobe podati poročila. Ta poročila torej nujo hrvatska niti slovenska, ampak prietuih Benečanov. Djkazati hočem, kdo je porezal trte, kdo je kalil mir. Marii Malipiero, proveditore lutrije, je podal 1583. leta obširno poročilo o svojem poilovanja v Istriji, sosebno v Puiji. Ta se glasi v poročilu neko mesto (govornik čita najprej italijanski original ter poda z dovoljenjem predsednika še taistega prevod, iz katerega je razvidno, da so že 1583 italijanski premenitniki izvrševali nasilstva in umore, da bi so iznebili neljubih jim kmetov. Milipiero pripoveduje, da Italijani škodujejo Slovanom na raznovrstne načine. Kradli so jim kolesa, vozove, poljedelsko orodje, pobijal, ali pohibljali so jim živino, obrezovali jim oljke, uničevali njive in travnike, jim oskrunjevali hiše ter jim grozili 8 smrtjo, neprestano jih izzivajoči ) Gospoda m ja! 300 let pozneje potujete lahko v Polj Via Sergia štev. 55. in tam ri oglejte skoro na vratih stanovauja nekega državnega poslanca že mesec dnij ohranjeni napis: morte a Laginja (Smrt Laginjil), m... a Lrgnja! (C ajte, čujte!) Neki drugi proveditore, Giaccomo Rhenier, nepristranski sveiok iz I. 1585. pravi v svojem poročila. (Govornik čita:) .Vračajoč se k poljedelstvu, katero seru z naporom vssh s/ojih duševnih sil pospeševal, sporočam Vašemu prevzvišenstvu, da je jedna tistih stvarib, ki me napolnuj^jo z nad) najboljšega vspeha, prae'jenstvo Morlakov iz Zadra in iz Šibenika, ki so bili doslej pad turško vlado. Ti ljudje niso samo jako močni in vajeni truda, ampak tudi jako pridni in za poljedelstvo jako Bpretni." Uradno poročilo proveditorja Lodovica Mamona se glasi (lita:) „Ko sem bil v Matteradu, pripadajočemu k pravosodja Umaga, da bi udaril pečate na hraste — za arzenal — prišli so k meni vaščani ter so me prosili, da bi smeli v svojih krajih saditi trte, (česar jim meščani v U nagu ne puste), ker vaščani nimajo vina ter ga morajo kupovati za visoko ceno od meščanov Prosili so me torej, naj določim mejo, da bodo mogli 8aditi vino in drugo na svojih zemljiščih" itd. In dalje (čita:) .Novi prebivalci, zlasti Mor-laki — torej Slovani — goje z veliko marljivostjo in trudaljubnostjo oljke, gnoje* jim, Česar stari (t. j. italijanski) prebivalci niBO znali, ali pa niso hoteli storiti." V istotako ugodnem smislu sodi o Mor laki h poveljnik RazporSke trdnjave na Krasu v svojem poročilu Hijeroaimn Correrju, tako todj proveditor Nicolo Salomon, tndi koncem IS veka. Te podatke, gospoda moja, sem posnel iz neka knjige s naslovom .Notnie storiche di Pola, sdits per cura del monicipio*, t. j. izdano po skrbi — in meni v veliko zadoščenje — „po municipija v Palji*. (Veselost.) To so torej 4 klasične priče, da smo m v zahodno Istrijo naselili kakor element kultur« mira, pridnosti, dela; klasičen dokai, da nismo bili mi izzivači, da nismo rezali mi trt, ampak da so bili drogi, ki so aanesli to navado v Iatrijo, da je delala to zaostala oligarhija, ki se prišteva še dandanes k italijanski stranki. (Bravo!) Iz tega že, gospoda moja, morete izpoznati, da se tu ne gre za malenkosti, ampak za stoletno poniževanje, zatiranje in zadrževanje pridnega naroda, ki si je zaslužil boljšo usodo (Prtrjevanje.) (Dalje prih.) V IJuhlJtaiii, 24. maja. Proti Ebenhochovemu šolskemu predloga oglašajo se zlasti učiteljska društva, drugo za dragim, kar je Čisto naravno, ker tu gre za koristi šolstva in učiteljetva. Pa tudi linška trgovinska zbornica se je izrekla proti temu predlogu in izrazila nado, da poslanci, kateri ljubijo narod in omiko, v državnem zboru, preprečijo, da ta predlog ne postane zakon. Volitve na Hrvatskem. Tadi tretji volilni dan ni bil posebno vesel za hrvatsko vlado. Voljenih je šest vladnih pristašev, 8 opozicijonalcev, in jeden divjak. Vladni listi sa tolažijo 8 tem, da je izid zaradi tega tako neugoden, ker je duhovščina silno agitovala. Raznesla se je bila govorica, da hrvatska vlada misli uvesti civilni zakon, kar je dalo povod duhovščini, da je začela proti vladni stranki hudo agitacijo. Porotne s dbe na Ogerskem. Sedaj ee v ogerskem držnvnem zboru razpravlja o zakonu glede porotnih sodeb. Težko si je misliti kaj bolj krivičnega, kakor bode ta zakon. Porotnik bode mcgel biti samo, kdor madjareki zna. Vlada bode pa smela razne sodne okolišs zložiti v jedno porotno sodišče, V tem slučaju se vzamejo porotaiki samo iz onega okoliša, v katerem bode porotno sodišče imelo sedež. V.ada bode pač gledala, da postavi porotna sodiSča le v ncjboljo zagrizene madjarake kraje. Rnmuni in Slovaki od tacih porotnih sodišč nimajo pričakovati pravice. Na Ogerskem mora vse služiti madjarizaciji, šola, cerkev, policija in tudi pravosodje. Vse kaže, da so Madjari sklenili zatreti nemadjarsko prebival* otvo, kar ss jim seveda ne posreči. Mirovna pogajanja mej Grško in Turčijo eo 86 že začela, a o njih teku se ničesar ne poroča. Sa to ni znano, sa ja li premirje sklenilo na nedoločen čas ali pa le za 17 dnij. Ker ni misliti, da bi se Turčija in Grška sami sporazumeli, so nekateri listi sprožili misol, naj se sklice evropski kon-greB, ki bode bkratu rešil še več drngih orijentskih stvarij. Nemčija je odločno proti kongresu, ker be-rolin8ki kongres ni bil dosegel svojega namena. Mnoge njegove določbe oo ostale na papirju, drugi so dale povod razaim diplomatičnim razporom, zaradi njih nejasnosti. Tudi sedaj bi kongres ne koristil. Nam 8i zdi, da je Nemčija največ zaradi tega proti kongresu, ker vidi, da bi na njem ne igrala nobene važne uloge. Pokazalo bi ee, kako je pala veljava Nemčije zadnja leta. Da sa to prikrije, ss kongres sklicati ne sme. Razmere na Kreti so kaj žalostne, od kar so odšli grški vojaki. Sadaj ni nobene oblasti, no-bene g 4, ki bi skrbel za red Evropske čete so le v nekaterih mestih. Cisto naravno je, da hudobni ljudje sedanji položaj dobro izkoriščajo. Ropi in tatvine so na dnevnem redu. Poškodovanci bs pa nimajo nikamor pritožiti. Res, presramotno je, da velevlasti še sedaj niso našle nobenega načina za urejanje krščanskih razmer, ko so se v stvar umešale. Lhtaši največ mirujejo, kar je čisto naravno. Mohamedanci so božali v meata in 80 onda pod varstvom evropskih bajonetov, torej jim kristijani ne morejo do živega Evropskih vojakov s Krete ustaši ne morejo spraviti. Sprijazniti se torej morajo s sedanjimi razmerami. Naj se pa evropske čete umaknejo, bode boj po vsem otoku. Društveni zakon v nemškem državnem zbora Ko je nemški državni zbor razpravljal O Riickertovem predlogu g^đe društvenih stvarij, se je opazilo, da so nemški državni tajniki drug za dragim ostavili zbornico, ko so jeli nekateri govor- viki očitati vladi, da nima nobena samostojnosti, temveč mora le to storiti, kar hote nekatere osebe, hi stoje v ozadja. Zato pa eedanja vlada ničesar tudi sa gotovo obljubiti ne more. Vso vladoo politiko vodijo Stamme in nekateri drogi reakcijonarji. Noben član vlade se ni npal temu oporekati. — Drogi znameniti dogodek je bil ta, da je pri tretjem branja glasoval državni kance'ar eam sa Riickertov predlog, torej proti vladi. Kana dar ee eam ne ujema s prusko vladno predlogo o preraembi društvenega zakona, a preložil jo je, ker so visoki gospodje to želeli. Dnevne vesti. V Ljubljani, 2-l.m-.ja — (Občni zbor „Dramatičnoga društva") vršil se je v soboto v čitalniški kavarni. Predsednik g. dr. Tavčar je poved*l, da se je začelo sib-skribiranje mesečnih dontskov, da ee ž njimi po-ravna stari dolg, kateri je nastal v času, ko je društvo usianovilo opero, dasi je imelo razmeroma jako majhno subvencijo, in pojasnil, di ea je po* skrbelo za kredit tudi čez poletje, da bodočemu društvenemu blagajnika ne bo vhč, kakor dosedanjemu, treba zalagati iz svojega. Na to je gosp. dr. Tekavčič pračital intendančno poročilo za mi-uolo eero-io. V njem jo vsestranski pojasnil gleda* lisko delovanje, povedal, da jo društvo vied podpore dež. odbora poslalo gdč. Ogrmčcvo ing. Kranjca na gledališko šolo v Monakovo in predlaga«, naj s izreče zaLvala m podporo dež. zbora kranjskemu, mestni občini ljubljenki, ravnatelju češkega narod-na a gledališča g. A. Šubartu, kateri podpira ulo* vensko gledališče, kjer, in kakor mor«, ter „Slovenskomu Narodu" in „ljubljanskomu Zvonu". Gosp. dr. Kušar je naavetoval resolucijo, naj «e naprosi lastništvo „Laibachfer Zeitung", naj ta list o slovenskih prodstavah opioh več ne poreč«, ker so ta poročila v primeri s poročili o nemških predstavah jako pristranska in neopravičeno ostra. Proti t*j reaoluc ji sta se izrekla g. ravnatelj Pire in predsednik g. dr. Tavčar, kateri je pa omeuil, da ee -slovenske predstave v uradnem listu nikakor ne merijo z ištirn merilom kakor nemške predstave, ker 38 o slovenskih predstavah poroča jako ostro, dočim se nemške predstave pretirano hvalisajo. Pri glasovanju je občni zbor odklonil resolucijo dr. Kušarja ter odobril inteodančno poročilo, gosp. ravnatelja češkega narodnega gledališča g. A. S u bo rta v Pragi pa v priznanje njegovih zsolag za slovensko gledališče soglasno izvcM častnim Članom. Blagajnik g. ravnatelj G. Pire je potem poročal o finančnem stanju „Dramatičnega društva". "V mlnolem letu je imelo društvo 29 273 gl. Gl kr. dihedkov in 30.743 gld. 15 kr. stroškov, deficit znaša torej 1409 gld. 54 kr., a, ker ao je na račun starega dolga, za obresti itd. plačalo 1235 gld. 17 kr., znaš* faktični d»ficit samo 234 gl. 37 kr. Društvene predetave so nesle 14.457 gld. 30 kr, veljale so pa 10 211 gl. 6 kr., povprek je torej vsaka predstava nesla G4 gl. SO kr. dobička. Gaze so zaačale 15 144 gld. 78 kr., pod pora 12.000 gld., gledališko društvo je dalo 870 gl, Članarina je znašala 396 gl. Ker sta pregk dovalca računov pismeno namauiia, da računov radi nekih malenkostnih formalnosti ne moreta odobriti, pojasnil je blagajnik obširno in vseBtrausko njiju ugovore, obžaloval, da revizorja nista prišla sama na občni zbor, da bi zastopala svoje ugovore in zahteial, n-j se pregle dovalca prisilit«, da natančno in strogo revidirata vse račune ter predložita natančno poročilo. Občni zbor jo pritrdil tej zahtevi in sklenil, naj ee skliče izreden občea zbor, kutererna naj pregledovalca predložita svoje poročilo, potem pa odobril proračun za 1. 1897 98, po katerem so troški preliminirani na 16.9119 gld. 51 kr. (12000 gaže, 1O0O repertoir, 1000 garderoba itd), dohodki pa na 17.200 (12 000 podpore, 1O0O članarina in gled. podporno društvo in 4200 predstave). Končno se je vršila dopolnilna volitev namesto odstopivših odbornikov gg. prof. Fantka, ravnatelja Pirca, ravnatelja Subica in dr. Tekavčiča. Izvoljeni so bili gg. Pire, Plantan, Pro-eenc in dr. Tekavčič, a ker je g. Pire volitev odklonil, je bil izvoljen g. dr. Vodusek, Ko je občni zbor vzprejel še resolucije, naj se prosi dež. odbor, da odpravi lože v drugem nadstropja, in naj društveni odbor uvažuje, bi li ne kazalo zvišati dra-Štveniuo od 2 gold., na 3 gld. je predsednik zaključil zborovanje. — (Umrl) je včeraj popoludne v starosti 73 let gospod Andrej Mulej, o. kr. ra." unski revi-ient v p., vrl narodnjak, kateri je moral zaradi svojega narodnega mišljenja za Saea nemških vlad mnogo britkega prestati. B j Ji mu zinalja lahka ia prijazen epimin! — (Kranjsko društvo za varstvo lova) je imelo včeraj svoj < b ni zbor. Druitvo je imelo v mine lem letu 23 uitanovnikov in 329 udov V sled ngodnih gmotnih ras mer je moglo darovati znatne premije osebju M varstvo lova in c. kr. orožništva, pa tudi po skrbe i za podpore rodbinam umrlih gozdnih čuvajev. Ker nedostaje za varntvo lova sposobnega osebja, izda društvo priročno knjigo zaponk in rabo osebju, da potem napravi preskušnjo t spo- i sobljenosti pri politični oblasti, povrh pa priredi meseca junija predavanja o priro lopisju, in o lovu na Kranjskem nahajajočih se zverij, o varstvu divjačine itd. Društveni dohodki za 1. 189G. so znašali 1029 gl. 37 kr., stroški 568 rI 37 kr., društveno premoženj* maša 2982 gld. 93 kr — (Meščanska vojašnica v Ljubljani) So-posestniki meščanske vojašnice ljubljiš5em vred. Občni tf.rvv eVleml je soglasno, naj se posestvo proda na prostovoljni dra5hi; vzkbena cMna določila seje za vojašnico m 24 000 gl , za z^mljiš e na 300 gl. V vodstvo me-.'ičanske vojašnice bili so izvoljeni gg. dr. Karol A h n č i č , Josip Lokar, Auton Rav nikar, Ferdlnand iS i m o n e 11 i in dr. Josip Stare, za preglednika računov pa gg. Matija Kune iu Karol Sr»inar. Dohodkov imel* ie rnsscanika vojašnic* v preteklem letu 3472 gld f>9 kr., stroškov pa 14G9 gl. 57 kr , torej 20O3 gl. 12 kr. prebitka, ki j«) plodonosno n*ložen. — (Nov odvetnik ) Gosp. dr. I. J a m š e k je odprl v Litiji svojo odvetniško pisarno. — (Dramatično društvo v Idriji) pri redi v četrtek duo 27. t. m, v c. kr. ruduiškom gled dičči dramatično predstavo. Predstavljala ee bode burka v pnih dejanjih „Zno.es njava nad zmešnjavo". Bl-'gajtica se odpre ob polu 8. uri, začetek predstavi točni ob 8. uri zvečer. Pri predstav, svira c. kr. rodn;ška g >db-». C^oe: lož* 40 kr., sedež v part^rii 20 kr., parterno stojiš'e 10 kr. — (Požari V Zgornjih D-rožalab je v eredo zgorela hiša Frauea Mazovca. Škoda znaš; nad 2000 gld. — (Poskusen samomor) ^lezniški eksps* dijont v Dovjem, Alojzij Aocelj, skočil je v četrtek v Mojstrani v Bistrico, a inženir Ac;kermann ga je rešil. Ance'j menda ni zdrave uumeti. — (Ponesrečil; je hlapce Franc Pistotoik, v Kokri Z*iuosti kraj vodo ia v spauji vanjo padel ter utonil. — (Osebna vest) D. želnosodui svetnik gosp. Lorenc R-. t tek v Celju je povodom svojega umirovlje cja dobil naslov in čin vičjesodoega svetnika. — (Prostovoljna požarna bramba v Ročici) obhaja dne 30. m>ja t. 1. svojo 15 etnieo in blagoslovljen je društven« g* utolpa, p.> filedtčern vzpo-redu: I D*-* 29. mnja zvečer bakljada. II Dae 30. maja: a) ob 3. uii rjatraj budnica; ob *;a2. uri popoldan sprejem doftlih požarnih bramb; o) Ob 1/j3. uri odhod k popoldanski službi božji; d) Po službi božji bkgoslovljerje tovega stolpa in slmimbe za drnštveno orodje; e) Prosta zabava v društvenem doma. III Ob 7. uri zvečer, veselica s petjem, tamburanjem in erečkanjfm. IV. Ples. — (Nova ponemčevalnica ) V slovenskem Vetrinju pri Celovca, kjer p#šuj» rodbina Moro, je bila minolo srelo blagoslovljena nova šola nein neues deuteches S< hulliaus" kakor pravi z velikim zadovoljsttom graška „TageHpošta". Okrajni glavar baron Mac N*win — kateri b« v nekih krogih imenuje kot naslednik barona H-i na — je pri tej priliki razveselil udoležniko dotične slavnosti 8 patvijotičnim in „Času primernim0 govorom, župnik pa je govori! .vi-ii nlich", dočim bo bile besede župana Morota ,voll Lr I nni klang". To pač po meni, da so vsi krepko zabavljali na Slovence ! — (Nova pošta) Dne 1. junija 1697 odpre so v Biljali na Goriškem (okrAJ Gorica) nov poštni urad. ki s« bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob jednem služboval kot nnbiralnica poštno branilničnerra uradi*. Zvezo bod« imel s poštnim uradom v Gorici po vozni pošti Miren Bilje-Vertojba-St. Peter in Gorice, mesto dosedanje pešpošte Miren-Gorica. — (Značilno postopanje.) Pred velikonočnimi prazniki predstavila se je tržaškemu škofu deputacija rojanakih župljanov iu prosila, naj že ven-der naredi konec počenjanju rojanskega župnika Jurizze. Škof je obljubil, da se stvar preišče. Res je prišla te dni posebna komisija. Pritožiteljev ni no beden vedel, da je prišla, pač pa je bil poprej obveščen župnik, in ta je poskrbel, da je komisija zaslišala samo njegove pristaše, mej njimi tudi jed n*gi, ki niti katoliške vere ni, izmej pritožiteljev pa ni bil nihče zaslišan. S tem je povedano dovolj. * (BKraljević Radovan".) historična drama v petih dejanjih, spisala Ida Filrstova. Tako se imenuje nova izvirna hrvateka drama, ki se bo igrala nocoj prvikrat v Zagrebu in katero izda „Hrvatska JMatica" za I. 18^7. Drama obdeluje smrt poslednjega kralja hrvatskega narodne dinastije, Zvonimira. Goepica pesnica je hči g. Fii ata, zdravnika v Siakn. — Kako lepo e« razvija hrvatska dramatska literatura; a v Slovencih?! * (Političen dvoboj.) Sekcijaki š f in ravnatelj pisarnice drž. zbora dr. vitez Hdban (prej se je imenoval B^umeaatock) j«* pozval urednika dunajskega tednika „Z*it', prtf dr. Singerja, ca dvoboj, ker ga ju ta v svojem listu jako rs ro prijel in razkril o njem prav aanimive n& Oba sta židovske krvi, in zato ee ni čndtti, da dvoboj ni imel nikakih neugodnih posledic. Streljala sta se a samokresi, a <1 ni bil nihče. * (529 potresov) je bilo v 1. 1896 n» Grškem, torej nekako P/i potres* na dan. Tako se poroča v publikacijah dr. Papavasilion o potresih grške države. Iimej vseh potresov je bilo 30G san O na otokn Z*nte. Književnost. — aVienao" br. 21. Zlr^vi i bolesni. Pripovijest. PiS'i A M S. (Nastavak) — Dvije zvijezde. Spjevao R:".ard Katalii- ć J.rerov. — Pi**rre i 0*5 -cite. Francoski napisao Mcbel Aubr*y, prevela Pav-lovua. — Galeb. Komedija u četiri čina. Ruski napisao A P. C«hov, preveo Milan pl. Mirekovič. (Svršetak) — Josip Slezingsr. Prvi srpski kapelnik knjftževskH g«rde Pifts Ve. Š Kuhač (Svršetak.) — trstik: K s;ici. Književnost. — Slike: Kraj zdenca. Od Alfreda Seif rta, Dunaj 24. maja. V današnji seji po-slansk« zbornice nadaljuje opozicija obstrukcijo, a na poseben način. Opozicija predlaga namreč, naj se vsaka pod inih peticij proti jezikovnim n&rcdbani prečita, in naj se protokolira, zajedno zahteva vselej glasovanje po imenih, /daj ob Va3- Url se je glasovalo že petič. Dunaj 24. maja. Predsednik poslanske zbornice dr. Kathrein je danes zjutraj v svoji pisarni nakrat padel brez zavesti na tla. Pet poslancev zdravnikov je koj prihitelo na pomoč. Katlireiii se je odpeljal na svoje stanovanje. Opoldne se je že bolje počutil. Zagreb 21. maja. V Bošnjakovcih je bilo v soboto pri izgredih povodom volitev ustreljenih 29 oseb, 28 oseb pa ranjenih. Atene 24. maja. Primirje je sklenjeno za 10 dnij. lvihem-paša sili, naj grška hitro imenuje svoje pooblaščence, da se začno pogajanja radi miru. Pariz 24. maja. V poslanski zbornici je minister unanjih del IIanotaux naznanil, da Turčija rada uvažuje nasvete evropskih velesil glede Grške, da bo gotovo tudi odnehala od svojih pretiranih pogojev glede miru. London 24. maja. Posianiki evropskih velesil so dobili instrukcije, glasom katerih ve* les le odbijajo turško zahtevo, naj Grška odstopi Tesalijo, pač pa pritrjajo zahtevi, naj se meja regulira. Zahtevajo tudi, naj Turčija zniža svoje zahteve glede odškodnine in se izrekajo zoper odpravo kapitulacij. London 24. maja. Neznan tat je ukradel slavni demant, imenovan nlIaiderabadM, kateri je vreden šest milijonov gold., ter ga nadomestil s ponarejenim. Narodno-gospodarske stvari. — Južno štajerska posojilnica v Celji. Letošnji računuki zaključek za 1. 189G izkazuje jednako svojim prednikona v slu: splošno znane slabe letine, hraeljake kuedije in siabe trgovine z domačo živino, prav povoljno rezultata. Ddnarnih prejemkov i o: o'a je hranilnem to loto skupaj 1,198.341 gld. 861/, kr., izdatkov pa, odštevši gotovino z dne 31. decembra 1896 v znesku po 15 321 gld. 14 kr. še 1,183 020 gld. 521;a kr., skupnega denarnega prometa 1896. leta 2,381.362 gld. 19 kr. Hranilne vloge z dne 31. decouibra 1895 iznašale so 1.497.949 gld. 54l/s kr., stanje hranilnih vlog dne 31. decembra je iznašalo 1,445 432 gld. 24 kr. Povprečna vrednost jedne vložue knjižice znaša 464 gld. 2kr. Prošnjikov za posojila je bilo pretečeno leto 586, kateri so okupaj proaili za 357.796 gld. 62 kr. Ravnateljstvo je dovolilo v 41 Bejah le 206 150 gl. 97 kr., izplačalo se je 217 strankam novih posojil v znesku po 158.357 g.d. 84 kr., vrnilo sa je v anuitetah in celih posojil 52 760 gld. 43 kr. in 80 se posojila zvišale za znesek po 105 597 gld. 41 kr., koncem leta 1895. je bilo posojil 1,233 799 gld. 37 kr, in je torej dne 31 decembra 1896. stanje posojil 1,339.396 gld. 78 kr. Glavna reserva znašala je z doštetim čistim dob.čkom sedmega poslovnega leta 36.089 gld. 55 kr., h kateri se do loži letošnji čisti dobiček 11.464 gld. 30 kr., in narase z njim stanje glavne rezerve dne 31 dtc. 1896. na znesek 47.553 gld. 85 kr. t. j. 4 04% vseh hranilnih vlog. Ob sedanjem časn za jemanje najbolj pripravno — pristno, čisto in »vrie mm-- Dorš. IVI cd. ribjo olje ngodnega ukusa, lahko prebavljivo — cena 1 steklenici 50 kr., dvojni l gld. — priporoča lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št I zraven mesarskega mostu. (92—IH) Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 30*>'2 m. ; 'Čas opazovanja iz* ?■? V Kj v mm. I Vetrovi Nebo Mokrina ▼ mm. v 24 arah 22. 23. ■ 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 786*0 728*8 158 18*« 16 1 sr. jzah. si. jjzah. •r. jn«? oblačno de?, dež 19 1 ■ 24. i> 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 72.-J 0 724*4 724-5 it 14 1 19 M »r. jzab. bI. jjzah. si. jjzah. oblačno oblačno oblačno 2-5 Srednja temperatura sobote in nedelje 15-4* in 14-8% ■a 05° nad in 0'J° pod nor iialora. ZDTjLn^jslsSL borza dne 24. maja 1897. Skupni državni dolg v notah..... 102 Riđ. 05 Skupni državni dolg v »rebru .... 1C2 „ — Avstrijska zlata renta....... 122 Avstrijska kronska renta 4o;, .... 100 Ogereka zlata renta 4 „....... 122 Ogerska kronska ronta 4° „ . . , . 99 kvatro-ogerske bančne delnice , . . 955 Kreditne delnice......... 362 London vista........... 119 Nemški dri. bankovci sa 100 mark . , 58 80 mark............ 11 tO frankov........... 9 Italijanski bankovci .... ... '5 U. kr. cekini . . ;> Dno 22. maja 18(J7. i1 državne srečke iz I. 1804 po 250 gld. Državne srečke is I. 1864 po 100 gld., . Donava rog. srečke 5°/a po I gld. . . IW Zemlj. obč. avstr. »Vi% 1,at' BMt- ''»ti . $9 Kreditne srečke po 100 gld...... 198 Ljubljanske srečke......... 22 Rudolfove srečke po 10 gld...... 25 akcije anglo-avstr. banke po *4oO gld. . 160 rracmav-drust. velj. 170 gld. a. ?. . . . 425 1'apirnati mhelj......... 1 80 K5 40 90 25 50 60 72 52 40 65 154 gld. 50 192 . — 80 25 50 50 ti kr. Josip StuFslner c. kr. poStni kotrolor, javlja v svoj. m, k..k«■ r v imenu svoja matere, svoje sestre in vseh oralih sorodnikov žalostno vest o smrti svojega strijca, gospoda Andreja Mtileja c. kr. račimukejra revidenta v pokoju ki jo v'eraj, v nedeljo ob polu dveh popoldne po kratkem, težkem trpljenju, previden s svetimi zakramenti 7a umirajoče, v 73. letu svoje dobe blaženo v Gospcdu preminul. Pogreb bode jutri v torek, dne 25. maja t. 1. ob Štirih popoldne od Medijatove hise na Dunajski cesti Bt. 15 na pokopališče k sv. Krifitofu. Svete zaduSm- mase se bodo brale v žnpni cerk\ i Marijinega oznanenja. (76*<) 1'rosi se tihega sožalja. V Ljubljani, dne 24. maja 1897. Ir*jrod»JoLll*:0L vešča trgovini z mešanim blagom, in učenec •o" vsprejmett* tnk<»|. — Naslov pri npnvniStvn nSlov. Naroda", kamer naj se ponudbe vpofiljejo. (747—2) ne prestar in še dobro ohranjf-n. /.«»11 m« kupili za kavarno na deželi. — Natančneje pove uprav-ništvo „ Slovenskega Naroda1*. (754—l) Vzprejmem tal*oj odvetniškega pisarja veščega slovenskemu in nemškemu jeziku in popolno izurjenega v pisarniški manipulaciji. Dr*. J. Jamšek (763—1) odvetnik v Litiji. Velika hiša na prodaj. HiSa v najboljšem stann v velikem trgu na Do lonjskom, nasproti farni cerkvi, v koji je gostilna, lede-, niča in že nad 30 let obstoječa trgovina, proda ae ls proste roke. Pripravna je za vsako kupčijo. Cena, 3500 gld. — Natančneje se izve iz prijaznosti pri uprav-niStvn »Slovenskega Naroda". (502—14) V hotelu „Pri slonu". Danes v ponedeljek, dne 24. maja velik koncert s petjem slovitega kvarteta neapolitanskega Partenopeo. Pele se bodo najnovejše operne točke in najnovejše neapo Htansko pesni. (765) Za mnogobrojni obisk prosi ravnateljstvo 1'iivalirrt* jflftcstro r»iizcll». Začetek ob 8. uri. Vstopnina prosta. VIZITN1CE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizki ceni. Josip Jirištof JV(ici tfrištof roj. Putrich-ova Ljubljana, dne 24. maja 1897. J Naznanilo. Uljudno naznanjam, da sem dn6 25. t. 111. otvoril odvetniško pisarno —& v r^itiji. Veleapoštovanjem Dr. J. Jamšek odvetnik. Litija, dne 25. maja 1897. (762—1) •n-fcm::*::;**^^ St 41 506. (761—1) Pri podpisanem mestnem magistratu vršile se bodo zaradi oddaje zgradbe raznih kanalov ter naprave nove ceste sledeče ja*nc pismene |>oiiudbiiisK< ni/pi in« in sicer: I.) Za podaljšanje in kanaliziranje Nunskih ulic dne «. j u n I j n t. I.: 2) za zgradbo novega kanala v Vegovih ulicah ilnr :t. Juiiljn t. 1.: 3 ) za zgradbo novega kanala na Starem trgu