maribor, 25. 10. 1971 številka 1, letnik XII ЏШШ druga s med načeli in prakso Na vprašanja glavnega in odgovornega urednika SLAVKA GERIČA odgovarja predsednik Izvršnega odbora študentske skupnosti MVZ TONE JANŠA SLAVKO GERIČ: Izhodišče razmišljanja o Studenice ski skupnosti je lahko samo projekt načel o organlzira-* nosti mariborskih študentov izpred treh let, ki doslej ni bil podvržen nobeni kritiki. Nasprotno: v statutu Skupnosti študentov MVZ so bila ta načela znova potrjena. Naj samo navedem nekaj temeljnih: avtonomnost Študentske skupnosti, dopuščanje pluralizma in v zvezi s tem borba mnenj in argumentov, odločujoča vloga zborov študentov in študentskih skupnosti po šolah, izključna izvršilna vloga izvršnega odbora Študentske skupnosti, odgovornost'študentskih funkcionarjev sredinam, ki so jih izvolile, enotnost študentskega gibanja v Sloveniji itd. Ne negiram uspehov v nekaterih akcijah, vendar trdim, da smo v Sloveniji in v veliki meri tudi v Mariboru krenili na staro pot. TONE JANŠA: Načela o organziranosti mariborskih študentov (kot tudi statut Skupnosti študentov MVZ) so vsebinsko zelo dobro sestavljena. Seveda lahko kritiziramo samo delo Študentske skupnosti, ki se doslej teh načel ni v zadostni meri držala tudi v praksi. Nihče ne more reči, da je v tem prednjačil ravno izvršni odbor. Priznam pa, da smo dostikrat ubrali lažjo in nekoliko bolj nepravilno pot, kar pa se nam je ob tolikšnem pomanjkanju kritike iz širokih študentskih množic lahko dogajalo. Premajhen interes za delo v študentski organizaciji pa je tudi vzrok, da peščica entuziastov ne more napraviti vsega, kar si je zamislila in kar bi bilo potrebno. To pa je tudi značilen pojav v jugoslovanski družbi, ko vsi vemo, kaj moramo delati, vendar iz takšnih ali drugačnih vzrokov tega ne storimo. Lahko si zamislimo idealno stanje v naši družbi, socializem ali komunizem, lahko si predstavljamo učinkovito gospodarstvo, toda preden bomo vse to dosegli, bo preteklo še precej časa. Zato so dobro sestavljena načela katere koli organizacije ali družbe, ki jih članstvo ali družba formalno potrdi, premalo. Vsi moramo ta načela tudi dejansko sprejeti in se jih v praksi držati. SLAVKO GERIČ: Stiki Maribora z Ljubljano so —bolj formalne narave ( enotnosti v akciji in v vsebini ■ ni), študentske skupnosti po šolah ne delajo (ni aktivnosti v samoupravnih organih, ni komisij študentskih skupnosti itd.), v celem letu ni bil sklican niti en zbor študentov, izvršni odbor Študentske skupnosti MVZ postaja vedno bolj kreator politike in razsodnik (postaja politični forum, v katerem pa niso ustrezno zastopane vse šole, niti ni tesne povezave s skupnostmi po šolah; ker je v osnovi zasnovan kot izvršni organ, v njem niso najaktivnejši predstavniki študentov posameznih šol). O enotnem študentskem gibanju v Sloveniji pa ne kani izgubljati besed. O teh trditvah se da najbrž široko razpravljati, mislim pa, da so v osnovi točne. TONE JANŠA: Zelo žal mi je, ker so trditve o neenotnem študentskem gibanju v Sloveniji pravilne. Vendar pa z optimizmom gledam v prihodnost. Razvoj mariborskih visokošolskih zavodov pomaga tudi k pridobivanju ugleda mariborske študentske organizacije. Ustvarjeni so zelo dobri pogoji za odpiranje navzven, za sodelovanje s SŠ LVZ in ZŠJ. Predvsem je pomembno naše sodelovanje z ljubljanskimi študenti, saj bo le z aktivnim deležem študentov iz Maribora lahko resnično zaživela tudi Skupnost študentov Slovenije. Ostale ugotovitve niso vse na mestu, držijo le deloma in bi se dalo o njih res na široko razpravljati. Ne smemo si delati utvar, da so vsi študentski predstavniki v samoupravnih organih lahko aktivni. Po istem kriteriju bi potem morali očitati neaktivnost predstavnikom pedagoških delavcev, predstavnikom delavcev v samoupravnih organih podjetij itd. Tu nastopa množica človeških faktorjev, ki jih pri izbiri svojih predstavnikov nismo predvideli. Samoupravni odnosi v SFRJ še niso dovolj razviti, družbeni odnosi še vedno nekoliko prehitevajo razvoj proizvajalnih sil. Rezultati napredka pri samoupravljanju pa so vidni vsak dan in mariborski študentje s svojim deležem niti najmanj ne zaostajamo. Tudi trditev, da ni komisij Študentske skupnosti, ni pravilna. Te so in delajo (komisija za prehrano, komisija pri izvršnem odboru SŠ). Prav tako so v komisijah pri združenju zastopani študentje (komisija za materialna vprašanja, zdravstveno varstvo, šport itd.). Da ni tesne povezave med IO in skupnostmi po šolah, pa je res; še več, povezava je zelo slaba — nekaj po naši krivdi, nekaj po krivdi posameznih skupnosti. Zavedam se, da je ta povezava temeljna naloga izvršnega odbora, ki smo jo v prvi polovici mandatnega obdobja nekoliko zanemarili, to pa zaradi tega, ker smo bili resnično preobremenjeni z reševanjem problema študentske zadruge. To se je seveda poznalo tudi na nekaterih drugih področjih našega dela. Zato moramo toliko bolj paziti, ko govorimo o aktivnosti posameznih članov IO. Vsi smo zelo občutljivi, predvsem pa tisti, ki žrtvujemo svoj čas, pri tem pa dostikrat naletimo na nerazumevanje tistih, v imenu katerih delamo, vse prevečkrat na Ironičen nasmeh in skoraj nikoli na pomoč. Z izvršnim odborom Skupnosti študentov mariborskih visokošolskih zavodov je takole: predstavniki šol so v njem ustrezno zastopani. Njegov namen je izvrševati naloge, ki mu jih zašla- КА7ША Uud€tiMU KATEDRA — Izdaja stalna skupščina Študentske skupnosti VZM. Glavni in odgovorni urednik: SLAVKO GERIČ. — Katedro ureja uredniški odbor: MARIJA FRANKOVIČ, VLADIMIR GAJŠEK, SLAVKO GERIČ, BRANKO GERLIČ, ŽARKO GOLOB. MISO HOCHSTATTER, DAVORIN KRAČUN, MILAN LAMPE, JURE MIKUŽ, LEOPOLD PETROVIČ, DARKA SCHMIDT, LEON SENGER, BRANKO ŠALAMUN, MARJAN VRANIČAR, NEVENKA VETRIH, JOŽE ZAGOZEN, BOKI ZUPANČIČ. -Uredništvo in uprava: Ob parku 7, telefon 22-001, tekoči račun 618-67-518. Nenaročenih slik in rokopisov ne vračamo. Cena izvoda je 1 dinar (letna naročnina je 15 dinarjev, za ustanove in podjetja 20 dinarjev). Tisk ČP Mariborski tisk. vijo posamezne skupnosti, in koordinirati delo Skupnosti študentov po šolah. Za tako delo ni nujno, da delajo v odboru najaktivnejši študentje. Je pa možno, in če ugotavljamo, da postajamo kreator politike, potem tako tudi je. MSLAVKO GERIČ: Torej gre dejansko za razliko med peščico študentskih funkcionarjev in študentsko množico, kar obenem pomeni krhanje moči študentske organizacije. TONE JANŠA: Da. SLAVKO GERIČ: Mislim, da pretežni del študeni- r skih funkcionarjev svoje dolžnosti sploh ne opravlja, del funkcionarjev je aktiven, vendar dela po svoje neodvisno od želja študentov in zase; le redki opravljajo svoje dolžnosti v redu. TONE JANŠA: Del študentskih funkcionarjev svoje dolžnosti res ne opravlja. Mislim, da je to zaradi tega, ker jim je bila funkcija vsiljena, pa so storili napako, ker niso bili dovolj močni, da bi jo odklonili. Imeti funkcijo pomeni imeti dolžnost. Dolžnosti pa je treba v redu opravljati. Tega sc vse preveč ljudi noče zavedati. Drugi del študentskih funkcionarjev je najmanj priljubljen. Povsem odtujeni od množice si nekateri študentje »izborijo« funkcijo, pri tem pa sploh ne pomislijo, da obstaja velika razlika med mišljenjem množice študentov in njihovim mišljenjem. Lahko bi rekel, da so to lovci na funkcije, delajo pa tako zaradi tega, da bi si ustvarili startno pozicijo za svojo »kariero«. Pretežni del pa sestavljajo tisti študentje, ki svoje dolžnosti v redu opravljajo. Vsaj trudijo se. Nihče ne bi smel zameriti tistemu, ki si odtrga del prostega časa, da lahko dela v korist družbe in pri tem včasih napravi napako. Zal so najboljši kadri največkrat deležni kritike, ta pa je neusmiljena. 40^^ SLAVKO GERIČ: Koliko funkcionarjev ali navad- nih študentov pa sploh pozna statut Študentske skupnosti? Katere principe organiziranosti ima in kakšne so dejanske možnosti, ki jih imajo študentje pri sproščanju iniciative? TONE JANŠA: Malo, zelo malo, praktično skoraj nič. Le peščica funkcionarjev, pa še ti ne vsi. Hvala, da si me opozoril nato. Poizkusil bom kaj napraviti, vendar s prevelikim uspehom ne računam. Dovoli, da odgovorim z vprašanjem. Koliko članov ZK, SZDL, sindikata pozna statute in možnosti pri sproščanju iniciative? SLAVKO GERIČ: Tudi materialno stimuliranje študentskih organiza-cij z ozirom na njihovo vlogo in pomen ni realno. * Študentske organizacije po šolah imajo zelo malo finančnih sredstev (med njimi so tudi nerazumljive razlike; tako npr. študentska organizacija na VEKŠ in VTŠ razpolagata z veliko večjo vsoto na enega študenta v primerjavi s PA in VPŠ. Tu bi moral veljati kriterij aktivnosti, ne pa finančne zmožnosti šole) v primerjavi z izvršnim odborom Študentske skupnosti. Specializirane organizacije imajo daleč premalo sredstev z ozirom na odmevnost, gre pa tudi za neustrezno razporeditev dotacij in ostalih sredstev z ozirom na njihov pomen in kvaliteto. Mislim tudi, da je velik absurd, da je bistvena razlika v honorarjih tistih, ki delajo, oziroma vodijo posamezne organizacije. Študentski servis porabi za honorarje oziroma osebne dohodke To pomeni, da gre na eni strani za popolno profesionalizacijo, na drugi pa za popolno volontersko delo. Prav tako so nekatere organizacije pod udarom stalne kritike zaradi značaja njihovega dela, nekatere pa vedrijo pod kapom. TONE JANŠA: Za neaktivnost jemljem to, da Katedra ni dovolj kritična, da KUD obstaja samo zato, ker študentje vedo, da bodo v času nastopanja za KUD dočakali prijeten izlet, potovali, se zabavali, ne zavedajo pa se svojega pravega poslanstva; ŠETO v dobri polovici leta niti najmanj ni opravičil svojega obstoja itd. To se pravi, da bi včasih lahko malo manj mislili na denar. Če se povrnem konkretno k vprašanju, pa tole: če VEKŠ in VTŠ razpolagata z večjo vsoto denarja na enega študenta kot PA in VPŠ (čeprav dvomim o točnosti teh podatkov), sta to prav gotovo opravičila s svojo aktivnostjo, katere delni rezultat je tudi razvoj samih šol. IO SS je zaradi čečje aktivnosti postal kreator politike Študentske skupnosti, zato prejema tudi več sredstev kot študentske organizacije po šolah. Do sedaj še nismo prejeli zahteve po financiranju akcije, ki bi jo organizirali na neki šol, čeprav vemo, da so sredstva pri IO ŠS MVZ last vseh mariborskih študentov. Odmevnost, pomen in kvaliteto specializirane organizacije je včasih težko določiti. Še težje je pomembni in kvalitetni organizaciji dodeliti dosti več sredstev kot tisti, ki dela malo slabše, je pa prav tako potrebna, če sredstev ni. Tako smo prisiljeni razdeliti vsakemu toliko, da životari. To je težko. Težko je tudi, da nekdo, ki vodi študentsko organizacijo prav tako dobro kot drugi, dobi za svoje delo veliko manjšo nagrado. Poleg boleče razlike med posameznimi nagradami, so vse nagrade, razen za vodjo študentskega servisa, tudi občutno premajhne. Delo študentskih organizacij bi se z vsaj enim stalno zaposlenim ali dobro nagrajenim voditeljem takoj lahko podvojilo. Žal zaradi pomanjkanja denarja to ni mogoče. Za primerjavo poglejmo funkcioniranje ZM. Sekretarji vsake občinske konference ZM imajo lahko do 2700 din dohodka, predsedniki do 3300 din. Oba predsednika IO Skupnosti študentov v Ljubljani in Mariboru imava skupaj 1400 din nagrade (v Mariboru največ 400 din). Skupnost študentov ni politična organizacija po organiziranosti, po vsebini pa je prav gotovo tudi politična organizacija. Mislim, da tu velja nepravčnl kriterij družbe, ki neposredno prizadene predvsem Katedro, Tribuno in Radio študent. SLAVKO GERIČ: Nesporno je, da socialna in regionalna struktura mariborskih študentov, vsebina in način študiju na viš- • jih šolah, Maribor in njegdvo družbeno okolje pogojujejo študentsko akcijo v mestu. V katerem pozitivnem in negativnem smislu se odraža ta pogojenost? TONE JANŠA: Mislim, da je prav zaradi regionalne strukture mariborskih študentov naša akcija veliko bolj trezno premišljena in neabstraktna. Zal pa je okolje marsikateremu študentu vcepilo misel, da mora čimprej priti »do kruha«, pri tem pa se ne sme zanimati za nič drugega na svetu kot za študij. Negativno vpliva na našo akcijo tudi prekratek čas študija na višjih šolah, premalo je visokih šol in šol s študijem družbenih ved. SLAVKO GERIČ: Ali smo se odrekli idealom socializma — to je sicer naslov Tribune, ki je, mimogrede povedano, po številnih sodbah .bila ena najprodornejših, vendar tudi aktualno vprašanje sedanjega trenutka, ki sc pa, kot sc zdi, študentom postavlja drugače kot ostalim družbenim skupinam. Zdi se mi, da so tudi med mariborskimi študenti predstave o jutrišnjem slovenskem dnevu različne; različni so pogledi študentov VEKŠ in PA ipd. To sprašujem zaradi tega, ker je socialno vprašanje in vprašanje razlik bilo v Mariboru ves čas aktualno in obravnava teh problemov celo značilna za mariborske študente. Torej — če gre za polarizacijo mnenj o tem vprašanju, sc kani razviti ob tem zelo zanimivo vrenje oziroma borba mnenj! TONE JANŠA: Predstave o tem zares aktualnem družbenem vprašanju se tudi med mariborskimi študenti zelo različ-nc 'n — razumljivo — omogočajo borbo mnenj. SLAVKO GERIČ: Torej bi bila naloga Študentske skupnosti oziroma njenih organov, da temu prisluhne in tu najde tisto m smiselno izhodišče, ki bo razgibalo študentske množice v Mariboru. TONE JANŠA: To poizkušamo. Prvi korak je bila omenjena tribuna. SLAVKO GERIČ: Gre za gibanje študentov, ne za besedičenje redkih posameznikov. To je mislim smisel Študentske skup-** nosti in temu mora biti podrejena metodologija in sistematika dela. TONE JANŠA: Strinjam se. SLAVKO GERIČ bralci! Pred vami je novo študijsko leto. Zopet bomo hiteli na predavanja, študirali ter trepetali pred izpiti. Da, tudi na zabavno, družabno in družbeno življenje ne smemo pozabiti! Vsem trem oblikam študentskega udejstvovanja pa prav gotovo služi tudi vaš list KATEDRA, ki vam bo, vsaj tako sem prepričan, iskren prijatelj, svetovalec! kritik in ne nazadnje tudi glasnik vsega novega. V lepši obleki, v večbarvnem ofsetnem tisku in na kvalitetnejšem papirju, se bo KATEDRA tudi po tehnični plati približala našim najkvalitetnejšim listom. Prav zategadelj te, draga bralka in bralec, prav iskreno vabim k sodelovanju! Študentska rubrika naj postane tribuna študirajočih mladih ljudi, kjer bodo le-ti izrazili svoje želje, stališča, mnenja, predloge, kritike in pohvale. Prepričan sem, da nam bo z vašo pomočjo uspelo ustvariti rubriko, katere odlike bodo: oblikovna in vsebinska kvaliteta, ostrost, udarnost, kritičnost, polemičnost. To naj bo prostor, kjer se bodo oblikovala stališča, se kresala mnenja ter lomila kopja! Vsega tega pa brez vas ne bo; brez vaše pripravljenosti; sposobnosti, vašega kritičnega pogleda na dogajanje okrog sebe, pa tudi vaše osebne hrabrosti, da boste »oster« članek napisali, ga po potrebi podpisali in ga predali uredniku te rubrike, ona sam kakor tudi list kot celota, ne bo izpolnila poslanstva, ki mu je namenjena. Prispevki naj ne bodo predolgi; če je le mogoče, jih napišite s strojem, ako pa le-tega nimate pri roki, naj bo sestavek kolikor toliko čitljiv. Se to: vse objavljene prispevke tudi ustrezno honoriramo! UREDNIK ŠTUDENTSKE RUBRIKE osnovan klub istrskih študentov 22. 7. 1971 je bila v Mariboru ustanovna skupščina Kluba istrskih študentov. Tako se je kluboma prekmurskih in posavskih študentov priključil klub tistih študentov, ki so doma iz Istre in študirajo v Mariboru. Na skupščini so poudarili, da .na MVZ Študira več kot 65 študentov iz Istre, ki želijo biti, med seboj povezani. Opozorili so, da bi bila potrebna čim tesnejša povezava študentov z matičnimi občinami, saj bi se le-ti tako bolje spoznali s problem} svoje ožje domovine, dobivali bi večjo materialno in drugo pomoč. kar bi vplivalo na to, da bi si prizadevali čimprej dokončati študij. Naj navedem nekatere najpomembnejše naloge kluba: — tesnejše medsebojno povezovanje istrskih študentov, ki študirajo v Mariboru, — povezovanje z družbenopolitičnimi organizacijami Istre, ’— skrB za materialni položaj študentov, - vzpostavljanje kontaktov, izmenjava mišljenj in sodelovanje z drugimi klubi, družbenopolitičnimi, študentskimi in drugimi organizacijami, ki delujejo v Mariboru, — dajanje iriformacij tistim Istranom, ki bi želeli študirati v Mariboru, spremljanje izpolnjevanja študijskih obveznosti Študentov iz Istre, njihovega odnosa do štipenditorja in dajalca kredita, spremljanje družbene aktivnosti študentov, zavzemanje stališč do aktualnih vprašanj, ki. se tičejo študentov v Mariboru. Delo kluba nadzoruje koordinacijski odbor, ki gmiiinehuje skupščina, ta pa se sestane enkrat letno. Redni člani so lahko vsi, ki to žele, vsekakor pa vsi Stjkder' je istrskih občin, če se včlanijo v klub. Redni član lahko posta-, ne tudi študent, ki ne živi v Istri, če tako sklene koordinacijski odbor. Članstvo je lahko tudi častno in'podpojcnb. Skupščini je prisostvoval tudi predsednik IO MVZ tone JANŠA, ki je pozdravi) ustanovitev kluba* in njegovim članom zaželel uspešno delo. DANKO TURCINOVIC za kakšen koncept? Desetletnica obstoja mariborskih visokošolskih zavodov je tisti dogodek, ki je sprožil hekaj misli, pripomb in predlogov. Razmišljamo o nekem konceptu, konceptu novega visokošolskega izobraževalnega središča, ki nastaja pri nas. Prav je, da študentje ta koncept ustvarjamo, soustvarjamo, dopolnjujemo, kontroliramo, pa tudi. kritiziramo. Vendar moramo predvsem upoštevati, da taka, v vseh pogledih pomembna zasnova, ne more nastajati neodvisno. Svojo polnovredno vlogo odigra šele kot dejavnik, vključen v razvoj vsega izobraževalnega sistema Pri nas. Ta vrlina, vseh deset let več ali manj prisotna, mora ostati prisotna tudi v nadaljnjem razvoju. Zato naj spomnim na eno izmed najpomembnejših nalog izobraževalnega sistema pri nas, mimo 'katere ne more nadaljnji razvoj mariborskega središča in brez katere ne more eksistirati. Zaželeni razvoj vzgoje znanstvenega kadra v Jugoslaviji, v katerem bo igralo enakopravno vlbgo tudi naše novo visokošolsko središče, ilustrirajmo s številkami, ki jih predvidevajo strokovnjaki. Leta 1957 naj 1 prišlo v Jugoslaviji na 10.000 prebivalcev 10,9 znanstvenika in raziskovalnih delavcev. Naj nam ta številka zaživi v primerjavi. To število je še enkrat večje od stanja iz leta 1966, po drugi strani pa s tem številom znanstvenikov šele dosegamo stanje, kakršno je bilo v zahodni Evropi leta 1967. Ta pomembna postavka v razvoju našega izobraževalnega sistema nam mora biti stSlno pred očmi tudi pri dokončnem oblikovanju študijskega sistema v Mariboru. Specifična dvojnost razvoja, ki jo opažamo v danem trenutku in ki jo želim na tem mestu razložiti, se nam odkriva v naslednjem: prednost neobremenjenosti in stalno prisotna možnost korekcije ob soočenju z izkušnjami ostalih študijskih centrov je gotovo pozitivna. Na drugi strani pa imamo vrsto momentov, ki delamo onemogočajo optimalen razvoj, a so logična posledica vsega družbenega razvoja pri nas in jih je zaenkrat nemogoče odpraviti. Te težave, imenujmo jih objektivne (predvsem mislimo tu seveda na Pomanjkanje financ), so tisti momenti, katerih razvoja se, žal, lahko le zavedamo, a jih zaman skušamo preprečiti. Težko je verjeti, da bo rešitev v kratkem sledila sama, iz družbeno ekonomskega razvoja naše države. Pred nami je dosti težja naloga; v obstoječih možnostih je treba kar najuspešneje prebroditi krizo, v danih možnostih doseči najboljše možne rezultate ter ostati na kvalitetnem nivoju, katerega pot naj bo edino navzgor. Namen mojega pisanja je nakazati možnosti delovanja študentov v danem stanju, saj je gotovo naš namen — biti stalno Prisoten v vsem družbenem dogajanju, predvsem pa ostati aktiven, a kritičen ob nadaljnjem razvoju mariborskega visokošolskega središča, ko prerašča v univerzo. Želimo namreč, da bi ta dobila med ostalimi univerzitetnimi centri tisto vlogo, ki ji pripada. S specifičnim položajem je možnost delovanja študentov v mnogih primerih bolj sproščena kot na univerzah, na katerih jih tradicionalni modeli utesnjujejo. Predvsem pa se mi z i nujno opozoriti na naslednje probleme, o katerih moramo študenti nujno spregovoriti, saj so še daleč od zaželene rešitve: Aenetracija študentov v organe upravljanja univerze, ki se je izkazala kot zelo koristna, je, omejena zaradi ozkega, tradicionalističnega gledanja, ostala še vse preveč v teoriji in je še daleč od zaželenih rezultatov, ki koncipirajo moderno, funkcionalno univerzo. — Študenti se moramo upreti tradicionalnemu gledanju na študenta kot pasivnega sprejemnika znanja profesorjev. Ustanova, ki nastaja, je lahko še neobremenjena z birokratizacijo, vendar jo ta ob najmanjši popustitvi nadzora hitro preplavi. V taki ustanovi tudi ne smemo dopustiti formiranja pri nas skoraj običajne, monopolizirane in na tak način manipulirane »znanosti«. Ustanova naj ohrani svojo prožnost in sposobnost odrekanja takim pojavom, študenti pa bodimo prvi indikatorji zametov takih pojavov. — Predvsem pa se zdi potrebno, da ostanejo študenti tisti člen, ki je logičen faktor integriranja univerze v družbeni razvoj. Vse te ugotovitve, ki so morda na prvi pogled videti ad hoc, pa so same v sebi tako zahtevne in obširne, da bo njihovo izpolnjevanje zahtevalo popolno osveščenost študentov, popolno angažiranje. Uresničevanje teh nalog bo vodilo k uresničevanju naše zamisli o modernem visokošolskem študiju. Vendar mora med študenti vseh naših in tujih univerz obstajati stalen kontakt, sprejemati in izmenjavati moramo izkušnje, informacije jih aplicirati, vendar z vso potrebno kritičnostjo. Da bomo stalno v središču dogajanja, potrebujemo oboje: več teorije in več prakse. Ce se nam bo eno ali drugo izmuznilo iz rok, bomo ostali ob robu. To pa nikakor ni in ne sme biti naš namen. Zato sem želel ob začetku novega študijskega leta nakazati nekaj problemov, katere moramo študenti osvetliti, jih predisku-tirati, pa tudi v praksi izpeljati. JURE MIKUŽ koncept razvoja univerzevmariboru Izhodišče Izkoristiti intelektualni potencial slovenskega naroda in ga usposobiti za to, da bo profesionalno obvladal velike, ekonomsko upravičene in tehnološko sodobne proizvodne sisteme, v katerih bodo delovni ljudje uresničevali svoje interese na principih samoupravljanja. Vsebinska orientacija Univerza v Ljubljani ima vse značilnosti nacionalne univerze z odgovornostjo do razvoja nacionalne kulture in razvoja materialne baze, na kateri se le-ta razvija. Upravičena prizadevanja, da bi pospešili gospodarski razvoj, se v strukturi univerze v Ljubljani odražajo v nesorazmernem, čeprav upravičenem razvoju disciplin, ki so neposredno povezane z razvojem materialne osnove. Ob tem nesorazmerju pa univerza v Ljubljani izgublja značilnosti nacionalne univerze, kakršno Slovenci kot majhen, ogrožen narod brez dvoma potrebujemo. Univerza v Mariboru naj univerzo v Ljubljani predvsem razbremeni in razvija tiste discipline, ki so povezane z razvojem sodobnih ekonomsko-proizvodnih sistemov. Te discipline lahko razvrstimo v tri skupine: 1. discipline, potrebne za učinkovito realizacijo obveznega osemletnega šolanja, saj je le-to najpomembnejše za oblikovanje zavesti ljudi, ki so nosilci samoupravnih proizvodnih procesov; 2. discipline, potrebne za realizacijo sodobne tehnologije. To je ves sklop tehniških ved; 3. discipline, potrebne za usmerjanje in organizacijo ekonomsko-proizvodnih sistemov. To je sklop pravno-ekonomsko--socioloških ved. Vse naštete discipline imajo že svojo osnovo v visokih in višjih šolah, združenih z združenju visokošolskih zavodov v Mariboru. Pedagoški koncept Visokošolski zavodi z raznimi organiziranimi oblikami pedagoškega dela posredujejo študentom znanje. Študenti študirajo na visokošolskih zavodih z namenom: 1. da si pridobijo višjo ali visoko kvalifikacijo ali akademske stopnje kot startno osnovo za izvajanje poklica; 2. da izpopolnijo svoje strokovno znanje, da bi čimuspešneje izpolnjevali svoj poklic. Visokošolski študij ima torej dve komponenti: redni študij in dopolnilno izobraževanje. Čeprav se vsebinsko obe komponenti močno prekrivata in dopolnjujeta, obstaja naslednja bistvena razlika: — zahtevnost in vsebina študija, katerega cilj je določena kvalifikacija, sta v veliki meri mednarodno normirani. Težišče študija je na splošnem dvigu intelektualno strokovnih sposobnosti. Kot startna osnova za poklic zahteva ta študij selekcijo na šoli in z njo povezan normalni osip. — Pri dopolnilnem strokovnem izobraževanju se udeleženci seznanijo z določeno strokovno problematiko in s tem razširijo znanje, ki jim koristi pri izvajanju poklica. Tudi s tem izobraževanjem je povezana selekcija na uspešne in neuspešne, le da je to selekcija v praksi. Z ustrezno organizacijo pedagoškega dela naj visokošolski zavodi obe komponenti študija realizirajo; racionalizirajo naj redni študij in razvijejo permanentno izobraževanje. Pri tem si bo univerza v Mariboru prizadevala, da bo na osnovah že obstoječega višjega šolstva razvila ustrezno visoko šolstvo, interdisciplinarni študij pa tam, kjer je za to realna potreba; problem številnih profesionalnih usmeritev (profilov) bo reševala s permanentnim izobraževanjem, kolikor bo za to dana zakonska osnova. Učitelji in sodelavci univerze v Mariboru se bodo v znanstveno raziskovalno delo vključili v okviru raziskovalne skupnosti, ki je samoupravna osnova znanstveno raziskovalnega dela. Pri tem iz že obstoječe tesne povezave z gospodarstvom sledi, da bo težišče raziskovalnega dela v aplikativnih tehniško ekonomskih raziskavah. Pravno sociološke raziskave bodo usmerjene v razvoj samoupravnih odnosov in delovnega prava, pedagoške raziskave pa v študij in razvoj sodobnih pedagoških metod, ki bi povečale učinkovitost obveznega šolanja. V organizacijskem konceptu moramo upoštevati osnovne naloge bodoče univerze v Mariboru in razviti takšen organizacijski model, ki bo omogočil najracionalnejšo realizacijo teh nalog. Osnovne naloge so naslednje: — kompleten visokošolski študij raznih smeri, — stopnjevan visokošolski študij, — interdisciplinarni študij, — permanentno izobraževanje, — raziskovalno delo, — sodelovanje z gospodarstvom in družbenimi službami. Da bi navedene naloge lahko racionalno rešili, je nujno, da bodoča univerza preraste tradicionalno/statično obliko formalno povezanih različnih študijskih smeri in zavodov in se razvije v dinamičen polidimenzionalen študijski sistem, ki bo omogočal samoupravno koordinacijo interesov gospodarstva, študentov in pedagoških delavcev. Razviti bo treba naslednje dimenzije študijskega prostora: — dimenzijo študijske smeri, to je vertikalna povezava predmetov raznih strok. V tej dimenziji realizira študent svoj študij; — dimenzijo ožje stroke, to je horizontalna povezava strokovnjakov iste stroke na vseh šolah univerze. V tej dimenziji pedagoški delavci ob racionalnem izkoriščanju skupne materialne baze realizirajo svoje raziskovalno delo; — dimenzijo povezave z gospodarstvom. V tej dimenziji se realizirajo kompleksne interdisciplinarne naloge, pri rešitvi katerih sodelujejo strokovnjaki raznih strok, in sicer tako z univerze kot iz gospodarstva; — dimenzijo samoupravnih odnosov. V tej dimenziji se realizira povezava univerze z družbo, vpliv družbe in gospodarstva na študijske in raziskovalne programe. V tej dimenziji se usklajujejo interesi neposrednih udeležencev pedagoškega procesa, to je študentov in učiteljev. Da bi realizirali predlagani organizacijski koncept, moramo izdelati model organizacije. Seveda je to možno šele tedaj, ko bo koncept razvoja družbeno potrjen. Ko bo izdelan model organizacije in tudi družbeno potrjen, pa moramo izdelati program realizacije in ga dati v obravnavo. Dr. BOGDAN VOLAVŠEK ali poznamo svojo organizacijo? > / 1 Istrani ZBORI ŠTUDENTOV IZVRŠNI ODBOR. SŠNV2 Specializiran* JvjSS KUD Študent štuj. Str vit Komisije Izvršnega oj. SŠhvz Sliki / T Kultura ši ud. vpr. Akt- dr uk vpr 1 n Lxobr° УвРјјиПО°*±1- SVET ODO KLICA Materialno v/» Spari Komisije Izvršnih odborov VTŠ, VEKŠ, PA, VAŠ, VPŠJviop) PZS šol PZS Zdrui IZVRŠNI ODBOR Šole svet LETNIKA Sv el. Zalruž Ш2 --------------------------------------SKUPŠČINA SKUPNOST! ŠTUDENTOV SOL l V, •; Л ? Л 6 #4t , ZupomoEVE m vrste \ ОШја /a/ opreme at> somiseGA maše Isl5 d\JE 1'1 \..T)0 VSEH-Ш&1Н ~ w PRAVU O mfKOSTTH VRST 7ШШАЛ & . OPOfJE OROŽJA_______________________________________________/MOPPEME______________________________________________M lahko učinkovito. h • *’ — ('•*■* «9и И1Ц1» , .