f I« a al a *•■* iotrtok. Cm ■■ I« IK ■» >«to. (Za NomCIJo J K 60 r, ■a Amorlko Ia irmf tal« Mtn i K N t.| - Spl«l lo dopiti •• »o-«IIIBj* t OreinUtva „Domoljobo", kjabllaoa, Kopitarja*« allea Ita». I. Uaroinloa, raklamaclja In Imaratl Dpr«iBlftia „Domolloba". Ljubljena. Kopitu' ava olla« «t. »• SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. J ■ ■••rati •■ .prijemajo po »lo-istih •■■■k i Enoatopna pati t* rita tiaatlna „Domoljubov«" ilrloa M ■a) «tan« «a aokrat SO ». Pri *•»• 7 rat a «ai objavljanja pHaiaraa p »«•I po dogovora. — Poiun«-> tarllk« «a prodajajo po 10 U »oval promet poltno-branllnl tangi ■rada Ita*. 824.701.-- m. 3i v LinbiM dne IZ septembra 1307. lete XX, Spomini. Mnogo lepih slovesnosti smo preživeli minole poletne mesece. Vsaka izmed njih izpričuje, da krščanska ljudska misel nepremagljivo prodira po slovenski zemlji in se širi tudi v bratovsko hrvaško domovino. Pied vsem nas veselita dijaška sestanka v Zagrebu in Ljutomeru. Cvet naše moške mladine se je tu pokazal v svoji moči in lepoti. Protikrščanski profesorji ne morejo iztrgati našim mladeničem udane vernosti, tujci jim niso vstanu ugasiti ljubezni do slovenskega doma. Ni se nam bati za bodočnost Ko odlože sedanji naši voditelji trudni svoje orožje, vstanejo novi, odločni in krepki na njihova mesta. Vedno več bo krščansko mislečih posvetnih izobraženih mož. -Med profesorji, zdravniki, odvetniki, uradniki bo imelo naše ljudstvo svoje somišljenike. V mladeniških, izobraževalnih in Marijinih družbah jim bodo pa med ljudstvom vzrasli čvrsti sobojevniki za svobodo, dušni in telesni napredek našega naroda. Kakor punčico svojega očesa moramo čuvati naša dijaška društva in jih podpirati. JV njih sloni naša nada, naša prihodnja moč. Tudi delavci naše korenine so se sijajno izkazali. Desetletnica katoliške delavske družbe v Idriji in krščansko socialno letno z.orovanje zvezano z otvoritvijo krasnega delavskega doma na Jesenicah, — sta dve svetli točki izmed naših prireditev letošnjega po letja. Čast vrlim Idrijcem, ki v najtežavnejših razmerah proti divji zvezi liberalcev in socialnih demokratov, ki jo večina idrijskega uradništva na ravnost podpira, dvigajo kvišku prapor krščanskosocialnega dela! Pa tudi Jeseničanom! V boju so se krepili oboji, zato pa stoje trdno in neomajno. Kdor je videl sprevod na Jesenicah, je moral vzklikniti: Teh čet ni mogoče premagati. Silno lepo se je na Jesenicah pokazala tudi vzajemnost med kmečkim in delavskim stanom. Na tem sloni naša krščanska socialna misel. Vse ljudstvo poštenega dela se mora združiti proti svojim zatiravcem in izžemavcem, proti tistim, kateri mu hočejo oropati vero in narodnost. Zdaj pa zadnja nedelja: Kronanje Marijine podobe na Brezjah Kakor valovi bobnečega morja so se dvigale neštete množice po rajskolepi mošenjski planoti, vse enega srca in ene misli in visoko gori do neba je plamtelo vsem navdušenje za vero in dom. Za boj je treba ognja; na Brezjah je gorel v nebeškem svitu in nebrojni romarji so ga nesli s seboj domov od kronane Marije, kraljice slovenskega ljudstva. To ljudstvo se uči, se zbira in druži v lepi edinosti, navdušuje se za najsvetejše svetinje, bodri se za delo in boj; liberalci pa tulijo in klafajo. Vse naše slovesnosti obslinijo s svojimi strupenimi šobami, nemarni kot urhi, ki ob solnčnem zatonu kvakajo v mirno prirodno lepoto. Niso se še dosti napačili in nazmerjali ; vedno novega gnoja vozijo po svojih kripah — Slovenskem Narodu in njegovih bratcih med svet in gnojnico, ki se cedi iz njih, srčejo kot najslajšo re-zolijo. Najgrji so pa njihovi napadi na Marijino slavnost na Brezjah. Zagotovimo jih, da se jim bodo pošteno vrnili. Te baže ljudi, ki brizgajo svoj smrad na ljudstvo, ko se klanja svoji nebeški Kraljici, ne uidejo svoji usodi. Do zadnjega kotiča poj-demo za njimi, dokler jih ne preže-nemo iz zadnjega občinskega zastopa, iz deželnih zborov, iz državne zbornice, sploh od povsod, kjer zdaj na račun našega ljudstva kažejo svojo oholost in si pasejo nikdar siti život. Za urhe je prostor v luži. Pognali jih bomò vanjo, naj velja, kar hoče. Poglavar stranke, ki uganja vso to ostudnost, Ivan Hribar pa sedi na Dunaju poleg hrvaških duhovnikov v državnem zboru in jim zatrjuje, da je krščanski demokrat in da ne bo nikoli glasoval za kako protiversko postavo. To je tako, kakor bi urhi obetali, da bodo zanaprej peli kot kosi ali slavčki. Naši liberalci se pripravljajo tudi na svoje slavje, na shod svobodne misli v Pragi. Tja pridejo anarhisti, protiverski kričači, stekli sovražniki krščanstva s celega sveta. Narod jim poje slavo. Želimo, naj gredo vsi in naj se ne vrnejo več nazaj; pri nas je svobodna misel varna v našem taboru in prav nič nas ni volja, da bi nas kdo po francoski maniri z žan-darji in vojaštvom učil liberalne svobodne misli. Izobrazili. Vojaštvo pri starih narodih in pa danes. (V. P. Morda lx> koga izmed »Domoljubovih« bravccv zanimalo vprašanje, kakšno je bilo vojaštvo pri najstarejših narodih in kako se je ixièasi vojevanjc razvijalo, dokler ni dospelo do te stopinje dovršenosti, kot io zavzema danes. Vojaško življenje je bilo gotovo že od prvih početkov precej razvito. Ni ga naroda na svetu, ki bi se še nikoli ne vojskoval. Kolikokrat si pridejo ljudstva navskriž iu ako se kočljiva vprašanja nc dajo mirnim potem rešiti, ne preostaja seveda nič druzega, kot prijeti za orožje. Seveda ne zmaga vedno mi, ki ima pravico na svoji strani, temveč močnejši, naj ima potem pravico na svoji strani ali pa ne; ali v teku časa so se ljudje žc sami po sebi oprijeli navade, da pravijo: »Primimo za ostre sablje, in oni, ki bo zmagal, naj ima to, za kar se sedaj prepiramo.« Čeravno torci nc odločuje pravica, ampak sila, se ljudstva vseeno pokoravajo slepi odločitvi bojne sreče. Ni naš namen, na dolgo in široko razkladati vseh šeg, ki iih razni narodi uporabljajo pri bojevanju, tudi ne bomo popisovali vojaštva tega ali onega ljudstva, ampak na kratko bomo skušali očrtati glavne poteze, iz katerih bo lahko vsakdo razumel, kako so v različnih časih sestavljali armade, kdo in koliko ljudi je moralo »v vojaško suknjo« in kako so pokrivali velike stroške,-ki jih ima vsak narod, ako hoče oborožiti nekaj svojih ljudi in jih založiti s potrebno hrano, obleko itd. Ze Svetopisemske Zgodbe iz starega, pa tudi novega zakona nam prikazujejo različne popise vojska in tedanjih vojakov. Kdo še ni čital prigodbe o egiptovskih, judovskih, fili-stejskih in drugih bitkah. Človek, ki kaj več misli, bo vprašal, kakšno pa so imeli orožje v takratnih časih? Najprej, ko še ljudje niso poznali železa, je bil pač dober cep. ali ostra na koncu prišpičena palica in lok s puščicami edino orožje, ki so ga mogli napraviti. Odkritje železne rude in njeno obdelovanje je prineslo seveda zopet novih pridobitev v raznih vrstah orožja in sčasoma izrinilo kamenje in les popolnoma iz rabe. Velik napredek v izdelovanju orožja iz železa pa stopi nehote pred oči. ko se seznanjamo s starimi Grki in Rimljani. Kratki in široki meči, dolge priostrenc sulice in kopja ter z železom obiti ščiti in potem šlemi, pa čudoviti oklepi nas morajo vsekakor presenetiti nad duhom in umom starih Orkov in Rimljanov. Okoli Kristovega rojstva nani prihajajo rimski vojščaki »legionarji« nasproti v popolni železni opravi in z lepim orožjem vsake vrste. Njihove rdeče zastavice s krasnim srebrnim orlom, dolge ozke trobente in druga orodja so le šc izpopolnjevale nad vse mično iu močno vojaško opravo. Z rimskimi vojaki so prišli od azijskih narodov skoro prvi v krvavo dotiko germanski (nemški) narodi. Po dolgoletnih vojskah so nazadnje le ti divji Germani pokončali Za hodno rimsko cesarstvo in polagoma prevzeli prvenstvo med ostalimi evropskimi ljudstvi. Njihova moč je rasla. Podiarmljati so začcJi druge rodove in navalili tudi na slovanska plemena, katera so zbog svoje izurjenosti v bojevanju zlasti radi ncedinosti slovanskih na rodov premagovali. Kako pa je bilo urejeno vojaštvo pri Slovanih in Germanih. Kratko rečeno, skoro pri obeh enako. Vsak prost mož si je napravil orožje in ga hranil doma. Kadar je hodil na nevarnejši lov, ga je vzel tudi seboj. Da je bilo vse oboroženo moštvo kake dežele enotno organizovano. so ga vojvodje sklica-v ali na gotove čase. Na tem vojaškem zboru se jc preštela vsa armada, pregledalo orožje iu govorilo o raznih vojaštva se tikajočih stvareh. Sklepalo se ie tudi. kam se bo prihodnje poletje odrinilo in s kom se bo treba vojskovati. V tej dobi je bil vojak vsak mož. Kdor se je kakorkoli odtegnil tej dolžnosti ali celo iz vojne ušel, bil je brez časti in njegov sosed ga je lahko ubil. Na znotraj so bile čete tako sestavljene, da je vsaka družina in zadruga tvorila neko enoto. Načeloval ji je starejšina. Okoli njega so se v slučaju vojne zbirali možje iu skupaj odrinili na boj. Ker je bila vsa zadruga med seboj v sorodu, si lahko mislimo, da ie vsakdo hotel v bitki svojega padlega sorodnika maščevati. Tako se je vsem vžgal IKjguni, časih celo drznost, ki je imela to dobro, da so se zadruge tupatam s tako vihro zagnale v boj, da se je moral sovražnik umakniti. Za hrano in druge stroške je moral vsakdo sani skrbeti. Največkrat so žene šle za možaki. ter jim v taboru pripravljale živeža. Ob-vezavale so svojim ranjenim možem tudi rane. V tem poslu usmiljenja so se odlikovale zlasti germanske žene. Po onih velikih vojnah, s katerimi si je Karol Veliki jxidvrgel skoro pol Evrope in ki so spravile marsikako ljudstvo tudi na beraško palico, se jc notranje urejenje staroveških vojska v toliko predrugačilo, da tli bilo več potreba vsem na vojsko. Vojaška služba je bila tako hudo breme, da so ga zmogli le imovi-tejši. T isti, ki je imel gotovo mal kos zemlje, je moral sam na vojsko z lastnim orožjem, brez ščita ali oklepa. To je bil nekak lahko-o bo rož enee. Kdor pa je imel trikrat toliko. kot je določala navadna mera. si je moral napraviti še ščit in oklep, ter se uvrstiti med t e ž k o o b o r o ž e n e. Se imovitejši, nekaki veliki posestniki so morali poleg te težke oprave pripeljati seboj še konja. Ti so tvorili nekako težko konjenico, iz katere se je potem več ali manj razvilo viteštvo. Revnejši, ki niso niti toliko imeli, da bi se mogel vsak kot vojak sam vzdržati, so se združili in oddali iz svoje srede po enega vojaka, ki so ga morali potem vsi skupaj vzdrževati. Tega vojaka so prišteli potem k lahkooboro-ž e n c e m. Kadar ie zunanji sovražnik napadel domovino, je moral vsak možak, prosti ali suženj. v boj. Tudi duhovniki so se morali oh ti priložnosti pridružiti drugim branibovcein. Kdor se je odtegnil tej dolžnosti, je bil usmr-čen. Splošna brambovska dolžnost je pa ponehala, kadar ti i bilo treba odbijati sovražnika, ampak so mu sami vojsko napovedali. Tedaj so morali med vojščake le vsi imoviti, ki so tvorili konjico, težko ali pa lahko oboroženo vojsko. Kdor ni hotel sam na boj, je moral postaviti namestnika in ga vzdrževati. Nad-jHiveljstvo nad armado je imel kralj, posameznim oddelkom so pa načelovali vojvode, grofje (župani) in starejšine. Način vojevanja ie bil ponajveč drzen, hiter naskok. Posebno proti rimskim četam so uporabljali Germani ta način vojskovanja. Kar iz zasede, iz kakega velikega gozda, z velikanskim trtiščem. naprej suličarji in drugi, ob strani pa strelci, tako so največkrat napadali stari bojevniki. Čestokrat so bili odeti v kože divjih zveri, kar jih je delalo strašne. Če se je bilo treba braniti, so si izbrali prostor ob vznožju kake gore. Tudi so naprav-Ijali nasipe, za kterimi so razvrstili svoje vozove in druga orodja. Če je bilo treba bežati, je pehota prva poskrbela za svoio rešitev, dočim je brza konjiča ščitila njeno umikanje in zadrževala sovražnika. Nasprotno jo je zopet za bežečim sovražnikom prva ubrala konjiča, ki ga je lažje preganjala. II. Kmalu se je uvidela velika veljava in moč konjiče. Vojaštvo so začeli predrugačevati tako, da so polagoma opuščali velikansko število pehote in zbirali le bolj konjico. Najbolj se ie pa konjiča prikupila ljudem, ko je 1. 955 pod cesarjem Otonom slavno v beg za|M>dila divje Madjare, ki so ropali po Južnem Bavarskem. Takrat se je prvič jasno pokazala, koliko da premore izborno konjištvo, tudi proti takim narodom, katerega konjeniki so sloveli daleč na okoli. Poleg tega vzroka, da je konjik hitrejši kot pa pešec, je prišla še druga okoliščina. Tedanji strelci, ki so imeli le pttšice, niso zmogli proti železnokovanini vitezom ničesar. Razume sc, da ie lahki strel odletaval od takih oklepov in posledica ie bila ta. da strelcev niso več tako rabili in tudi pehoto, čeravno je bila oborožena z meči, sekirami in sulicami, so rajši zamenjali z enako opravljeno konjico. Nazadnje bodi omenjeno šc to. da tudi ljudstvo samonasebi ni moglo vzdržati velikih stroškov za težko pehoto, ki je bila oborožena s kiji, sulicami in meči ter ščiti za hrambo. Lahka pehota pa že itak ni bila dosti rabna iu tako so zbirali ljudi le za konjico. Razvidno je torej, da se je okoli leta KHKi po Kristu umaknila splošna vojaška dolžnost nekakemu poklicanemu vojaškemu stanu. Sedaj je bil le del prebivavcev primoran služiti pri brambi domovine. vse ostalo ljudstvo pa je bilo prosto vojaških dolžnosti. Tedanja vojska je bila sestavljena po veliki večini iz vitezov (graščakov) in njihovih hlapcev. Seveda niso pešci popolnoma izginili, ali bilo jih je veliko manj, kot pa konjikov. Kdor je čutil veselje do vojaštva, se je na pr. uvrstil med graščakove hlapce. Tu so ga izurili in potem je živel celo svoje življenje do gotove starosti kot voiak. Vitezom seveda ni bilo treba nikdar delati. Tudi v mirnih časih so se urili v bojevanju. Preživljali so se od dohodkov svojih posestev, ki so bila ali njihova last, ali pa so jih dobili od grofov, ali kakega drugega mogočnjaka nekako v dar (»fevd« imenovan). Vojaške davke so razdelili med vse državljane. Velikaši, ki so imeli na svojih gradovih vedno po 30—50 vojakov, so to četo inorali seveda na svoje siroške oborožiti in | vzdrževati. Tudi cerkveni glavarji (škofje, opatje) in samostani so imeli svoje čete, ki so jim zapovedovali od škofov postavljeni vitezi. Ker je bil kmet in meščan osvobojen od vojaške dolžnosti, so jima naložili druga dela iti bremena . Kmete so mirabili za delavce in pomagačt pri grajenju državnih trdnjav, okopov in drugih takih brambenih sredstev. Poleg tega je moral vsakdo, ki mu ni bilo treba vršiti vojaških dolžnosti osebno, dajati državi, oziroma grofom, ki so bili nekako predstojniki posameznih okrajev, nekaj vojaškega davka v denarjih. Ako je državni zbor s kraljem sklenil sklicati vso armado, tedaj je kralj poslal naročilo najprej na vojvode, ki so vladali deželam (na pr. avstrijski vojvoda, bavarski, saški itd.). Ti vojvodje so imeli zopet svoje vazale, to so bili knezi, ki so načelovali kakemu delu dežele. Vsak teh knezov ie imel zopet nekaj nižjih grofov, ti pa zopet graščake in druge viteze. Na ta način je bil zadnji vojak obveščen o kraljevi zapovedi in odrinil je s svojim gospodom na ono mesto, kjer se ie zbirala četa. Najvišje število vitezov, kar jih je kdaj imelo cesarstvo Nemško, h kateremu je spadala tudi Avstrija, je bilo sto tisoč mož. seveda z vsemi hlapci in drugim spremstvom. Proti koncu sredniega veka so se z iznajdbo smodnika tudi vojaške razmere bistveno izpremenile. Dočim so imeli dosedaj za edino strelno orožje loke. pri oblegovanju sovražnih trdnjav pa lesene stroje za metanje težkega kamenja, so začeli sedaj prvič uporabljati strelni prall iu ga devali v železne cevi, da so izstreljavali krogljc. Lahko si mislimo, da so bile prve takoimenovane puške zelo enostavno napravljene. Polagoma so jih izpopolnjevali in začeli izdelovati tudi velike možnarje za večje kroglic. Prvi top ali kanon (okoli leta 1415) gotovo ni nesel dalje kot 300 korakov. Ob času tridesetletne vojske (1618 do 1648) so pa žc streljali na daljavo 600 do 800 korakov. Na mesto nekdanjih strelcev so postavili pehoto, oboroženo s puškami. Tudi topničarje so polagoma oboroževali. Sčasoma so se učinki novega strelnega orožja pokazali za dobro sredstvo, postreliti tudi viteze, okovane v železne oklepe. Ti železni konjiki so se vedno bolj odevali v oklepe in postali sčasoma tako zelo neokretni in nerodni, da niso več dosegali svojega namena. V vojskah, kjer se gre za hitrost, ni bilo mogoče s temi jahači ničesar začeti. Ako jc prišla taka četa železnih vitezov na kaka mehka tla. so se icli konji kar pogrezati in vsa četa je popadala pod streli sovražnikovimi, ker se ni mogla niti ganiti, kaj šc braniti. Kakor so prej vitezi odrinili loko-strelce in drugo pehoto, tako so se morali sedaj sami umakniti pred urnejšimi novimi strelci. Na površje jc zopet došla pehota s puškami in topovi, kateri so pridejali šc lahko oboroženo hitro konjico. Vzdrževanje te vojske so prevzeli stanovi. zastopani v deželnih zborih. Vsaka dežela je morala postaviti »oliko in toliko sto mož. oboroženih in preskrbljenih z vsem potrebnim živežem. Takratne vojske so bile večinoma majhne. Redko je vsa država spravila na noge več kot 40.000 mož. Časih so se pa deželni zbori upirali vojaškim bremenom m tedaj je cesar, ako se je čutil dovolj močnega, kar satn zapovedal, da mora biti ob tem in tem času pripravljenih gotovo število vojakov. V turških vojskah so tvorile Kranjska, Koroška in Štajerska nekako posebno vojaško pokrajino, ki jc morala skrbeti za brainbo Avstrije proti nevernikom. Posameznim oddelkom so načelovali višji deželni graščaki. kakor pri nas na Kranjskem Turjaški in Turni. Oete so bile sestavljene večinoma iz najemnikov. Naiv cč ie bilo strelcev, nekaj pa konjikov. Vsaka dežela je imela svojo deželno orožarno. Vojaki so dobivali svoki mezdo, deloma kot najeti, deloma kot prostovoljci. Vedile vojske so žc itak preobložene državne in deželne stanove še bolj obremenile. Visoka gospoda je začela valiti stroške na kmete iu meščane, ti, pa niso zmogli vsega iu vojaštvo lc pešalo. Marija Terezija se jc zavzela za izboljšanje vojaških razmer in obdavčila tudi najvišjo gospodo, da ji ie bilo mogoče dobiti potrebni denar za predrugačenje armade. Tudi je ustanovila osrednjo vojaško oblast, ki so ii bili podvrženi vsi vojaški posli. Reorganizirala .ie genertlui štab. kateremu sta načelovaia slavna generala Laudon in Daun. Tudi njeni nasledniki so veliko storili za poninožitev armade in izboljšanje orožja. Topove in možnarje jc po svoje uredil naš slovenski rojak baron Jurij Vega iz Moravč. Dosegel je. da so topovi streljali skoro še enkrat tako daleč kot poprej. Vedile vojske, zlasti v Napoleonovih časih (od leta i804 1815), so zahtevale vedno več mož za vojaško službo. Ker ni bila še upcljana splošna vojaška dolžnost, so morali fante takorekoč »loviti« in vtikati v soldaškc suknje. Z velikim trudom se je moglo postaviti v naši monarhiji 120.000 mož na noge. Popolnoma na novo stališče so pa postavili vojaštvo leta 1848. Tedaj se je vpeljala splošna vojaška dolžnost, od katere si se pa šc vedno lahko odkupil. Šele pozneje so to določilo splošne dolžnosti dosledno izpeljali. Sedaj ima le vojno ministrstvo upravo v rokah iu ni več onih malenkostnih prepirov, ki so svoje dni našo državo tako oškodovali. Mi se držimo gesla, da je za ohranitev miru vojaštvo potrebno, pač pa se mora ono ravnati po ljudstvu in tudi čutiti z ljudstvom. Političen presiedi. JUGOSLOVANSKI MINISTER hodi skozi časopisje. Vprašanje jc, ali naj bo Hrvat ali Slovenec, član »Jugoslovanskega kluba« ali Slovenske Ljudske Stranke. Caso-pisie mnogo ugibljc. vč pa za enkrat se nič. Nemška »Reichspost« prati, da je mnogo politikov. ki se poganjajo za to čast. »Neue Freie Presse < je za Ivčcviča kot jugoslovanskega ministra-rojaka. Ce bi pa vlada morala od tega odstopiti, pravi, da bi bil Povše poljedeljski minister Liberalni nemški agrarni krogi se pa na vso moč trudijo, da bi spravili na sedež grofa Aucrsperga. Tudi imenovanje krščanskega socialca za mitičnega ministra hočejo preprečiti. PRF.OSNOVA MINISTRSTVA. Blizu ie čas. ko bodo prišle v ministrstvo nove moči. Vprašanje ie. kake cilje bodo ti možje zasledovali. Nemški iu ceski kntecki poslanci zahtevajo, da pridejo v naučijo ministrstvo možic, ki bodo gledali na kmečke koristi. Imenujeta se nemški agrarec Peska in ceski agrarce Prašek. »Neue Freie Presse« pravi, da hočejo krščanski socialci spravit, v ministrstvo dvornega svetnika Gessmanna m sicer za .mučnega ministra. To seveda temu židovskem., listu ni prav nič všeč; zato zatrjuje da bi to imenovanje vzbudilo tak odpor, ki utegne staviti v nevarnost delavnost parlamenta. - Gotovega se o preosuovi ministrstva ne ve šc nič, tudi to ne, kdaj se izvrši. O POTREBI SKUPNEGA ČEŠKEGA KLLBA so prišli tudi ljudje, ki so bili prej najgorečnejši njegovi zagovorniki, do drugih nazorov. Izučila jih je skušnja. Dr. Kramaf v več člankih obravnava to vprašuje. »Zveza čeških klubov« ima to napako, da v njej vsakdo lahko dela kar hoče. Tu so zbrani ljudje tako različnih nazorov, da skoro ni mogoče najti točke, kjer bi bili edini. Zato imi mnenju Kramafevem več koristi češki stvarj manjša, a enotna stranka, o kateri se vč, kaj hoče, ali pojde z vlado ali proti vladi, kakor mnogoštevilna Zveza, v kateri dela vsak, kar hoče. ČEŠKI DEŽELNI ZBOR bo sklican 16. septembra. Nemška agrarna stranka je sklenila, da ne Imi nasprotovala vo-livnoreforninemu načrtu, če bi se predložil. Nemška agrarna stranka bo nasprotno to priložnost porabila, da izjavi, kako je potrebno varovati pri volivni reformi nemško posest. NIZJEAVSTRIJSKA VOLIVNA REFORMA ZA DEŽELNI ZBOR. Nižjeavstrijski deželni odbornik dr. Gcss-nianii je predložil volivno reformo za nižjeavstrijski deželni zbor. V uvodu se označuje stališče vlade, ki ie nasprotna volivni reformi na podlagi splošne iu enake volivne pravice. Predlog .ie ta: Število poslancev se zniža od 78 na 62. 21 mandatov dobi Dunaj, 16 ostala mesta, 25 dežela. S to volivno reformo je združena tudi reforma poslovnika, po katerem se lahko poslanca, ki se pregreši proti redu. izključi od ene, dveh ali treh sej. NAGODBA. Poročali smo žc, da avstrijska vlada zahteva. da se ob Seduciti z nagodbo reši tudi bančno in kvotno vprašanje. Avstrijska vlada je namreč mnenja, da je donesek Ogrske k skupnim izdatkom prenizek in da ga treba na ta ali oni način povečati. Avstrijska vlada v očigled odporu, ki bi izbruhnil na Ogrskem, ako se zahteva povišanje kvote, premišljuje, kako bi se kvota na indirekten način zvišala. Tudi bi bilo treba določiti, do kdaj in pod katerimi pogoji naj bi bila banka skupna. Av-striia to zahteva. Ogrska se trdovratno upira. Nagodbena pogajanja se bodo vršila na Dunaju. Cas jc šc nedoločen. Iz Budimpešte se poroča, da se podajo Wekcrle. Košut in Dakanyi 10. t. m. na Dunaj. »Budapest! Hir-lap« poroča, da so zdaj izključno višji oziri (na cesarja) tnerodajni za sklep nagodbe in da vse odvisi od avstrijskega kabineta. HRVAŠKI BAN ODSTOPI? Splošno se sodi. da bo ban Rakodczay odstopil in da se bo pod patronatom nadvojvode Franca Ferdinanda, ki si pri cesarju dobiva vedno več vpliva, imenoval novi ban, ki ne bo popolnoma všeč ogrskim Košutovcem. MAKEDONSKE BANDE. Oficielna statistika javlja, da sc jc pretekli mesec vršilo devet bojev z bolgarskimi makedonskimi četami, v katerih je bilo ubitih 14.} Bolgarov, štiri boji pa z grškimi bandatni, ki so izgubile vsega 45 mož. — Ta mesec imamo zaznamovati zopet nove boje. Pri RaKlah v tuonastirskem okraju se ie vršil spopad med turškimi vojaki in bolgarsko četo. Vojaki so ustrelili 17 Bolgarov, ostale pa zasledujejo. — Na planini Nikodimu so se pa spoprijele srbske čete s četami bolgarskega vojvode Nav-mova. Pri vasi Nebrengova jc pa turška voj-ska naskočila srbsko četo vojvode Josifa. Boj je bil hud in je trajal cel dan; naposled so se Srbi umaknili z malimi izgubami. Poročali smo že, da hoče turška vlada odstaviti v Makedoniji več škofov, češ, da podpirajo grške bande. Carigrajski patriarh Joa-him III. je proti takemu postopanju turške vlade ugovarjal, slednjič pa je odstopil. Svoj odstop je naznanil poslanikom vseh velevlasti in se pritožil pri njih, da ravna turška vlada z grškimi škofi kakor z ujetniki ter ne spoštuje niti cerkva. ma2ari in dalmacija. Mažarom, »največjim prijateljem Jugoslovanov in najodkritosrčnejšim zaveznikom Hr-v atom«, se je zahotelo sedaj tudi po Dalmaciji. Dr. Havas. tajnik mažarskega trgovskega muzeja. si je sam ogledal Dalmacijo, in sedaj pri-diguje okoli, kako velikansko korist bi imela Dalmacija od tega, če bi se z Ogrsko združila. Obljtibuje jim železnico, obljubuje silne dobičke od tega. če bi šlo mažarsko blago skozi njih deželo--pozabi pa povedati, da se gre Mažarjem edino za to, spraviti Dalmacijo v tako ali podobno razmerje, kot je Hrvaška. sestanki. V dobi sestankov smo. Skoro vsak teden se čita, ta in ta kralj se sestaneta. ta minister obišče onega itd. Sedaj se zopet govori, da se vršijo pogajanja, kako bi se omogočil sestanek med nemškim cesarjem in predsadnikom francoske republike. Kralj Edvard angleški je pa sprejel v av-dijenci ruskega ministra za zunanje zadeve Iz-volskcga. Potem se je pa dalj časa posvetoval z angleškim poslanikom Ooschen. Prihodnje leto pa bi rad kralj Edvard obiskal Prago. Praški mestni svet ga je oficielno povabil na jubilejno razstavo, ki se vrši drugo leto v Pragi. tretja duma na ruskem. Ruska se zelo trudi, da bi se volitve v III. dumo ugodno izvršile. Volivni imeniki so skoro v vseh krajih že izgotovljeni in objavljeni. Število volivcev pa bo to pot manjše, kot pri prejšnjih volitvah. Vzrok temu je deloma novi volivni zakon, deloma se je pa ljudstvo večnih volitev že naveličalo. Velike preglavice dela vladi tudi duhovščina, ki ima pri ljudstvu ponekodi velik vpliv in tudi večino v nekaterih gubernijah. Nižja duhovščina pa je že zelo radikalna in proti-vladna. angleško-ruska pogodba. Dne 31. pr. m. sta ruski minister za zunanje zadeve Izvolsky in angleški poslanik odpisala angleško-rusko pogodbo. Besedilo še ni objavljeno, ali ima že zdaj to smolo, da glasilom vladajoče liberalne stranke ne ugaja. Pravijo namreč, da se taka demokraška država. kakor je Anglija, ne more vezati z avto-kraško Rusijo. Drugi menijo, da bo ta pogodba močan jez proti Nemčiji. In res nemška javnost te pogodbe ne sprejema s posebno navdušenostjo. francoska. Dne 15. t. m. bo zborovala v Parizu kr-ščansko-demokratična organizacija Siilon (brazda). ki je med francosko mladino zelo razširjena. Vendar pa ta organizacija nima prihod-njosti, ker zameta politično delovanje katoličanov. Star greh Francozov, ki je tudi največ zakrivil, da je prišlo s francosko cerkvijo tako daleč! Škof amienski je svojim duhovnikom prepovedal udeležiti se shoda sillonistov. Razmere v francoski mornarici izkuša izboljšati mornariški minister Thomson. Pa ne gre lahko, ker je prejšnji minister Pelletan mornarico preveč zanemaril. Kakor drugod, je ti;dj v mornariški upravi precej gnilobe. V Franciji n. pr. stane nova 18.000 tonska ladja nad 50 milijonov frankov, dočim stanejo velikanske angleške 20.000 tonske ladje, samo 40 milijonov frankov. nemiri V maroko. Vrhovni poveljnik Francozov pred Kasa-blanko je general Drude. On je kot nalašč za poveljnika v kaki naselbini. Star je 54 let in je celo življenje preživel pri afriških polkih. V mnogih vojskah se je že bojeval in bil tudi ranjen. Zlasti se je odlikoval v bitkah proti boksarjem na Kitajskem. Je precej krut; njegovi vojaki-domačini so jako hrabri in izvrstni boriici. Ta mož ima torej nalogo, napraviti v Maroku red n mir. Pred Kasablanko se je vnovič vršil boj. Francozi so prepodili maroške rodove iz Tad-derta in Mzaba. Francoski križarki Qloire in Gueydon ste se boia udeležili in oddali 60 topniških strelov. Okoli mesta so še vedno maroške čete. Njihov tabor se nahaja 12 kilometrov od Kasablanke v Taddertu. Francozi delajo sedaj z veliko vnemo. Kmalu bodo namreč jeli na morju razsajati viharji in francoske križarke ne bodo mogle nič pomagati armadi na suhem, ker se bodo morale usidrati na visokem morju. General Drude je nameraval vsled tega kolikor mogoče kmalu pregnati Maročane iz Tadderta. Francoski vojaki so že trčili skupaj z 200 mož močno predstražo tadderskega tabora. Maro-čanov je v boju padlo nebroj, na francoski strani je 8 ustreljenih, 17 ranjenih. Maročani so nato Taddert zapustili. Medtem se plete dalje prepir tned starim sultanom Abd ei Asis in nanovo proglašenim Muley Hafidom. Abd el Asis in njegovi duhovniki so proglasili Muley Hafida za upornika, slednji pa je izdal izjavo, kjer označuje Francoze za upornike. Maročani pred Kasablanko (dva rodova) sta 2. t. m. pripravljala skupni napad tia mesto. Sovražnik je Francoze, ki so se dali zvabiti kakih 6 kilometrov od mesta, obkolil, kar je imelo za posledico, da so se Francozi jeli umikati. Fio j, ki je trajal štiri ure, je ponehal šele, ko so bili vsi Francozi v taboru. Maročani so se bili jako hrabro, Francozi so pri umikanju napravili kare (četvorko), ki jih Maročani niso mogli zlomiti, ker so jih preveč obdelavah' francoski topovi. Klemensó in vojni minister nameravata poslati generalu Drude ojačenj, dasi general doslej še ni zahteval novih čet. V Kasablanko dojdejo v kratkem -tudi vojaški balonski oddelki. Listek. Ranoque. Spisal P. Luis Coloma. (Konec.) V. Poleg krasne stolne cerkve v Z... stoji mala kapelica. Njene lesene duri so navadno zaprte. Le enkrat sem jih videl otvorjene, pogledal sem v kapelico in mrzličen trepet mi je pretresel telo. Kajti to. kar sem videl, je bilo nekaj velikega in globokega. Na črnem oltarju je gorelo šest sveč iz rumenega voska. Za njimi je stala velika, temna slika, ki je upodabljala Odrešenika sveta na poti na Kalvarijo. Jezus Nazarenec je nosil križ na ramah Oblečen ni bil v tuniko, ampak v suknjo, ki je bila do pičice podobna onim suknjam, katere so nosili obsojenci, ki so stopali pod vislice Sliko so zato nazivali »Kristus obsojencev« in bila je stara navada, da so se obsojenci na poti v smrt tukaj pomudili in molili apostolsko vero . . . O mogočni veličini, o pravi pobožnosti, o veliki tolažilni moči priča ta zamisel, ki jo je usmiljenje podalo sveti materi Cerkvi. To bledo. s krvjo oblito in omadeževano obličje Gospodovo me nehote spominja one veličastne, strašne podobe Sodnika živih in mrtvih, katero nam je opisal sv. Janez: Njegovo obličje se je bliščalo kakor svetlo solnce; njegove noge so bile kakor ruda, ki žari v peči, in oči njegove kakor dva ognjena plamena: iz njegovih ust je sikal oster, dvorezen meč. v desnici je držal sedem zvezd in v levici knjigo s sedmerimi pečati, in z njegovih ustnic je lil studenec luči . . . In to preteče, mogočno veličanstvo, ta Bog, ki sodi tukaj sodnike in celo na zvezdah nebesnih najde madeže, on sleče obleko moči in veličanstva in se ogrne s suknjo obsojenccv. Ponižno se približa obsojencu, roparju, izmečku človeštva, da bi mu bil v sramoti in zaničevanju enak. da bi opral njegovo krivdo s svojo nedolžnostjo, da bi mu kot brat izrekel npapolne besede: Pojdi mirno v smrt. saj setti te jaz rešil s svojo krvjo! . . . O kako veliko je usmiljenje božje, kako velika nehvaležnost sveta! Nehvaležni človek vidi in sliši to veličino, pa je ne občuti in ne razume. On gre mirno in se ne zgrudi od bolečine in ljubezni premagan na tla, da bi v upanju in sreči molil: Spomni se, o Jezus mili, da so zame te umorili! * • • Vrata one kapelice so bile zopet enkrat odprta; oltar je bil pregrnjen s črnim pregrinjalom, in sveče so gorele na njem. Spredaj proti cesti pa je bila na stopnjicah, ki so peljale v stolnico, postavljena črno zagrnjena miza. Na njej jc stal krožnik s par novčiči, zraven sta sedela dva duhovnika in en svetni gospod. Zdaj pa zdaj je udaril eden izmed duhovnikov ob krožnik in je klical s svečanim glasom: »Za dušno izveličanje obsojencev!« Precejšnja množica ljudi se je prerivala semintja pred cerkvijo; najbolj so se drenali pred malo kapelico. Vsi so čakali prihoda zločincev s tisto mrzlično napetostjo in tistim divjim poželjenjem, ki priča, da globoko v srcu človeka spava — zver in da v življenju nobena stvar ne vzbuja tolike radovednosti kakor — prizor smrti. Ura v stolnici je udarila enajst, in takni nato je bilo po vseh zvonikih v mestu ravno toliko. Deset minut pozneje je zopet zazvenelo enajst udarcev, enajst počasnih, votlih, strašnih udarcev, ki so zveneli tako. kakor bi smrtna kosa trkala na vrata večnosti. Te udarce je udarjala ura na sodnem dvoru, ki ie naznanjala zadnjo uro obsojencev in je moral vedno ostajati deset minut za pravim časom. Deset minut! Deset minut je podarjenih njim, ki so obsojeni na smrt. Zdi se. kakor zasmehovanje ta beraška. zadnja miloščina. Toda teh deset minut ie včasih jako dragocenih; nespokorna duša se še more obrniti k svojemu Bogu! Vedno bolj so se množice drenjale proti kapeli Kristusovi. Žalostna procesija je prihajala od ječe sem: spredaj oddelek kavalerijc z jc kajočo muziko. nato stric Canijo med dvema duhovnikoma. Črna suknja obsojenca —- strica Canijo — je bila čezinčez pokrita z blatom in prahom. Kajti dvakrat se je obsojenec vrgel na tla in se ie valjal po cesti. Njegova brezmejna jeza se ni polegla niti za trenotek. odkar je Cachana priznala skupni zločin in sta bila oba obsojena na smrt. Tedaj ko je sodnik prebral obsodbo in je po navadi vprašal, če ima obsojenec do njega kako željo, ki bi mu jo mogel uslišati, tedaj je zakričal stric Canijo s penami okrog ustnic in z divje bliščečimi očmi : »Kaj si jaz še želim ? . . . Cachani bi rad razmesaril obraz! . . . Nož bi ji porinil v srce ! ... To si še želim in ničesar več!...« Z divjo močjo je skušal zdrobiti verige-tulil je obupno, da ga niso mogli pomiriti. Ko je prišla procesija pred Kristusa obsojencev, tedaj sta duhovnika zadnjič poskusila, da bi obudila kes v duši zločinčevi. Ali bilo je zastonj. Canijo je divje bil okrog sebe; enega izmed duhovnikov je pobil na tla. Medtem ie tulil z uprav peklenskim glasom. Za stricem Canijo je prihajala njega zločinska tovarišica Cachana. Peljali so jo na vozu. Na slami je ležala stegnjena kakor bi bila mrtva. Podobna ie bila bolj živali kakor človeku. Na njeni levici je sedel Ranoque; hrabri mladenič jo je objemal z obema rokama in ji je pri tem šepetal neprestano tolažilne besede v uho. Na desnici je sedel duhovnik, ki jo je spovedal. Sveti križ je držal pred njenim obličjem. Strašno počasi se je pomikal voz med množico. Gledalce je ta strašni prizor ganil do solz. \ si so občudovali in pomilovali hrabrega sina matere-zločinke. Konečno se je ustavil voz pred Kristusovo podobo. Ranoque in duhovnik sta prijela Cacano mehko za roke, da bi ji pomagala na kolena. »Molite apostolsko vero, mati!« ie prosii goreče Ranoque. l'oda Cachana je gledala svojega sina s tonimi očmi in je pričela jokati . . . Nesreč-nica ni znala moliti apostolske vere! . . . Ranoque je molil glasno naprej in Cachana je s težavo ponavljala besedi. Jok je spremljal vsak njen glas. Ko je zmolila apostolsko vero, io je blagoslovil duhovnik pred oltarjem v kapelici, nato sc je pridružil obsojenki, da bi ob smrtni uri stal ob njej. Sredi trga so se dvigale vislice, čisto na prostem, gole in strašne. Še strašnejši je bil obraz rabeljev. Ko je videla Cachana strašno zgradbo pred seboj, so osteklenele njene oči, podaljšale so se blede poteze na obrazu in zaškripali so ji zobje v smrtni bojazni. Skrila se je v zadnji kot voza in je ječala. Ranoque je stopil k materi in jo je pritiskal dolgo na svoje srce. Pokazal je na vislice in ie rekel : »Poglejte, mati. vaša gora Kalvarija!« S svojimi rokami jo je podpiral in s pomočjo duhovnikovo peljal pod vislice--- VI. Ranoque se je vrnil v spremstvu duhovnika. ki je pomagal materi na zadnji poti, proti onemu kraju, kjer ga je pričakovala Consola-tion. Ponudil je ob slovesu štiri goldinarje duhovniku, da bi bral svete maše za ubogo mater. Duhovnik ni hotel denarja; ginjen je bil do solz in obljubil je, da bo bral zastonj toliko svetih maš za mater, kolikor bo hotel njen dobri sin. Ko sta bila Ranoque in Consolation sama, nista izpregovorila niti besedice. Mladenič se je utrujen zgrudil na ubožno posteljo, ki je stala v sobi, in ona je sedla k njegovim nogam in je molila rožni venec . . . Cast tebi, pobožna Consolation! Cast tebi, junaški mladenič! Razgled po domovini. Shod framasonov v Pragi se je vršil v nedeljo 8. t. m. Na tà shod, na katerem so se sešli najhujši brezverci, anarhisti in drugi prekucuhi raznih držav, je prav marljivo vabilo tudi Hribarjevo glasilo »Slovenski Narod«. Ko bi slučajno ne sedel župan Hribar na Dunaju med hrvaškimi in istrskimi duhovniki, bi se ga bil brezdvomno osebno udeležil. Iz previdnosti ie pa najbrže samo pozdravil shod. Kaki ljudje so bili na tem shodu zbrani, se vidi <ro. Pokažimo na ta način tudi dejanski svojo ljubezen do koroških Slovencev! Z Brezij. Mej slavnostjo kronanja podobe bi. Device Marije 1. septembra je bilo najdenih nekaj denarnic in žepnih ur ter oddanih v zakristiji na Brezjah. Veleč. gg. duhovni pastirji naj blagovolijo oznaniti prihodnjo nedeljo, naj se lastniki prijavijo pri predstojništvu svetišča na Brezjah, pošta Radovljica, ustmeno ali pismeno. Predstojnitšvo svetišča. Vmrla je na Brezjah dne 3. septembra zvečer le|X) previdena Elizabeta Škrl iz Kleč št. 6 pri Ježici, stara 47 let in je bila že od svojega 16. leta sem bolehua. Ponarejeni bankovci. V Novem mestu in okolici krožijo jako fino ponarejeni bankovci po 20 kron. Težko jih je na prvi pogled ločiti od pravih. Barva je nekoliko temnejša in črte pri podobah so krepkejše. Treba jc torej silno pazljiv biti. Bati se je že zdaj velike škode. Čebelarski shod v Horjulu se je vršil v nedeljo, 1. t. ni., v šoli. Udeležba ie bila prav [xivoljna. Predaval je gosp. Aut. Likozar o umnem čebelarstvu v obče, o ozimovanju, o pitanju spomladi in o kupčiji čebel. Odgovarjal je tudi na mnoga mu stavljena vprašanja. Gospod župnik se je predavatelju zahvalil za toli |x)učno iu zanimivo predavanje z željo, da bi se s tem začelo novo življenje med tukajšnjimi čebelarji. Zanimivo je tudi. da se je za shod najbolj zanimal 82-letni starček Matija Pečovnik iz Zaklanca. Cebelari že 70 let. Čast mu ! Čebelarski shod v Gornjem Tuhinju se vrši v nedeljo, dne 15. septembra, ob 3. uri popeludne v šoli. Predaval bo gosp. Anton Likozar, nadučitelj iz Ljubljane. Shod čebelarjev v Metliki. »Slovensko osrednje čebesarsko društvo« priredi v Metliki 8. t. m. ob 9. uri dopoludne v šolskih prostorih sestanek čebelarjev. Predaval bode nadučitelj Anton Likozar. Slovensko šolstvo v Trstu. Slovenska petrazredna ljudska šola v Trstu dobi vzporednico v prvem razredu, v sredini mesta pa se otvori nova slovenska deška in dekliška šola kot podružnica prve. Za enkrat se otvo-rita prva razreda. »Prosveta« in priporočilne tablice. Usilji-va liberalna »Prosveta« je založila nekake priporočilne tablice, ki nai bj kazale patentirane narodnosti nekaterih trgovcev. »Prosveta« je bila tista, katere člani so delali najskrajnejšo liberalno politiko na občnem zboru »Družbe sv. Cirila in Metoda«, zato bodo »Prosvetine« priporočilne tablice v izložbenih oknih smatrali naši somišljeniki za neprijx)ročiliia. Reklama od strankarsko-liberalne »Prosvete« je presneto malo priporočilna, zato bomo v kratkem objavili imena vseh trgovcev, ki se poslužujejo »Prosvetinega« priporočila. »Prosveta« je popolnoma liberalno društvo, zato ie jasno, da bo to društvo priporočalo samo liberalne trgovine. Naši somišljeniki vedo torej v katere trgovine naj zahajajo. Zopet ponavljamo: Svoji k svojim! . V Ameriko. Dobro izurjeni katoliški Organist Slovenec, dobi službo kot organist in cerkovnik; plača bi bila od začetka 50 dolarjev (240 K), štola pride mesečno na 10 do 15 dolarjev (48 do 72 K), k temu bi se pridobila služba kapelnika za »Slovensko godbo« istotam končno bi si marliivi glasbenik prisluži! še lèpo svoto za poduk v igri na klavir, harmonij in gosli. Panudbe naj se naslovijo natanko takole : Rev. L. F. Klopčič. Pastor - Calumet, Mih. Amerika. . Gg organisti, pozor! Cecihjino društvo za lavatitiiisko škofijo priredi letos od 23. do 27. septembra v Mariboru (dvorana kat. delav. društva) drugi poučni tečai za gg. učitelje, or-ganiste pevovodie in prijatelje cerkvene glas- be sploh. Pouk bo obsegal harmonijo, modula-cijo in kontrapunkt (predava g. K. Bervar(; koral, teoretično in praktično, nauk o dirigiranju in pcvskili vajah (g. F. Trop); o vežbanju na klavirju in o tematičnem orglanju, o metodičnem pevskem pouku v šoli (g. H. Druzo-vič); o ljudskem petju v cerkvi ter o cerkveno-glasbenih postavah (g. F. Špindler). Želeti je, da se oglasi obilo udeležencev. Za brezplačno stanovanje je preskrbljeno. Kdor ima Straklov obrednik za organiste, naj ga vzame seboj. Vsa nadaljna pojasnila v zadevi tega tečaja daje č. g. Frančišek Trop, stolni kapelnik v Mariboru. Kontrolni shod domobrancev. Sporazumno z vojnim ministrstvom ie odredilo domobransko ministrstvo, da tudi letos ne bo si-ccr običajnih kontrolnih shodov. Za rezervne častnike in kadete pa se vrše glavni raporti kakor druga leta. Italijanski podkonzui v Trstu je bil res 1. t. m. zvečer s kamni napaden, ko se je na avtomobilu vračal iz Opčine po Via Cotogna v mesto. Ni pa res, da bi ga bili Slovenci napadli, kakor pravi poslanec Barzilai v svoji interpelaciji na ministra Tittonija, ampak zdi se, da je kamenje metala izvestna tržaška mularija, ki najbrž niti vedela ni. da v avtomobilu sedi podkonzui. Zadnji čas se sploh izvestni krogi zopet bavijo s sistematičnim avstrijsko-italijanskim hujskanjem, gotovo ne v svojo korist. Strela je ubila v soboto 31. avgusta pop. v Vipolžah posetnika Jasniča, ko je na njivi sejal deteljo. Ko ga zvečer ni bilo domov, so ga šli iskat in ga našli na njivi ubitega. Svar'lo. C. kr. ministrstvo za notranje zadeve je izvedelo, da se v kratkem namerava jk) Avstriji živahno prigovarjati k izseljevanju v Maryland v Združenih državah in to zlasti poljedelcem, poljskim delavcem in poslom. Poizvedbe pa so dognale, da v splošnem razmere za izselnike v Marylandu nikakor niso ugodne, kajti državica slovi daleč na okrog zaradi svojih zapuščenih farm in naselbin. Zemlja jc namreč vsled brezvestnega izkoriščanja po večini izsesana in izžeta. Z umetnimi gnojili bi se še lahko dosegli lepi uspehi, posebno s sadjarstvom in pridelovanjem zelenjave, ker se ti pridelki vsled dobrih prometnih zvez in bližine velikih mest prav lahko spravijo v denar. Seveda je treba za taka podjetja primernega denarja iu povrhu obilo dela in truda. Vsled takih razmer je treba skrajne previdnosti, predno se kdo odloči za izselitev v to deželo. Smrtna kosa. V Krškem jc umrl pretekli teden g. Franc Renier, oče mestnega župnika Renier. — V Litiji ie umrl 5. t. m. nenadne smrti posestnik in gostilničar Anton Kopriv-nikar. — Naj v miru počivata! Novi tajnik »Družbe sv. Cirila in Metoda«. S Koroškega se nam piše: Kmalu po glavni skupščini v Bohinjski Bistrici prišel je Brce tudi na Koroško in se nastanil v neki gostilni v Tolstem vrhu, da bi »opazoval koroške razmere«, češ, da mu bo potem kot novemu tajniku »Družbe sv. Cirila in Metoda« mogoče potegovati se uspešno za koristi obmejnih Slovencev. Ali reči morami S takimi »opazovalci koroških razmer« je Korošcem slabo poniagano. V neki gostilni je vpričo večjega števila kmetov neusmiljeno udrihal po naših voditeljih gg. Grafenauerju in dr. Brejcu, ki sta mu preveč »klerikalna«, zabavljal čez svojega škofa, zagovarjal svobodno šolo« in rekel, da se prav godi francoskim redovnikom in duhovnikom, da jih preganjajo, čemu pa se »vmešavajo v politiko«; sploh je bilo njegovo obnašanje tako, da bi delalo čast najzagrizenejšemu liberalcu. Menda so mu postala tla tu prevroča ali pa »preklerikalna«, kajti za par dni je hvala Bogu že izginil. Čudom se ljudje tukaj čudijo, da sme tak duhov- nik, očiten liberalec in nasprotnik cerkve, še celebrirati; pri nas na Koroškem bi bil tak Brce popolnoma nemogoč. Svetujemo Brcetu, da se nikar ne drzne hoditi na Koroško delat propagando za liberalizem; kajti utegne se mu zgoditi, da dobi od nas tak pouk, da mu nikoli več ne bo dišalo vohati po Koroškem. Naj opazuje rajši sebe. ne pa naše koroške razmere! V romarski božjepotni cerkvi na Brezjah je bik» letos do pretečenega tedna nad 1700 sv. maš. obhajanih je bik» letos 44.000 ver-n.kov. samo zadnji teden je prejelo sv. obhajilo nad lü.COü romarjev. Slomškova zveza, to je zveza krščanskih učiteljic m učiteljev, je imela v soboto, dne 7. t. m. obča; zbor v mali dvorani hotela »Union« v Ljubljani. »Siovenski Narod« je par-krat poživljal „beriiao uč.teljstvo, naj pride ta din v Liubóanc pcr.üajai krščanskemu uči-teljstvu. ic pnšio je malo nad 30 liberalk in liberalcev, ki so se vstopih pred »Union«. Bili so to navadni učiteljski kričači. ki so že koli-kortoliko znam bravcem »Domoljuba«. Bil je mogočni Zirovnik iz Št. Vida nad Ljubljano, ki je liberalnim frajelcam bonbončke delil, da bi lažje prenašale nesladke opazke, ki so jih morale slišati od naših mož. ki so prišli na zborovanje. Manjkati niso smeli iz sorške afere znani Grmek, dalje Korbar. Petrič. nekaj dru-dih mladičev, ki so komaj zapustili šolske klopi na učiteljišču. Izmed učiteljic sta bili najbolj glasni Muc in Sirnik. Eden izmed naših somišljenikov je fotografiral vso to liberalno bando, katero bomo prinesli naslikano v našem listu, da bodo bravci spoznali te dične vzgojitelje in vzgojiteljice našega naroda. Kljub temu terorizmu je bila dvorana polna vrlih krščanskih učiteljic in učiteljev. Shod so pozdravili deželni odbornik Pcvše, šolski svetnik dr. Detela, dr. Lampe in akademik Puntar. Poročali so na shodu nadučitelji Primožič. Slapšak, Štrukelj, učiteljica Regali in državni poslanec učitelj Jaklič, ki je predsednik »Slomškove zveze« ter profesor Jarc. V imenu goriškega slovenskega učiteljstva je shod pozdravil vrli nad-učitelj Likar. Navzoč je bil iz Gorice tudi g. vodja Abram. Shod se je izvršil v najlepšem redu. Brzojavno sta shod pozdravila premil. g. knezoškof dr. Jeglič in štajerski deželni poslanec dr. Jankovič. S tem je zlomljen terorizem liberalnega učiteljstva. ki je bil v resnici že naravnost ostuden. Naj bi se prej ko mogoče zbralo v tej zvezi vse pošteno krščansko uči-teljstvo. ki čuti in misli z našim dobrim slovenskim ljudstvom. Nadvojvoda Evgen se je mudil preteklo nedeljo v Ljubljani. Prišel je od orožnih vaj s Koroškega z avtomobilom. Zglasil se je naj-prvo v Križankah v samostanu nemškega viteškega reda. Tu se je pomudil v prijaznem razgovoru z redovniki nad tri ure. Bil je navzoč pri litanijah in se vedel tako spodbudno in zgledno, da bi osramotil marsikaterega gosposkega človeka, ki se ne upa pripogniti svojih koien pred Najsvetejšim. Nadvojvoda si je ogledal ves na novo predelani samostan in se jako pohvalno izrazil o stavbi. Pevsko društvo na Proseku je priredilo v nedeljo 8. t. m. veliko narodno veselico, pri kateri je biio navzočega mnogo občinstva iz raznih krajev. Številno so bili navzoči Trža-čani. Iz Ljubljane je bilo navzoče med drugimi tudi odposlanstvo pevskega društva »Ljubljana«. V Zagradcu se je vršil v nedeljo 8. t. m. ustanovni zbor katol. izobraževalnega društva. Poročal je stolni vikar g. Luka Smolnikar iz Ljubljane. + Brezje in »Narod«. »Slovenski Narod« je zagrozil, da bo začel grozno preiskavo zaradi Brezij. Ozdravljenja M. Finžgarjeve neče preiskovati, ker to mu ne diši. Samo sramoti in blati, v preiskavo se pa ne spusti. Kaj bo torej preiskoval? »Slovenski Narod« je na papirju umoril kar tri osebe, in zdaj vpije: »Zakaj se I pri teh žrtvah nedeljskega slavlja na Brezjah ' ni zgodil čudež, da bi bile namah ozdravele r'« 1 udi ta čudež se je zgodil, ker kljub krvavemu peresu »Narodovemu« so tudi te orebe vse čile m zdrave. Tendencijozno so namreč razširili »Narodovci« takoj v nedeljo že strašno novico, da je vse polno mrtvih in ranjenih na Brezjah, in »Narod« je takoj vedel že tudi podrobnosti. seveda, kakor pravi »od verodostojne priče«. Eno Belokranjico, pripoveduje glasilo Hribarjevo, so kar v cerkvi zmečkali, da je kar na mestu umrla. Potem so se pa pre: rivali »kakor živina« in pomečkali do smrti še dva človeka, težko in lahko ranjenih je pa toliko, da jih še »zanesljiva priča« »Narodova« ni mogla prešteti. In nato se Hribarjevo glasilo na satansko grd in nesramen način norčuje, češ. zakaj se ni zgodil namah čudež? »Ali urad za čudeže ni posloval?« Podlo potem za-sramuje romarje, kakor človek, ki je vajen imeti opravka le z gnojnico. Seveda se je hitro pojasnilo, da ni nikjer ne mrličev, ne ranjencev. Ce bi Hribarjevo glasilo imelo količkaj čuta, da je treba imeti vsaj obzir na čitatelje, bi bilo vsaj svoje mrliče preklicalo, pa ne! V »Narodovem uredništvu« že vedo, da kdor je danes še naročnik »Slovenskega Naroda«, je tak zarukanec, da bo verjel v »Narodove« mrliče, tudi če jih žive vidi pred seboj. Pa kje so ti mrliči? To je vendar moral »Narod« povedati. In izmislil si je: Skrili so jih! Frančiškani na Brezjah so mrliče v samostanu poskrili! — In je še zagrozil: Mi bomo že vse preiskali. Mislil je, da se bodo zdaj »svobodomiselne« tolpe udrle proti Brezjam in samostan razdejale, kakor delajo framasoni v Italiji. A nihče se ni zganil, vse je mirno, — mrličev pa tudi ni, ne ranjencev nikjer. Vse je zdravo in zadovoljno. — Omenili smo to. da se spozna zopet, kaka banda so naši liberalci. Trideset tisoč ljudi je bilo na Brezjah v nedeljo, in vse te zasramuje »Narod« kot neumno živino. Zapomnite si to, slovenski možje in žene! Taki so liberalci! Vsak naročnik »Slovenskega Naroda« je eden od teh, ki vas pomaga zasramovati in se norčuje iz vaših najsvetejših čutil. O takih ljudeh veste zdaj, kaj naj o njih mislite! Obračunajte z njimi! Gorenjske novice. Iz Št Vida nad Ljubljano. g Hranilnica In posojilnica ima v tekočem letu prometa nekaj nad 370.000 K. Vložilo se je letos 122.370 kron ; ako k tem vlogam prištejemo še vlanske, dobimo lepo vsoto 210 (100 kron, ki so se vložile v domačo hranilnico. Skupnego prometa v poldrugem letu svojega obstanka ima 600.000 kron, torej nad pol milijona. Posojila daje po 5 in 5 in pol odstotka. g »Kmečka zveza« tudi pri nas dobiva trdna tla. kar je vse hvale vredno. Najbolj se postavijo posestniki vasi Medno, ker so vsi pristopili kot člani k zvezi. Cast jim! g Benclnmotor kmetijskega društva ima vedno več prijateljev. Celo taki. ki niso člani društva in so v začetku zmajevali z glavo, ga sedaj radi sprejmejo, da jim v malo urah iz-mlati žito in nareže lepo zalogo rezanice. g Slavnost blagoslovljenja gasilnega doma in orodja v Vižmarjih v nedeljo, 1. septembra, se je lepo izvršila. Le to nam nič kaj ni ugajalo, da se je sprejem gostov napravil med 2. in 3. uro, torej ravno med popoldansko službo božjo. Slavnosti se je udeležilo dvanajst fasilnii društev iz ljubljanske okolice. g Iz telovadnega odseka. Ze se ie pričela zimska sezona, sezona dela. Tri nedelje po vrsti smo že imeli sestanke, na katerih so bila predavanja z razgovorom. Nastopili s„ tudi že novi, mladi tamburaši, ki so med burnim odobravanjem tovarišev prvikrat zaigrali par pesmic. Vidi se, da bo v tej sezoni še več življenja med našimi orli. K tem sestankom vabimo vse dobro misleče mladenič in može. Nihče naj se ne boji, da bo osami en. Preteklo nedeljo nas je biio 52. Prihodni i nedeljo. 15. t. m., se bo nadaljevalo in končalo zanimivo in podučno predavanje o značaju. Začetek sestanka je redno ob 6., konec pa točno ob 8. uri zvečer. Mladeniška »čebelica« bo odslej poslovala vsako nedeljo zvečer pri sestanku. Ustanovila se bo v kratkem lastna ' mladeniška knjižnica. Določile so se tudi že igre, ki se bodo predstavljale v tej sezoni. g Med liberalnimi učitelji, ki so preteklo soboto v Ljubljani hoteli izzivati in motiti lepo zborovanje vrlih katoliško mislečih učiteljev in učiteljic, sta bila tudi lepa br.i^a Grmek in — Zirovnik, tisti Zirovnik. ki hoče Senvidce farbati, da ni liberalec. Bomo videli. kateri Sentvidci bodo še tako kratkovidni, da bodo hodili k Zirovnikovim roditeli-, skim sestankom. Blaž Potočnikovi čitalnic; pa svetujemo, naj ona v zimskem času v veliki dvorani priredi več roditeljskih sestankov /a sta riše, h katerim sestankom naj povabi za predavanje može. ki niso v službi liberalne svobodne misli, kakor trobentač Zirovnik. Ž liberalnimi učitelji nočemo ničesar imeti opraviti! g Sliši se tudi, da ta mož z velikimi listini v šoli otrokom in zlasti obrtnim učencem pri-jKivcduje včasih take stvari, ki spadaio k večjemu v kako liberalno gostilno, ne pa v šolo. Torej pozor, stariši in mojstri! Iz kamniškega okraja. g Na Komen ie bil 4. t. m. za župana izvoljen Anton Pirnat. posestnik in kmetovalec v Nožicah, za svetovalca pa Janez Sare. in Jakob Grašič iz Preserja. g Iz moravsfce okolice. Letina je pri nas ietos primeroma dobra. Pšenica je bogato obrodila, slabši rž in ječmen; proso, koruza, zelje in krompir lepo kaže. Crv je napravil po nekod precej škode, repo zdelavajo gosenice. Krma je bila lepa. Ie po hribih je suša otavo uničila. Izmed sadia so obrodila jabol-kaka, hrušek ni, torej ne bo pijače. Ajda prav lepo cvete, bučele imajo izredno pašo. — Kapela žalostne matere lx>žje na Hribih bo blagoslovljena najbrž 6. oktobra na rožnoven-sko nedeljo. Opozarjamo na današnji sestavek: »Pri Marijini kapelici na Hribcih«! g Iz Doba pri Domžalah. V nedeljo, dne 1. septembra t. i., so se poslovili od nas obče priljubljeni gospod kaplan dr. Alojzij Merhar. Le eno samo leto so žalibog pri nas, pa so si v tem kratkem času pri nas zaslužili toliko zaslug, da jih Dobljani nikdar ne bodo pozabili. Bili so neumorno delavni gospod bodisi v cerkvi, v šoli in v »Katoliškem izobraževalnem društvu«. Da smo se Dobljani vzbudili iz dolgotrajnega spanja in pričeli iti na dan. imamo se predvsem dvema vč. gg. zahvaliti, in to sta dr. Frančišek Grivec in dr. Alojzij Merhar. Prvi so izorali ledino v našem društvenem življenju, zadnji so pa v njem z veliko požrtvovalnostjo in velikim uspehom sejali blagodejno seme prave krščanske prosvete. Krepko, neustrašeno so ob-bijali številne, drzne napade sovražnikov, bodisi v društvu ali izven društva. Vč. gospod dr. Merhar so nam preskrbeli tako krasno društveno zastavo, da jo nam sosednja bratska društva skoro zavidajo. Stala je 800 K! Ker se pa od društvenikov ni bogvekai nabralo zanjo, znali so si požrtvovalni gospod Alojzij s svojo ponižnostjo in ljubeznivostjo pridobiti radodarnih src, nepozabnih mecenov, da so se vsi ostali stroški pokrili, kar jih je še imelo društvo in povrh vsega tega nam še zapustili v društveni blagajni 190 kron gotovine. Ustanovili so nam za vse dobro vneti gospod tudi hranilnico, posojilnico in »čebelico«. Posojilnica je imela že v šestih mesecih čez 20.000 kron prometa. Ustanovili so nani Marijino družbo, ki šteje 128 članov, fantov in deklet. Kot katehet so bili jako priljubljeni pri šolski mladini. Kako radodarni so bili do ubogih šolarjev! Koliko šolskih potrebščin so jim preskrbovali dan za dnevom! Kdor je imel priliko od bližnjega opazovati njih blago, radodarno srce. spoznal je, da ni vedla levica, kaj dela desnica. Vsi bomo pogrešali nepozabnega gospoda, stari in mladi, bodisi v cerkvi kot zelo gorečega, izvrstnega propo-vednika, v šoli kot zelo priljubljenega kate-heta in v društvih neumornega, pogumnega \odnika. Vč. gospod doktor! Vi ste odšli, a dela Vaša so ostala v Dobu! Vi ste odšli, a Vaš duh bo preveval naša srca še mnogo, mnogo let. Dobrotljivi Bog naj Vam poplača stoterno. kar ste nam dobrega storili. On naj Vam dodeli obilen blagoslov na Vašem novem službenem mestu v Sotrem! Iz raznih krajev Gorenjske. Bralno društvo v Naklem je priredilo zadnjo nedeljo šaloigro „Lumpacij Vagabund." Igralci so vsi svoje vloge moj-stersko rešili posebno se je odlikovala zloglasna troperesna deteljica. Neka posebnost je bila to pot domača godba na lok in pa kuplet „Nobel se drži," katerega je izborno prednašal g. Podgorski. g Iz Železnikov. Nasledki Devovega koncerta. Pred šestimi tedni je loški adjunkt Deu pripeljal v naš trg svoje pevce. Pred trgom ic bil zelo slovesen sprejem. Predsednik bralnega društva je pozdravil (v svojem imenu) pred trgom, poln navdušenja za napredek trga (vsaj tako je stalo v »Gorenjcu« tam. kjer se začenja: zavzela nas je misel, da ga ni pod božjim solncem) loške pevce; (lične gospodične (tako stoji v »Gorenjcu«, pa ni res) so pripeniale loškim gospodom šopke. Zupan je bil v skrbeh, kako se bode zahvalil za čisti dohodek, ki je bil namenjen za uboge šolarje. Kakor ima pa vsaka dobra stvar svoje slabe strani, se je tudi tukaj nekaj čudnega zgodilo. Devovo petje je slabo vplivalo na Ze-lezmkarje. Napredni duh, ki so ga loški pevci prinesli v Železnike, je zvečer tako razburil duhove, da je celo dr. Tavčar čez šest tednov moral čast reševat mlademu kavaltrju. Jurist, svobodomiselni Lotrič, je bil vtretje krščen, postal vdrugo smrkovec. železniški župan je pa plačal ostalo podporo za koncert v znesku 100 kron, adjunkt Dev ie bil pa priča. To so nasledki tega koncerta, več pa pride pozneje. g Iz Železnikov. Zadnji čas zaletava se v »Uorenjcu« neka izobražena puhla malenkost v naš občinski odbor in v našega župana. Io mlado revše si domišljuje. da bode spodkopalo tla sedanjemu odboru ter na ta način pripravljalo zopet pot bivšemu odboru. No, če bi tudi pri prihodnjih volitvah zasedli stolCke občinskega odbora stari liberalni gospodje, naj se nikar ne domišljajo, da bi jim šlo^se kdaj tako. kakor je bilo v prejšnjih časih. Do-sti žalostno, če jim morajo taki možici kaditi. Ker je ta oseba dobro podučena naj nam vendar pove, koliko je že novi občinski odbor, oziroma župan občino ali občane oškodoval. Resnica je, da je sedajni občinski odbor že nekaj pridobil našim davkoplačevalcem Vpeljal je koristno občinsko naklado ™ ž2anje, pri tej bodo tudi tisti, ki občini napravljajo naj- več stroškov, to je žganjarji, nekaj plačali. S to naklado pokrili bomo primanjkljaj prejšnjega odbora. Sicer se pa sedanji občinski odbor ne misli prismoliti na občinske stole, ako I davkoplačevalcem ne bode odbor ustrezal, I bodo že brez dopisnika izvolili nov odbor. — Kopistin se pa dotika tudi izobrazbe našega ! župana, očita mu. da ni zmožen za župana, i Zapomni naj si, da mi ne potrebujemo Bog ve kako izobraženih, pač pa poštenih in dobrih gospodarjev. Navaden mlinar bo ravno tako lahko vodil županstvo, kakor pa izobražen mesar ali fužinar. Mi imamo že zadosti tako izobraženih mož, da bi nam znali samo naklade zvišavati, občinsko premoženje imeli v zapisnikih, v resnici bi ga pa ne bilo, kakor je z Kovaškim vrhom. Stara pesem takih puhlic je, ako kak obrtnik ali kmetovalec zasede za kakim komijsko izobraženim liberalcem kako javno mesto, tak, pa tak bo to, tak bo občinski odbornik, župan ali pa poslanec. Mi imamo pač v Železnikih zlasti v počitnicah veliko izobraženih mož. pa ti nam ne bodo ne župani, ne poslanci, mi hočemo odločne može Slovenske Ljudske Stranke. V Škofji Loki se je zadnjič ustanovil Sokol. Železniški gospodje za berače nimajo denarja, za loškega sokola pa so, kakor se sliši, segli globoko v žep. To so gospodje iz bivšega odbora. Stari odbor nam je razbil lov, pustil mnogo dela, pustil primanjkljaj pri občinskem gospodarstvu, zdaj bi nas pa rad še bil z bičem. Ta bič pa naj si le zapomni dopisnik, bo bil nje same, ki so spravili trg na popolni propad; od 2000 prebivalcev smo prišli pod iijLh vodstvom na 1000 prebivalcev. To je njih napredek! Ob času kislih kumar so predali »Gorenjca« in »Slov. Naroda« polni dopisov iz Železnikov, naša pošta ima pa redne obiskovalce. Srečne Železnike, ki imajo tako nadebudno inteligenco, kmetje vprašajo navadno: Kaj pa vaši prostozidarji? g Iz Predoselj. V nedeljo se je vršila odborova seja SI. D. Z. na Suhi. Načelnik je poročal o ustanovitvi knjižnice in o njenem življenju in delovanju od Velike noči pa do zdaj. Svoje lepo poročilo sklene s klicem na navzoče: Naprej z Bogom za narod! Iz poročila blagajnika posnamemo: Vseh dohodkov jc bilo 281 K 39 h, stroškov 110 K 32 h, torej znaša knjižnično premoženje v gotovini 171 K 7 h; od tega je bilo pred veselico v blagajni 43 K 89 h in čisti dobiček od veselice 127 K 18 h. Knjižničar poroča: Knjižnica obsega 214 knjig ki so vse podarjene. Izposodilo se je 150 knjig", kar je za poletni čas precej. Vsa poročila se odobre. Sestavil se je potem nov odbor ki sestoji: Predsednik Jak. Basai, knjižničar Anton Basaj, njega namestnik Janez Arnež, blagajnik Jož. Umnik, tajnik Fr. U-bret Nadalje se je sklenilo preurediti ves sestav knjižnice, blagajniku se ie naročilo da vpelje račune po popolnem knjigovodskem načinu; sklenilo se je nadalje napraviti novo in veliko omaro za knjige, potem svoj gledališki oder Nato je predsednik zaključil sejo. __ Dopisnik v prejšnji številki »Domoljuba« ni bil v toliko točen, da je pozabil med naštetimi dekleti navesti tudi Markovo. — V farm ce kvi ie v petek ponoči neznan zhkovec vlomil stranska vrata, odprl tri puščice ter odnesel nekaj denarja, morda okoli 20 kron. Dveh puščic ni mogel odpreti g Iz Horjula. Da boste vedeli, drag. bravet »Domoljubovi«, da se trudimo prt nas tudi v času pota in vročine ne le za telesne. ampak tud za duševno blagostanje in razvedrilo, smo na Mali šmaren priredili veselico ob poludveh popòludne s predstavo »Mlin pod zemljo« alt »Si dnevi poganstva v Rimu« v društveni dvorani Ponavljal se bo 15. septembra z istim vsporedom, samo ob tretj uri popoldne. Na Mali šmaren je bilo tudi pri nas prekoristno in Sučno Predavanje o živinoreji. Prvega sep- tembra smo pa imeli prcdavanic o čebelarstvu. Predaval je gosp. Likozar prav |)oljiidno. Čebelarji, ko so se zadnji čas začeli tudi gibati, se mu na tem mestu srčno zahvaljujejo. Skušali bomo osnovati tudi čebelarsko podružnico. — Oglasimo se še v kratkem kako in kaj. — Raznoterosti iz Kovorja pri Tržiču Dne 1. septembra so naši vrli diletantie priredili veselico s petjem in igro. Igrali so »Zaklad«. Uspeh je bil jako povoljen, vse igralke in igralci so vrlo dobro rešili svoje vloge. Prebitek je namenjen prvemu društvu, ki se bo tu ustanovilo, to bo naibrže prepotrebno gasilno društvo. — Po Kovorju in okolici prodaja gnili liberalizem nek upokojen učitelj Gross. Svetujemo mu, naj le miruje. Ali je morda že pozabil, kaj se mu je pripetilo v bližnjem Seničnem! Naj le sam prebira cu-njasti »Slovenski Narod«, saj to berilo je ravno zanj najboljša paša. — Občinskemu odboru bi dali dober nasvet, naj že skoro odpravi nemška napisa: Strasse nach Neumarktl in Weg nach Kreuz. Saj nismo med Nemci, temveč na slovenski zemlji. Posnemajmo vrli mošenjski občinski odbor. g Požar. V noči pred Malim šmarnom, od 7. do 8. t. m. je začelo ob dveh popolnoči goreti na Zg. Settici, v občini Medvode. Ogenj je pokončal poslopja petim posestnikom. Sumi se. da je zažgal kak zloben človek. Dolenjske novice. Iz litijskega okraja. d Sava ob južni železnic. Graščino Lam-berg pri Dobrni na Štajerskem je kupil tukajšnji posestnik Brdajs. d Zagorje. Častno svetinjo za 40-letno zvesto službovanje je dobil gosp. Jožef Kästelte. d Javorje. Ogled za novo šolsko poslopje se je vršil dne 9. septembra ob 10. uri na licu mesta. d Lit ja. Nagle smrti je umrl posestnik in gostilničar g. Anton Koprivnikar. V četrtek opoldne je še zdrav kosil, po kosilu je šel spat na seno, a ob treh so ga že mrtvega našli. d Višnja gora. Izvoljen ie za uda pridob-ninske komisije za litijski okraj gosp. Anton Perko, tukajšnji trgovec. d Šmartno. Neusmiljeno kosi mrtvaška kosa ta mesec. Imamo že 6 mrličev. Komaj smo položili v grob Robavsovo gospo, že je šla smrt tja gori v Jablaniške laze po Katarino Zaman, podomače Lekčevko. Gotovo je bila ona najstarejša oseba v fari, stara je bila 91 let. Pomnijo jo vsi starejši gospodje kaplani, ki so tu službovali, ker so jo hodili pre-videvat. Že 20 let ni namreč zapustila sobe. Bila je velika trpinka, a vdana v voljo božjo. Domači so ji vkljub dolgotrajni bolezni Ijubez-njivo stregli, ker to je ena najbolj odločno katoliških hiš. Sedaj naj počiva mirno v Gospodu na šentanskeni pokopališču! — Zatem je gori na Libergi svet zapustil France Hribar, poleg .lanovega otroka v Šmartnem. v Litiji Anton Koprivnikar in sedaj leži. ko to pišem, na mrtvaškem odru vrl mož Havptman iz Ja-bianice, nekdanji vojščak na avstrijskih bojnih poljih. Spravila ga je v grob v 5. dneh huda pljučnica. Iz Šmarja pod Ljubljano. d Treščilo je v zvonik podružnice na Selih Pri tleh ie strela odskočila od strelo-vodne žice. razrahljala zvonik in šla na koru v cerkev Pred p.ar leti je v ravno v tem zvoniku ubilo cerkvenika. ko je zvonu med nevihto. Nekateri ljudje so še vedno tako nespametni, da silijo cerkvenika med hudo uro dolgo zvoniti. Cerkev to izrecno prepoveduje in določuje samo to, naj se ljudje z zvonom opomnijo na molitev, ko sc bliža linda ura. d Predavanje je priredilo na Mali Šmaren naše izobraževalno društvo. (Jovoril je g. dr. !;. Lampe o shodu svobodomislecev v Pragi. d Odkup kolekture se jc za šmarsko občino mirno izvršil. Vendar bo letos ostalo še pri starem. d Kronanje ua Brezjah ne gre v glavo visokošolcu Lahu. \ko ne bi se javno norčeval iz tega, nc bi ga javno podučevali. Toda, da nc bi koga z navideznimi dokazi potegnil v tisto versko mržnjo, katere se je sam nale-zcl po sv etu, opomnimo sledeče. — Kako se more kronati mrtva ivxloba in tako častiti.» tako Lah namenoma izprašuje. Ali ta dijak kaj vč o tistih treh mladih vojakih, ki so letos raztrgali cesarsko zastavo? Saj so vendar raztrgali samo nekaj platna iu vendar so časopisi pisali, da se jc izvršila javna žalitev cesarja? Prijeli so jih in občutno kaznovali. Ali ta dijak vč. d.i se ob posebnih slovesnostih venčajo podobe cesarja ali kakšnega drugega slav-Ijenca tudi od takih, ki ne hodijo na Brezje? Ali se spominja, koliko dragocenih vencev so položili ob odkritju pred mrtvo podobo Prešernovo? Ali zna ta dijak toliko krščanskega nauka, da bi vedel, da kristjani ne častimo lesa ali gipsa. ampak Tisto, katero nam podobo predstavlja? — (iosp. Lah, katekizem in pamet v roko! d V šmartinski fari iu sicer v vintarjevški soseski je letos obilo jabolk. Kupci pridite v obilnem številu! Postaja je Litija. Belokranjske novice. d Nesreča. Pri Suhoru na državni cesti sc ie v kratkem času dogodila že druga nesreča. Ni dolgo tega, kar je v strmih klancih pri težkem vozi; odjcnjaia za vomica in je težki voz s strašilo silo prignal konje po klancu, da so leteli navzdol, dokler se ni na ovinku vse skupai prebrnilo. in so sc konji močno poškodovali. K sreči sc vozniku ni nič posebno hudega pripetilo. V zadnjih dneh se jc pa šc hujša nesreča pripetila. Voznik ni mogel konj v klancu navzdol vzdržavati, voz se ie v teku prebrnil, voznik jc padel pod voz in se poškodoval, eno žensko pa je kar vrglo z voza tako nesrečno, da se je posebno ua obrazu zelo hudo pobila. Morda so vozniki res kdaj premalo previdni, resnica pa je, da so klanci na tej cesti, da jih na kaki državni cesti nc najdeš zlepa takih. Naj bo voznik včasih še tako oprezen in previden, vendar v teh klancih nikdar ni varen pred nesrečo, posebno še> če ima težek voz. Povsod se za to poklicane oblasti bolj pobrigajo za dobre ceste, samo Belokrajina je vsem za hrbtom. Res da se je pred dvema letoma izvrstno izpeljano, a preozko cesto izognilo dvema klancema pod Lužo, a zakaj se ne bi to započeto delo tudi do kraia izvedlo, saj se je menda že zadosti premerilo? Železnice Belokranici nimamo, dajte nam vsaj dobrih cest. d Vodovodi. Letos je bila v Beiokrajini zelo občutna suša. posebno še v gorskih krajih, kakor so Suhor, Lokvica itd. Vodnjaki in kali so se posušili. Ljudje so morali vodo od daleč voziti. 2e dolgo se obljublja vodovod za Suhor in Lokvico, a ga še nimamo. Prosimo slavni dež. odbor, da se podviza z že zapričetim delom. d Nove posojilnice na Suhoru, Radovici in Metliki bodo začele v kratkem poslovati. Zanimanje zanje je veliko. Vse tri so velikega pomena za Metliko in njeno okolico. Možje, le trdno se jih oklenite. Vsaka fara bo odsedaj zase gospodarila čez svoj denar in čisti dobiček pri posojilnicah. Zato: na zdar »špar-kase« ! d Podpore imajo po toči oškodovani potom okraj, glavarstva malo pričakovati, zakaj dopisi od glavarstva na županske urade v tej zadevi malo naklonjenosti kažejo, saj se v ii i rti našim skrbnim županom grozi s kaznimi, ko sc vendar ti le za bedno ljudstvo potegujejo in pomoči prosijo. Komisije cenijo škodo šele potem, ko ima vinograd in polje že vse drugo lice kakor po toči. Nekoliko podpore se obljublja le tistim, ki so tako oškodovani, da se ne bodo mogli to leto preživeti. Cenilne komisije bo pa moral itak kmet plačati. Zato prosimo gospode poslance, da oni vzamejo vso stvar v roke in preskrbe od vlade izdatne podpore, ker bo to leto narod še bolj silil v Ameriko. Kruha in vina jc od toče prizadetim vzetega dve tretjini. d Škriatinka se je pojavila v nekaterih vaseh med otroci. Nekaj otrok je že umrlo za njo. d Cerkvena shoda pri Treh Parah na Jernejevo in angelsko nedeljo sta bila mnogoštevilno obiskana. Od blizu in daleč so prihiteli pobožni romarji se priporočit žalostni Materi božji. Zapazil si med romarji poleg domačinov veliko Hrvatov in unijatov. ki se vsi med seboj ločijo po govorici in nošnji. Turki, ki so do letos romarjem kuhali kavo, jc odzdaj naprej ne bodo več smeli, ker je občina v svoji seji tako sklenila. Glavni aitar v »spodnji cerkvi« se pravkar izdeluje. Postavlja ga naš domači kipar g. Jereb. Upamo, da bo delo še to jesen dogotovlieno in da bo aitar že to jesen tudi blagoslovljen. Ob tej priliki bomo imeli zopet pri Treh Farali veliko cerkveno slovesnost. »Spodnja cerkev« dobiva celo od pobožnih Belokranjcev v Amc-Marko Muc iz Ely v Minesoti 175 kron. katere jc nabral med svojimi rojaki. Bodi njemu in vsem darovalcem zato na tem mestu izrečena srčna zahvala v imenu žalostne Matere božje pri Treh Farali. iz ribniške doline. d Z Gore pri Sodražic. »Domoljubov poročevalec o shodu »mladih« v Sodražici je svojčas izrekel o g. Karolti Knavs sodbo, da še sam ne ve, kako je zašel v družbo »mladih« liberalcev. Kako zelo je imel prav. kaže nie-gova izjava, katero je priobčil v »Slovencu«. Mož je kmalu spoznal, za kar mu bodi čast, da se njegovo versko naziranje in ono »mladih« nikakor ne vjemata. Zato je tudi zavrgel čast takega odborništva. v katerem sede možje, ki sovražijo črno barvo, kakor puran rdečo, ter javno priznal, da edino le S. L. S. je stranka, ki ie pristopna vernim Slovencem, nc pa kaka druga, ki z vero ne mara imeti ničesar opraviti, naj se že imenuje »napredna« ali »gospodarska«. Ravno načelnik mladih liberalcev dr. Ravnihar je, kakor vemo iz zanesljivega vira, prav pridno sodelova! pri sestavi programa liberalne stranke, ki šteje med svoje glavne točke razporoko in svobodno šolo. Prav ste storili g. Knavs, ker ste izstopili iz te vrle družbe. Sodraškemu poglavarju pa prav iz srca privoščimo, da je z Vašo osebo izgubil, lahko bi rekli, zadnjega versko prepričanega odbornika. S katerim se bo le sedaj ponašal? Izjava. Podpisani sem bil slučajno na shodu »mladih« v Sodražici. Ker se je spočetka povdarjala samo gospodarska stran in so se govornik dotikali tudi občine Gore ter tudi zanjo veliko lepega obetali, sem nazadnje tudi sam izpregovoril par besedi, tičočih se razmer v naši občini. Te besede so se smatrale kot nekako priporočilo, da so me pozneje izvolili v krajni odbor Slovenske Gospodarske Stranke. Ker se je pa zadnji govornik g. A. Lav-renčič, oddaljil od gospodarskega programa ter povdarjal zlasti stvari, ki se ne skladajo z mojim verskim prepričanjem, zato odločno od- klanjam izvolitev članom krajnega odbora ta-kozvane gospodarske stranke. Slej ko prej ostanem pristaš Slovenske Ljudske Stranke, katere gospodarski, kakor verski in narodni program mi popolnoma ugaja. Gora. 1. septembra 1907. Karol Knavs. d Sodražica. Podpisani naznanjam, da sem bil res na shodu mladih liberalcev, k se je vršil v Sodražici, vendar jaz nisem tisti Franc Pire, ki ie imenovan v izvoljenem odboru; jaz se nikdar ne strinjam z načeli teh mladih in sem ter ostanem zvest pristaš S. L. S. — Zimarice, Franc Pire, posestnik. \l raznih krajev Dolenjske. d Porcijunkula bo na Zal. Gori pri Mokronogu v soboto in nedeljo 14. in 15. t. m. Za spovednike je dobro preskrbljeno. d Iz dolenjskega Posavja. Suša, ki je bila letos duša vsemu hudemu, ki je prišlo nad ubogega Dolenjca, je sedaj hvala Bogu menda za letos pri svojem koncu. Blagodejen dež zadnjega časa jc zopet opomogel zaostalim rastlinam, da si krepko pomagajo, kar so ob suši zamudile. Osobito si pomaga ajda, dasi je vsled suše zrastla komaj ped visoko in je sila redka še ista. je vendar vseeno upanje, da nc bo tako slabo, kakor se je mislilo v dobi suše. Slabo, če ne najslabše bo pa nam šlo za krmo. Otave ni skoro nič. in zato ni čudež, če se že sedaj po nekaterih krajih prodaja mleko po 14 kr. liter. Pšenica in krompir sta naš glavni predelek letošnjega leta. Tudi trta se lepo smehlja in če Bog da, ga bomo dobili precej; in pa kupcem na veselje povemo, da bo tudi »dober«. Torej kupci, na skorajšnje svidenje! d Iz Št. Lovrenca ob Temenice. Naša mlekarna si je kupila lastno hišo in jc tam priredila sicer majhne, pa prav čedne prostore za poslovanje. Dosedanji stroški so v primeri s storjenim delom prav neznatni. Vsak pameten človek že zdaj lahko spozna, da bo zadruga lahko vspevala. Udov je vedno več. Zdaj imamo že čez 500 litrov mleka na dan, kar je za kraje, kjer je bilo popred mlekarstvo popolno neznano, zelo veliko. Pretekli mesec se je izplačalo udom nad 1000 K za samo smetano. Uboga posestnica. ki ima dve kravi, ie dobila 38 K ho vin. Saj trikrat toliko dobe udje za mlečne izdelke, kakor so dobili popred. Vedno so napovedovali nasprotniki, v kake dolgove in nevarnosti zaidejo vsi. ki se zapišejo v mlekarne: »Na grunte bo šlo. boste že videli kaj vas čaka . . .« Tako je bilo govorjenje. Do danes še nismo od nobenega tirjali druzega, kakor pristopnino 2 K- Zdai bomo zahtevali. da se polagoma ojača delež 10 K, ki pa ostane last uda. Zdaj naj pa vsak sam sodi, kaj zasluži človek, ki piše v »Narod«: »Pamet, pamet uboga para. Klerikalcem je samo za mavho. Oderuhi, izkoriščevalci, pijavke ubogega kmeta so in nič druzega. Tudi vam se bodo odprle oči, a žal prepozno, ko vam zapoje boben. Župniku donašajo kmetje mleko skoro zastonj . . .« To je zelo čudno. Lani je Španka plačevala vse mleko po 8 vin. in to je bilo zelo dobro. Mlekarna plačuje le smetano po 9 vin. in da posneto mleko nazaj, dobiček je last vseh zadružnikov. In zdaj dajejo kmetje mleko sforo zastonj!? Očito se kaže omejenost in namen ubogega dopisnika, ki seveda nima časa študirati, ko piše: »Mi pa smo bili in ostanemo načelni nasprotniki vsem farovškim zadrugam in jih bomo pobijali, kjer in kakor bomo mogli.« Ljudje, ki tako pišejo v sedanjem času splošnega napredka, ko se mora roka roke okleniti, da se rešimo gospodarskega propada, so gotovo zreli za norišnico. — Sreče pa nimajo naši liberalci. Na vse strani so delali ovadbe: na sodnijo, glavarstvo, dežel, vlado, pritožbe na deželni odbor in vse gosposke, in to ne enkrat, ampak vedno in vedno na novo. Nimajo sreče, povsod žalostno propadejo. »To jih bomo, sino že napravili pritožbo . . . moramo zmagati.« Ko pride neugodna rešitev, so pa povsod kisli obrazi. Tako je bilo zadnjič tudi pri mlekarni. Nahuiskaii so nekatere posestnike, da se jim vsled mlekarne voda kvari. »Še kuga 1k) nastala, legar bo prišel, vsega bo mlekarna vzrok.« Napravili so veliko pritožbo na glavarstvo. Sam Potokar je šel na postajo čakat nadzdravnika, da bi blagohotno pojasnil razmere. Ljudje. ki so četrt ure od vode, so bili nadvrveni skupaj. Iu konec? C. kr. nad-zdravnik je izjavil, da se iz zdravstvenega in higieničnega stališča ne more vsej napravi prav nič ugovarjati. Iu zopet so bili obrazi kisli in na novo smo brali v »Narodu« staro tolažbo: »Storili snto že odločne korake in ne odnehamo«. Pamet je boljša kot žamet, pravi stari pregovor in to voščimo vsem našim prijateljem. Na K o r e n i t k i, v mali cerkvici sv. Ane. so letos popravili zvonik. Pri skupnih stroških 1.500 K bo prišlo na vsakega skoro 200 K. ker ie le 7 gruntarjev. Cast možem, ki so radi žrtvovali tako svoto za olepšanje hiše božje. V nedeljo 15. t. m. bo tam slovesno pa-tronsko opravilo. Vabimo tudi sosede na lepo slavnost. Notranjske novice. Iz reške doline. n Na maL Bukovici je obolelo nekaj delavcev Hrvatov, ki so v službi pri opekarni in železnici na egiptovskem okobolu. n Predavanje o živinoreji in živinozdrav-stvu bode imel okrajni živinozdravnik gospod <'«spari iz Postojne dne 28. septembra v Za-rečici; 6. oktobra v Brdcih; 13. oktobra v Tominjah in 20. oktobra v Šembijah. Kjer se nahaja šola. se bo predavalo v šoli, drugače pa v zasebnih hišah. n Ambulantna pošta, to je tako, katera raznaša iz glavne pošte po vaseh pisma in druge poštne pošiljatve, kakor tudi narobe pobira pisma po vaseh v nabiralnikih in jih oddaje zopet glavnemu poštnemu uradu v dotičnem okolišu, je močno potrebno v ilir-sko-bistriškem okraju. Navcdiino zanjo vzroke! Ljudstvo se splošno zelo bavi s trgovino. Ker ne more vsak dan vsak v celem okraju vedno hoditi na poštne urade, se zamore kaj lahko pripetiti, da trpe ljudje škodo, ker pravočasno ne dob» v roke poštnih pošiljatev, ampak gredo ponavadi šele ob nedeljah vprašati na pošto, če je kaj zanje. Tako je urado-vanje ua poštah dostikrat prav zamudno, ko se zbere več Ijudij z vprašanjem: ali je zanje kaj na pošti? Tudi v Ameriki je dosti ljudi, odkoder pošiljajo ti denar domačinom. V okolici izven krajev poštnih uradov je tudi več šol. Tato je v Podstenjah in Harijali eno-razrednica; na Vrbovem in Dolenjem Zetno-itu dvorazrednica. Šolska vodstva in okrajni šolski sveti pridejo večkrat v neprijetnost, da ne dobe uradnih dopisov od oblasti pravočasno. Povrh je v tem okolišu še tudi en občinski urad v Jablanici in en kuratni urad v Harijah, katerima bi tudi silno prav prišla ambulantna pošta. Ako imajo davkoplačevalci v Trnovem in Ilirski Bistrici to ugodnost, da se jim celo trikrat na dan donašajo poštne pošiljatve — kar jim seveda ne zavidamo — zakaj se ne bi nam okoličanom vsaj enkrat na dan storila ta usluga? Zganite se torej poklicane oblasti in nam vpeljite to prepo-trebno napravo, katera je že v vsakem večjem poštnem okolišu, kjer je pa poštni promet dosti mani živahen, nego pri nas. n Pri štirirazrednici v Trnovem je peto kolo njen krajnj šolski nadzornik g. Davorin Zarnik. Pri zadnji obravnavi, vršeči se v svr-ho poprave že leta 1866 zidanega šolskega poslopja, je to dokazal znova. Deželni šolski svet strogo zahteva iz zdravstvenih vzrokov kot zelo nujno to popravo. Ta mož pa, ki je sam učiteljeva! približno 30 let na tej šoli, je govoril članom komisije ob tej priliki namesto da bi jih sam vnemal k izvršitvi ukazov šolskih oblasti : »Ce je bilo preje za moj čas dobro, zakaj bi pa še sedaj ne bilo?« Povsem priporočljiv človek za še nadaljno imenovanje k rajnim šolskim nadzornikom, ki tako nasprotuje ukazom svojih oblasti! Čudno pa je le to. da gospod Dr. Zarnik, ki je dobival spočetka službe okroglih 500 gld., še sedaj lic reče, ko vživa pokojnine 1200 gld., da naj ostane vse pri starem. Po takih mislih bi morale prenehati tudi vse železnice, brzojavi, telefoni, parniki, in nebroj sličnih občekorist-nih naprav, in naj bi ljudje zopet tovorili po starem. Zares! Naprednjak pa tak, da ga ie treba iskati z lučjo ob belem dnevu. Vsaka šola po vaseh v okolici je zdravejša za otroke; v trnovski šoli naj bi si pa kvarili zdravje! Čeden časten občinar, ki tako gori za resničen napredek občine! Rj, pri nas naprednjak je, kdor najprej je zares, pri vas liberalcih pa vlada v tem prav čudna zmes! n Pasji kontumac je zopet v trnovski občini,. ker je obklal nek pes dečka Batista iz Topolca, kojega so prepeljali zdravit na Dunaj. n Knežak je zapustil ta teden kaplan gospod Orehek. kjer je vsestransko neumorno deloval v cerkvi in izven cerkve dve leti. Bil je duša hranilnice in posojilnice, izobraževalnega društva, katero je ustanovil, požrtvovalen voditelj Marijine družbe, vnet vzgojitelj nežne mladine. V svrho politične probuje pivške doline je prirejal shode od vasi do vasi. Ni čuda. da je priraste! ljudstvu k srcu, katero ga je visoko čislalo in je imel osebnih nasprotnikov k večjemu par. To pa je seveda peklo knežkega profesorja »Zgago«, ki je osamljen. Kakor je mazal ta stalen dopisnik »Notranjčev« iz pivške doline vedno gospoda Orehka, tako je tudi sedaj ob slovesu z njemu edino le lastno neotesanostjo poročal, da bode »Pivka narastla. tako bodemo jokali za Orehkont«. Oj, Zgaga! S topici bodemo pokali radosti vriskali, pritrkavali v zvoniku, zastave razobesili, kadar jo boš pa ti moral hočeš nočeš pobrisati od nas. Saj veš Zgaga, steber one »Učiteljske zaveze«, ki je "a svojem shodu v Radovljici poživljala na udeležbo shoda brezverskih. prekucijskih, anarhističnih svobodomiselcev v Pragi, ki hočejo imeti človeško družbo brez Boga in gospodar- , ..f x_ rvni rnrnn kolesa lev da da ni še poravnan oni račun, kojega imamo vse Knežani s teboj, odkar se je svetu razglasilo »knežko tolovajstvo« po tvoji zaslugi. Vipavske novice. n Col nad Vipavo. Kvaterni četrtek, dne 19 t m bode pri nas zopet veliki semanji dan. Spoinladni semenj je bil vrlo dobro obiskan. tako z živino, kakor drugim blagom Kupčija se je vršila na splošno zadovoljnost zlasti z mrtvim blagom. Upanje je, da bode tudi ta semenj dobro obiskan, zlasti z živino, ker kmetje bi radi nekaj živine odprodalt vsled pomanjkanja piče. mesarji m drug. boljši kupci bodo prinesli seboj pa dosti denarcev. d" bodo živinico dražje plačevali, ker prt mesu nočejo odienjati. Da bode ta semenj gotovo izboren. porok nam je bližajoča se zima Torej kupci m prodajalci, na svidenje dne ,o t nt 1 — Trta letos jako lepo kaže. Upade je da se bode pridelalo dosti izbornega vina Da pravim, da je sanaborsko vino res »izborno«, je gotova istina, ker letošnje leto se je isto skoro med vsemi vipavskimi vini najdražje prodalo, kar je znamenje dobre kakovosti in pridnosti. Tudi starega vina je še nekaj prav dobrega na prodaj. Kupci, požurite se enkrat v Sanabor k Vipavi, in ne hitite le tja čez Vipavšco. Sanabor je sicer majhna vas, a pridela dosti prav dobrega vina zlasti za poletni čas. Dosedanji kupci so z njim prav zadovoljni, zato tudi gotovo vsako leto ponj pridejo. A tudi novim se bode postreglo z najboljšo kapljico. — Župna cerkev je dobila krasno ospredje z kapelico Lurške Matere 1 ožje, katero je dne 18. avgusta gospod dekan vipavski slovesno blagoslovil. Ta dan ostane vsem faranoin v neizbrisnem spominu. Ospredje je narejeno iz rezanega kamna po načrtu ospredja na Sv. Gori pri Gorici. Vsa okolica cerkve je obdana s kovano železno ograjo. Delo je v rensnici lično, kar hvali domačega mojstra. Vsa hvala pa gre našemu za lepoto in blagost občine neumorno delavnemu županu. — Izobraževalno društvo je preuredilo svoj dom. Sedaj ima krasno društveno dvorano, 920 metrov dolgo, 625 metrov široko in 3.60 metrov visoko. Pričelo se je z grajenjem odra. V novem domu pričelo se bode tudi nova društveno življenje. Dal Bog dosti vrlih delavcev! n S Planine pri Vipavi. »Planinci imajo glavo, pameti ne«, vzklikne neko hinavsko liberalce, ki nam je dobro znano, na koncu svojega vseskozi lažnjivega dopisa v »No-tranjcu«. Ne bomo zavračevali vaših lažij, ker upamo, da je bilo tudi liberalcev sram, ako jim je še kaj mar za resnico in poštenost, videče, kako se gazi v blato resnica, ki bi morala biti sveta vsakemu, naj bo že tega ali onega prepričanja. Gospod župnik slapenski ni oznanil, da pride novi gospod župni upravitelj v torek, dne 13. avgusta, ampak je le rekel, da »mogoče« pride, a za gotovo da ne ve. Potem ni oznanil niti ure prihoda, niti vabil, ali spomnil Planince z fiajmanjšo besedo da naj gredo gospoda župnega upravi-telia sprejet. To ve vsak Planine, samo gospod dopisnik ne ve. Ne ve pa gotovo zato. ker ima glavo, a pameti ne, in zato, ker spi v cerkvi spanje lenuha, tako da misli, da mu nekaj šumi po ušesih, a sam ne ve kaj. Pravite, da imajo Planinci glavo, a pameti ne. Ali pa veste, kateri Planinci so to? Dovolite da vam natančneje ixivemo. Prvi ste vi sami. Zato vam prijateljski svetujemo, da si je hitro nabavite, in sicer prav trezno in mirno pam 't če ne vam pokličemo v spomin marsikaj iz vaše preteklosti, kar vaša kosmata ušesa ne bodo slišala rada; kajti ne mislite, da nam vaša ne preveč slavna zgodovina ni več v spominu. Zato pozor! Kakor bodete po-sojevali, tako se vam bode vračalo. Nikar ne mislite, da bodo Planinci vedno brez pameti. Večina niso več in ti bodo že znali zavezati jezik vsakemu, ki se jih bode drznil blatiti. Tudi si mi enkrat za vselej prepoveino, da bi nam vi dajali kakoršnekoli nauke! Vršite raje boljše svoje dolžnosti. Zato pamet v glavo gospod dopisnik! Drugi, ki imajo glavo in pameti ne, so oni, ki so z vami v družbi v »Bajcovi« gostilni in pred gostilno uprizarjali vp:tie in mačjo godbo ob prihodu preč. g. duhovnika, nad čimur so se tudi vaši lastni pristaši zgražali, lil slednjič imajo glavo in pameti ne oni. ki so v zadnjem času uprizorili gonjo za ljudske podpise ter se pri tem opravilu posluževali vseh izmišljenih m lažnjivth sredstev, da bi tem lažje dosegli svoj namen. Med te spadajo tudi oni. ki niso ne ptič, ne miš. iu si bodo s svojimi neumnostmi pridobili še svetovno ime. Le pljujte v svojo skledo, ako vam drago. Mi vas ne bomo posnemali Za danes samo toliko. Prihodnjič kaj več.'V slovo pa kličemo gospodu dopisniku in planinskim liberalcem: Rog daj norcem pamet! — Opazka uredništva: K notici v zadnji številki »Domoljuba« dostavljamo, da ni imela namena žaliti K. H. in da je po neprevidnosti bila uvrščena med druge vipavske novice. Iz Logatca. n (iospod Kremenšek, okrajni glavar, se je v nedeljo, dne 8. avgusta, poslovil od tu in odšel v Ljubljano k deželni vladi, kjer bo imel naslov vladnega svetnika. Osebno ni bil pristaš S. L. S., umeti ni mogel, da bi bilo koristno, če ljudstvo dobi vladne vajete v roke. Sploh pa tega birokracija ne bo zlepa doumela. Kot uradnik pa je bil gospod glavar nepristranski. Ne mi, ne liberale, bi mu tu ne mogli nič očitati. Bil ie vesten in spreten v svoji stroki. Za Logatec ga ie škoda. Napravil je s pomočjo postajniškega gospoda in-ženerja lepo pešpot od Kaleč doli do Cevic, Neprecenljive vrednosti je ta pot zlasti ob deževju. Zato bo ime gospoda Kremenška v hvaležnem spominu med nami ostalo. n Nove orgije nam je v nedeljo blagoslovil preč. gospod kanonik dr. Karlin. V svojem govoru je obrazjasnil na kratko zgodovino cerkvene glasbe od svetega Ambroža sem. potem pa povdarjal, da mora cerkvena glasba imeti tri lastnosti: biti mora sveta, umetna in katoliška, vesoljna, kakor priporočajo sveti Oče v encikliki »Manu Propria«. Ljudstvo je z izredno pazljivostjo sledilo govorniku. — Igral je gospod Stanko Premrl, obiskovalec dunajskega konservatorija. Krasen vžitek je bil to. Orgije so pa delo gospoda Milavca, logaškega rojaka. Imajo 18 registrov, so pnevmatične in stanejo 6000 kron. Po mnenju strokovnjaka so dokaz, da gospod Mila-vec inočno napreduje. Sicer pa tudi navadno uho pove, da so nekaj nebeškega. n Gustav Mulley, sin dolenjelogaškega župana, je onidan vrgel v Planini knezovemu učitelju vrček v glavo in ga je močno poškodoval. Upamo, da ga bo gospod adjunkt sodil tudi tako strogo, kot je nekega naših fantov, ki je samo nekaj ometa vrgel v idrijskega Kristana. Zupan Mulley bo pa s tam dobil zadoščenje. ker je tako skrbno ovajal, če je v kakem našem somišljeniku zvedel najmanjšo nepostavnost. Božji mlini meliejo počasi, a vendarle--- Idrijske novice. n Dano besed drži poslanec Gostinčar. Obljubil je pred volitvami, da bo za svoje vo-iivce storil, kar bo v njegovi moči. In zdaj pridno zahaja med nas. da bi poizvedel naše želje in nam opisal politični položaj v zbornici. Imel je shode: v Idriji, kjer se je zbralo i veliko število moških, tudi socialnih demokratov; v Ledinah, na Gori, na Vojskem in v Kanomiji. Nasprotniki, ali morete tajiti, da je Gostinčar delaven in vesten poslanec? n Izlet »Katoliške delavske družbe« idrijske na Goro je zopet pokazal, da število pristašev S. L. S. pri nas ne pada (da ne rečemo kaj več). Marsikateri bivši naš nasprotnik ie vendar sprevidel, da ima Kristanova krpca preveč farbane podobe in je brez vabljenja stopil med nas. n Opekla si je hudo roki in glavo po-strežnica gospoda zdravnika dr. Emila Papeža dne 1. septembra dopoldne. Zažgala je steklenico špirita, ki je pa eksplodirala in ji vnela obleko. V razburjenju je tekla v ordi-nacijsko sobo. pa pri tem nehote še povečala ogenj. Gospod doktor je brž pomogel. n Zastonj je bil trud liberalccv in demokratov v Idriji in okolici, ki so besni od jeze nad zmago Gostinčarjevo jeli preganjati zlasti duhovnike, ki so jim tako mešali štreno pri volitvah. Ščuvali so može, naj dajo svoja I imena pod ovadbo in jim tako priskrbeli nekaj nepotrebnih potov k sodišču. In kaj je konec vsega? To, da še do sodeb ni prišlo. Sodišče bi pač najbolje storilo, če bi tem de-nuncijantom, ki imajo sami slabo vest, dalo vsakemu za par dni brezplačno stanovanje v luknji. n Liberalno-rdeči petelinčki v Idriji so bili za svoje »olikano« vedenje dne 1-4. julija od okrajnega glavarstva obdarovani z darili po 5 in 10 kron. Nekaterim to ni prav, bržkone se jim zdi premalo in bi radi dobili častne svetinje. n Izjava. Uredništvo »Domoljuba« izjavlja in potrjuje, da ni pisal, ne poslal in ni v nobeni zvezi z dopisom v 19. številki »Domoljuba« t. I. »Iz Črnega vrha nad Idrijo«. Franc Pivk. krojač v Homeh, občina Črni vrh nad Idrijo. Iz raznih krajev Notranjske. n Z Vrhnike. Pri slovesu iz Vrhnika kličemo prečastitemu gospodu župniku M. Suš-ttiku: Bog Vas ohrani še nmoga leta v čast svete vere in v blagor našega ljudstva! — Hvaležna dekleta vrhniške Marijine družbe. Primorske novice. Strela je udarila v cerkev med službo božjo v Gorjanskem nad Nabrežino. Vsi ljudje ki so bili v cerkvi, so popadali o-mamijeni na tla vsled zračnega pritiska. Strela je ubila 21 let staro Rozalko Petelin. Laška demonstracija v Trstu. Zvečer 2. t. m. se je zbralo več liberalcev, „socialistov" in mazzinianskih svobodomis-lecev, ki so po Boschettu, Chiozzi in Aque-dottu demonstrirali proti Slovencem za „italijanski Trst". Policija jih je razgnala, 25 zaprla, od katerih je že 24 dobilo večje ali manjče kazni. „Piccolo" napoveduje Slovencem velikansko vseitalijansko demonstracijo, češ, meščani so že siti vednih provo ciranj od slovenske strani. Slovenske pesmi v Trstu — prepovedane? Poroča se nam: Slovencem, zbranim v gostilni „pri Dalmatincu" v Trstu je policija prepovedala, prepevati slovenske pesmi z razlogom, da slovenske pesmi raz-dražijo in razburijo Italijane. Slovenci so protestirali, nakar so se potem mirno razšli. To je pa že višek škandala! Po velikem shodu sijajen slovenski obhod po Trstu. Iz Trsta se brzo javlja: Ogromen shod slovenskega delavstva pri Sv. Ivanu so hoteli v nedeljo 1. t. m. s steklenicami oboroženi socijalni demokratje razbiti, pa so bili nakleščeni. Zvečer se je razvil impozanten sprevod Slovencev od „Narodnega doma" v Trstu. V ulici Chiozza, kjer je množica prepevala „Hej Slovani", je počil strel, Italijani so se upali le oddaleč žvižgati, proti ogromni slovenski množici pa niso mogli opraviti ničesar. Italijanska onemoglost nasproti Slovencem je bila včeraj na tržaških ulicah sijajno dokazana! Duhovska vest. - Č. g. I. Milan i č pride iz Dol. Tribušc kot kurat v Roše ; v Dol. Tribušo pride g. kaplan So k iz Cerkna kot provisor; kot kaplan v Cerkno pride g. I. Kos od Sv. Lucije. GoriSka .Kmečka zveza" je priredila v nedeljo dne 1. t. m. dva shoda, enega v Cerknem, kjer je govoril urednik Kremžar i in enega v Sempasu, kjer je govoril državni poslanec Fon. Slovenska Sola se ustanovi v Kor minu. Oglašenih je 50 otrok. Z žvižganjem poveličevano odkritje Simon Gregorčičeve spominske ploSče. Iz Gorice smo dobili danes naslednje poročilo : Včeraj je bila v Rihemberku na občinski hiši odkrita spominska plošča Simonu Gregorčiču program se je izvršil v celoti, toda med žvižganjem Plesničarjevih, Brice-jevih, Možinovih šolskih otrok in divjanjem pevcev imenovane trojice. Otroke se je na to že en teden prej pripravljalo s piščalkami. Pri odhodu so razgrajači crniške tam-buraše s kamenjem napadli, na železniški postaji so pa odhajajočim gostom priredili ostudne demonstracije. Taka je liberalna olika in tako se Gregorčiča „poliberalno" slavi ! Strašna nesreča bi se bila kmalu zgodila v Rihemberku. Ko je voz črniških tamburašev stal na dvorišču pri Ličnu, so nekateri poživinjeni liberalci odstranili eno kapo pri kolesu Kolo je sicer nekaj časa teklo, a pod Rihemberkom je padlo iz svoje osi. — Sreča, da se pri tem noben mladenič ni ponesrečil. Tu se vidi, kakšno omiko razširjata „Soča" in „Primorec". Tu se vidi, kako vzgajajo ljudstvo napredni učitelji. Sramujte se! Jezik so kazale. — Ko je liberalna sodrga napravila demonstracijski obhod po Rihemberku povodom zadnje slavnosti, mar-širala so v zadn|i vrsti nekatera dekleta ter mimoidočim kazale svoje napredne jezike. Videli smo jih — dolgi so. Štajerske novice. š Gornji grad. V nedeljo, dne 1. septembra je bil ustanovni zbor bralnega društva. Na stotine ljudi se je zbralo, ki so s pravim zanimanjem poslušali državnega poslanca dr. Antona Korošca, ki nam je razložil pomen bralnih in izobraževalnih društev. Izobrazba je dandanes neobhodno.potrebna vsem stanovom, naj se tudi kmet predvsem strokovno izobrazi, naš kmet mora vedeti, kako napredujejo njegovi stanovski tovariši po drugih deželah, mora vedeti, kakih sredstev se poslužujejo kmetje podrugod, da proizvajajo kolikor največ pridelkov iz zemlje in to s koli kor mogoče majhnimi stroški, mora se zanimati za ceno živine, žita itd. To je samoiz-obrazba, sredstvo pa, da se doseže taka izobrazba so tudi bralna društva, Tu naj bo vaše ognjišče, okoli katerega se boste zbirali. Odbor se je izvolil sledeči: g. dekan Fr. Dovnik. predsednik; Kranjc Anton, podpredsednik; Anton Berk, tajnik; Jan Trepel, blagajnik; Anton Ribič, knjižničar; Jošt Fr., Poiškruh Jož., odbornika. Kmalu začne društvo svoje delovanje. Za bralno sobo je preč. vzv. ljub. knezoškof prepustil veliko strešno sobo v gradu. Š Shodi slov. Kmečke zveze na Štajerskem. V Jurkloštru je bil v nedeljo 1. septembra popoldne shod, ki je ob obilni udeležbi 400 kmetov iz Jurkloštra, s Planine, z Razbora, od Št. Lenarta in Sv. Miklavža ter iz' Lokavca izborno uspel. Govorila sta drž. po- slanec dr. Benkovič in g. Premrov iz Ljubljane. Kmetje so se zlasti zgražali nad postopanjem učiteljstva radi šolskih zamud in pri preiskavi zoper Jurklošterčane radi šole. Predsedoval je gosp. župan Kajtna ; osnoval se je krajni odbor Kmečke zveze. Shod se je vršil mirno. — Na shodu pri sv. Lenartu sta govorila drž. poslanca Roškar in Pišek. — 15. t. m. bota shoda v Koprivniku pri Framu in v Gorici pri Rajhenburgu. Na prvem poroča poslancc Pišek, na drugem dr. Benkovič. — Tudi zadnjo nedeljo sta govorila dr. Benkovič in dr. Korošec na treh shodih. š Poljedelska razstava na Štajer skem Štajerska kmetijska družba priredi leta 1910 poljedelsko razstavo v Ljubnem na Zgor njem Štajerskem. š Strah pred vojaškimi vajami Ko je v ponedeljek jezdil oddelek huzarjev čez dravski most v Mariboru, je skočil nenadoma neki huzar s konja čez ograjo v vodo in se vtopil. Imel je najbrže strah pred vojaškimi vajami. š Ljudska hranilnica In posojilnica v Celju je začela danes 3. t. m. uradovati. Zanimanje za njo je splošno. 2. t. m. je bila pri sv. Jožefu nad Celjem sv. maša za vspešno delovanje novega zavoda. Sv. maše se je udeležil odbor. Bog daj svoj blagoslov! š Imenovan je za duhovnega svetovalca č. g. župnik na Polzeli Jos. Atteneder. š Duhovniške vesti Župnijski vikar v Št. Vidu pri Ptuju je postal p. Alfonz Svete, dosedanji župnijski vikar p. Andrej Branik je postal kaplan. Iz Št. Vida v Ptuj je premeščen za kaplana p. Pij Vakselj, iz Ptuja v Neun-kirchen na Nižjeavstrijskem je premeščen p. Mansuet Zührer. š Bivši okrajni glavar Vlstarlni v Brežicah biva sedaj na Dunaju, in ni pobegnil v Ameriko. Kakor izvemo iz zanesljivega virv, se je preiskava zaradi poneverjenja denarja proti njemu ustavila, ker je Vistarini položil manjkajočo svoto. Zaradi oškodovanih posestnikov se je obrnil državni poslanec gospod dr. Korošec na namestništvo in je sedaj gotovo, da dobijo posestniki prizadeto škodo povrnjeno, v kojo svrho so se poslali vsi akti okrajnemu glavarstvu v Brežice, da natančno poizve, komu in koliko je bila storjena škoda. š Ježovnlkov shod pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu dne 1. t. m. se je vršil med občnim zborom Posojilnice in tombolo za ubogo šolsko deco, da se je tako privabilo nekoliko ljudi. Navzoči so pokazali s svojimi vprašanji, da ne zaupajo Ježovniku. Tako se ga je vprašalo, zakaj Ježovnik ni bil navzoč pri glasovanju za podporo kmetom, ki so bili po uimah poškodovani. Res je namreč, da Ježovnik pri tem glasovanju ni bil niti navzoč. Toda kaj je odgovoril Ježovnik? Rekel je, da se o takih predlogih sploh ne glasuje ! To Vam je poslanec! Ako ne ve, da se glasuje, potem je pomilovanja vreden, ali pa ve in ni hotel odgovoriti, potem pa je govoril neresnico ! Naj naši poslanci osvetlijo na pristojnem mestu, kako govori Ježovnik neresnično svojim vo-lilcem ! Glasovanje o podporah se je vršilo, a Roblek in Ježovnik nista bila pri glasovanju. Obregnil se je tudi ob Roškarja, menda v zahvalo za to, da je Roškar govoril tudi za Je-žovnikove volilce, medtem ko je Ježovnik zanemarjal svojo dolžnost. Ježovnik je priznal, da niso vsi poslanci njegovega kluba pri državno zborski Kmečki zvezi, ampak samo ne- kateri. Kak upliv je imelo zborovanje, dokazuje to, da kmetje iz onih okrajev želijo, naj kmalu priredi Kmečka zveza tam svoje zborovanje ! š Poslanec Pišek se udeleži dne 8. t m. shoda češko-moravskih kmetov na Velehradu. š Župnijski izpit sta delala pretečeni teden č. gg Edvald V r a č ko, kaplan v Jare-nini in Jakob R a ut er, kaplan v Št. II ju v Slov. gor. Koroške novice. k Šikaniranje vojakov. Iz Velikovca se ie nam poročalo od zanesljive strani: Napori pri vajah so res veliki. To se seveda ne dà oporekati, da so neizogibni v očigled velikemu uianeverskcmti načrtu in potrebi, da se vaje v toliko bližajo popolnemu vojnemu stanju, v kolikor to dopuščajo mirovne razmere in oziri na vojaštvo. Toda nekateri predstojniki delajo z vojaki tako, da se jim po besedi naredb ne more blizu, dasi proti njihovemu duhu uprav brezvestno grešjo. Tako n. pr. pri 7. divizijskem .topniškefti polku pri 1. bateriji. Poročnik von Karabctz, vitez iz Romansthala »Slovencu« dobro znan - ic napovedal na počitniški dan vizito. To seveda sme storiti in se tudi često dogaja, da si se bogvekako ne vietila s pojmom počitniškega dne. Vizita pri topništvu je pa prav posebno taka stvar, ki se s počitkom ne da v zvezo spraviti. Cel dan so torej topničarji obleko snažili. konje prali in česali ter topove čistili. Ob 6. po povelju je vizita. Poročnik von Karabetz, vitez Ronian-thalski je zapazil, da so na nekaterih oblekah madeži. Seveda so te obleke po dva leta stare, madeži bogvč od kedaj že — toda vitez od Karabetza ie zapovedal moštvu, ki je imelo take bluze, da mora zopet ob pol osmih nastopiti. kjer je pri električni žarnici preiskoval. To moštvo, ki je na počitniški dan garalo od 7. zjutraj do 8. zvečer, pa je zjutraj se veda zopet ob 3. moralo vstati. Gospod vitez od Karabetza in Romansthala. ali se to strinja z določili službenega reglamaja del I? k Ponesrečila sta se. Delavca Janez Je-senko iz Bilčovsa (18 let star) in Janez Wucherer iz Zilc (28 let star) delala sta studenec pri gostilni Stevrcrhof poleg Beliaških toplic. Z vinto vlačila sta cev iz studenca, kar se je i ri stroju nekaj strio, roče ušle so delavcema iz rok. eden jc dot:| udarec na glavo, ki mu je črepinio razbil, da je bil takoj mrtev, drugega ;c udarilo na roko. da mu je zlomilo kost. In vzrok nesreče ie bila stara, nerabljiva vinta. k Nečuveno odiranje vojaštva. Povelini-Štvo III armadnega kora se .ie pritožilo na celovško glavarstvo, da izvestni ljudje nečuveno odirajo voiaštvo. Za žemljo n. pr. zahtevajo 10 vin.! Oblasti nameravajo strogo nastopiti! ,, ... k Narodna šola v Veltkovcu. Velike počitnice na naši Narodni šoli bodo zanaprej od I septembra do 31. septembra do 31. oktobra vsakega leta S tem ustreže se nujni želji naših kmetov, ki potrebujejo v jeseni otroke za pašo Novo šolsko leto se začne dnč 3. novembra t 1. Obenem se priporoča slovenskim sta rišem naš šolsk internat. V prvi vrsti se sprc'meio deklice, ki želijo *c izučit, v kuhanju ravnanju s perilom, ženskih ročnih debh in vrtnarstvu. Plač'la ie 20 K mesečno. Se vedno pošilja mnogo slovenskih stanšev svoje hčerke v poduk v kuhanju v nemške hotele, kicr morajo pa silno veliko plačevati, obenem pa pridejo deklice dostikrat v veliko nevarnost da se n ravno pokvarijo. Kdor tedaj želi svoje hčerke dobro oskrbeti, naj jih izroči varstvu čč. šolskh sester v našem šolskem internatu. Iz raznih krajev. Hamborn ob Reni. Večkrat iščem po predalih »Domoljuba, da bi našel kak dopis od tukajšnjih agentov, kako kaj barantajo tam z ubogimi delavci, da jih vedno po več skupaj pošiljajo. Tam jim obetajo, da bodo »kopači« plačani od 6 do 7 mark na »šiht« in vozniki pa od 4 do 5 mark, in pa da za pot jim bo vse rudarsko ravnateljstvo plačalo. Ali ko pridejo seni, so pa razočarani, ker jim vsak mesec veliko odtegnejo od zaslužka za povrnitev stroškov. Veliko teh delavcev pride iz Ljubila (Leoben) z Zgornjega Štajerskega, pa je največ Slovencev, ki še nemško ne znajo, pa morajo tukai na dnevu delati za tri marke, v Ljubnem so pa najmanj štiri krone zaslužili. Ali tukaj pa znajo oblasti drugače. Sedaj jih je hotel en agent od tukaj na Saksonsko odpeljati kar tisoč delavcev, a so ga oblasti prijela in ga vprašali, kaj jim bodo tam plačali in jih potem niso pustili z njim. Rad bi vedel, kje so tam na Avstrijskem oblasti, da takim ljudskim trgovcem nič ne reče.io, da jih kar meni nič tebi nič brez skrbi seni spravljajo. — Opazovalec. Ural sem v »Slovencu« opazko, da naj si ljudje ob pomanjkanju krme pomagajo s hrastovim perjem. Spomnil sem se na mlada leta. Po Gorenjskem ravno v tem času klestijo gaber, leševje. hrast, jesen in povežejo veje v butare, ki se potem spravijo |K>d streho, da se posuše. Po zimi pa obirajo listje v koše ali pa kar v hiši na tla in ali dajo suho živini ali pa parijo z vrelo vodo. Oboje je izvrstna piča. Otroci imajo čas obirati pozimi — meja leševih in gabrovih pa tudi ni škoda. Poskusite! Dobra orevidnost nudi človeku večje število domačih sredstev, in le oni izpolni v polni meri dolžnost napram sebi in svojim, ki se preskrbi z onimi sredstvi, ki morejo preprečiti hude bolezni. Tako sredstvo, pravi blagoslov za vsako rodbino, ki ga vsak dan rabijo milijoni. ie Brazav-jevo Fr anco v o žganje, ki se že nad 40 let rabi s sijajnimi uspehi. Vsled tega naj nihče ne zamudi rabiti pri rev-matizmu. migreni, glavobolu] trganju, influ-cnci, oslabelosti B r a z a y - jevo F r a n c o v o ž g a n j c. Navodilo pri vsaki steklenici. Zahtevaj« izrecno B r a z a y - jevo žganje. -^ Jfflj iß,a mojlvnm tnm. yh òom luv di(en>h staršev se takoj sprejme v trgo-Uclcn vino špecerijskega blaga Iv. Levatek, Sodraiica. 2036 3 1 Sanafojen Od nad 5000 profesorjev in zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno potrjen kot najvspešnejše krepilno in osveževalno sredstvo 2011 7-1 Jačl telo, krepi glvce Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & Co.,Berlin S \V. 48 in glavno zastopstvo C.Brady.Dunaj I. Fleisch-markt 1. radi svojega izbornega higijeniškega in ko-smetiškega učinka ja na doaeže nobeno drugo milo. Napravlja kožo čisto, nežno in prožno, lepo polt, krepi kite in učinkuje razkuževalno. Neobhodno potrebno za vsako toaletno mizo in vsako otročjo sobo 971 III Cena komadu 70 v., 3 kosi v elegantnem kartonu K 2. Dobi se povsod, kjer ne, naj se obrne na Brizif, Dunaj 111/2, Löwengasse 2 a. /Tlesarski vajenec ki bi imel veselje do mesarske obrti, pošten in priden se sprejme. Naslov pove upravništvo tega lista. 1968 2 Tužnim srcem javljam vsem sorodnikom, prijateljem io znancem, da je moj blagi cče, gospod Frančišek Renier v 79. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Cerkveni obredi se vrše dne 6. septembra ob 10. uri v župni cerkvi krški, odkoder se penese preljubljeni mi oče k zadnjemu počitku v lastno rake v mestnega pokopališča. Krško, dne 4 septembra 1907 2002 Ivan Nep. Renier župnik (AUni/ti i. , 'hjrterifto Xatrr, turJijo óubn>. po ceni in *xr nfvif/u**pi'twci/i ruy se Cfbmge cSimonZ'Mn efetca v Jfy'uM/aJti JCcloòvonshe ulice20. 'i!št'/tovrstna iPcyasnilt* dtyc sel>rpyUa&u>. lato ta m .prejmejo •• dobri in «■"••■ Ijivi zastopniki. Ivan Ogrin oblaatvano konces. zidarski mojater in atavbani podjetnik na Vrhniki (Kranjsko) si dovoljujem naznanjati slavnemu občinstvu in vsem niteresovanim korporacijam, da sem poveoal svojo stavbno podjetja ter isto vsem modernim zahtevam primerno opremil. Prevzemam izdelavo načrtov in proračunov ter izvršitev zasebnih in javnih poslopij, kakor stanovalnih hiš, vil, gospodar, poslopij, cerkva, šol itd. in vseh tozadevnih naprav, kakor napravo in ureditev cesta, kanalizacij itd. Vse zgradbe izvršim solidno po modernih načelih '" P"" mernih nizkih cenah. I240 T) air In lsčem> dobre hoje, slasti dvakrat na teden, plače f>Ogld, r slučaju posebne pridnosti tudi več in vsa obleka. Starost 16 do 20 let — Alojzija Rup-ni k, S. Lucija na Skl-tati, pošta Labin-AI-bona, Istra. ?035 2 1 Lepo kmetsko posestvo oddaljeno 1 in pol ure od Ljubljane, se proda pod ugodnimi plašnimi pogoji. Posestvo obstoji iz hiše, hleva za U glav živine, Skednja, svinjakov kozolca (dopler) in posebej 7 oknov, sadnega vrta, njiv, ko-šenine in gozda, vse v obsegu okolu 50 oralov (]onnv). Zelo ugodna prilika za naselitev. Poizve se pri Zupanu « Hrutici pod Ljubljano. 1979 1 Goddam! KoneCno vendar naglo in zanesljivo učinkujoče sredstvo proti kurjim očesom Cook & «Johnsons amerik. patent rinčlca za kurja očesa 1 kom. 20 vin., 6 kom. 1 K, po pošti 20 v. porto. Dobiva se v vseh lekarnah monarhije in v me dlcinalnih drogerijah itd. 1085 10-to Pot no Dunaj za nakup blaga za obleke si more prihraniti vsaka dama. O modi se natančno poučite in najdete najbogatejšo izbiro, ako zahtevate brezplači.o In franko dopošiljatev naše velike zbirke vzorcev ki vsebuje vse serijske novosti volnenega blaga, barhenta, flanel, baržuna, modnega blaga kakor tudi bombaievine in platnine. Posebno naj se pazi na našo = sezijsko priložnost = spalna suknja iz la. turškega velurja gld. 4 70. Pri naročbi zadošča naznanilo cele dolžine, merjene od vratu, cele zgornje širine, dolžine vratu in dolžine rok. Razpošilja se proti povzetju. Brezplačna zsmena ali se pošlje denar nazaj, ako 20lx 6-1 blago ne ugaja. DUNAJSKA MODNA UNIJA (Wiener Moden-Union) Dunaj IX. 18. Liechtensteinstrasse 20. Staro železo baker, svinao in mednino plačuje po najviftjih cenah :==z==ii IT Fr. Stupica mt v LJubljani, Marija Terezije cesta St. 1 in Velvazopjev trg št. 6 718 b Zračna in svitla mizarska o o delavnica o o za 4 delavce preskrbljena z orodjem se odda takoj v najem v Zagoricah 22 (Bled.) Natančnejša pojasnila daje vdova Mar. Potočnik v Zagoricah 22 pošta Bled. 1861 4-4 2028 i' Največja, najboljša tovar niška zaloga ur, zlatnine, srebr-nine china srebra in dragocenih kamenov. 53u 21 — 14 Prodaja le I. vrste blaga. Nižje vrste blago se ne razpe-čava. Zadovoljujem se z malim dobičkom Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto. Kupujem tudi staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni Fr. Čuden arar, Prešerno?« ulice t Ljubljaol nasproti IrinSIilunsIrtg« mostu. Eksportna trgov, na vse dele sveta. srednje starosti, dober rokodelec, vseskozi pošten in lepega obnašanja se želi poročiti z deklico ali vdovo, koja bi imela vsaj par sto gld. gotovine ali pa svojo posest za obrt v kakem kraju. Želeti je ako bi bila šivilja ter dobra katoličanka Cenjene ponudbe pod „Tajnost" na upravništvo tega lista. pozor! Ako nameravate kupiti ali prodati posestvo ali kakršnokoli trgovino, tovarne, mline, opekarne, hotele, kmetije, stavblšča, vile itd., obrnite se zaupno le na prvo, strokovnjaško, strogo reelno in ku-lantno podjetje 2027 (Erster internat. Geschäfts- & Realitäten Markt) Dunaj Vl.|2, Gumpendorferstrasse 118. — Največji kupni promet med Dunajem in deželami Zahtevajte obisk našega zastopnika, ki itak v kratkem pride sem, da se dogovori in ogleda. Pri tem nimate nobenih stroškov. ,K«oard Lip«" Trit-N«v-York ajpri^iru«^, ita^ti.o.4* la n«j boljSa pot Iz Ljubljane t severno Ameriko, ker tod al dolgotrajno mučne vožnje po raznih železnicah, aobeaega preeedovaaja as prenočevanja la eploh nobenih postranskih strelka* tr.ej potjo. Par-alkl se prosterni, rami, zračni in snažni ; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrsžbn najbolj Aa Pojasnila daje in karte prodaja glavni za stepnik SCXX 71 Andraj Odlaaak, LJubljana, Slomškov? nllce 25, oolee cerkve Src» lezntovera 2 pomočnika za Srevljarsko obrt sprejmem takoj Franc Lukek, črevljar, Veaelagora, p. Št. Rupert, Dolenjsko. 1957 A. Sušnik Zaloška cesta štev. 21, Ljubljana. Trgovina Špecerijskega blaga, moke, špirita, žganja in ramovrstnih barv. — Ob časn setve garantirano kaljiva semena, kakor: detelja, tra va, pesa itd. Zaloga raznovrstnega železa, železnih šin, traverz, Roman in Portland cementa, štedilnikov, peči, okov za okna in vrata, kotlov vlitih n bakrenih, mrež za ograjo, pozlačenih nagrobnih križe«, tehtnic, utež, pump in cevi za vodnjake, sploh «se železnine po najnižji ceni. — Velika zaloga poljedelskih stroje«! mlatil-nlc slamoreznic, plugov itd. 355 18-15 Dobra postrežba, nizke cene. Vzajemno podporno društvo v Ljubljani Kongresni trs Ms 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom K0Il$rKnI tf$ Št. 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9 do 12. ure po 4 31 0 4 to je, daje za 200 kron O 9 kron 50 vinar, na leto. Druge hranilne knjižice se sprejemajo ko« goto» denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Renftni davek plač. hranilnica aama. — Najsigurnejša prilika za štedenje. Kanonik A. Kala. I. r., predsednik. (g. Kanonik J. Suftnik I. r„ podpredsednik. Tljadoo m priporoči ............................ trgovina ■ klobuki in čevlji Ivan Podlesnik ml. Untumi, Stari tn ilti.10, Yelika aaloga. — Solidna blago- — Kasarne «ano. . 1178 !i2- SO PlltlTH za le K 2-50 dobi vsak krasno srebrno Gloria žepno uro sistem Roskopf-patent na sidro, 30 ur natančno idočo za kar se jamči 2 leti. Vrhu-tepa pozlačeno primerno oklop. verižico za le K 2'50, 3 kom. i verižicami vred 7 K. Pošilja po povzetju tovarn, zalega švicarskih ur 1553 10-9 S. UM, Krakov 9511. kk kS»Ìo - O t " a> I D.T3 « (J O 2 „ - Vi 5 _ c bjt a.2 « S ~ t - > c -« JS OJ 'tO O = «J-* •a tj J E 2 > .S I- fj a « > ^ ■ o. o c ■ R o «2 = o ~za S «LgSl 8 N l^TJ w C N I M« kupit* nobono ur« doti« ni.M prqall «}aga r*~ Ukof UM. I:.»ni , t ,4 drojala pakrevom , . S cr.br. , . f-»loak. j Um ur» , I li pr«». Boakopf-petant. . i'H pmT. .On««r» . . . trfif erebr. .klopna Ttriiiof . !•— Ukarata« zlata ara . . 8-60 Ukaratnr alata vor«. , 10-— likarntni alati prataal , I — ■tanaka ara 70 cm . , S 60 t bitjem Uki av.na . . S — a falba...... a kukavloa..... I M i ukinja-a ara .... S-K budilka...... I-M , ponafla» Ufi . l-«r dTojalm ztoo^«tb . , 1-K budilke t bitjem ln t tod. ujm 11 ki cronu . t'M Trllataa piata» "O jaaaetro, aa nopiintarno denar aazaj. BazpoAl a po nonatja. Maks Böhnel orar, zaprlaaiaal aodal eenilae Dunal, VI., Margare-thenstr.27(Tlulnlblil) Znhtavalta mol cenik ■ 2000 Bilkami zaaton) la patteln, proato. Vaako ponarejanje kazniva Edino pristen J* »' 35 Thloppy-jov balzam a zeleno znamko .redovnica*. Cena 1* majhnih ali 6 dvojnatlh ateklenlc all 1 velika ipccljalna steklenica a patent, zamaikom K 5 — Iranko. Thlerrylevo centifolljako mašilo proti vaem ie tako atarim rar.am, vntl|etn, ra-nltv.m, abaceaom In oteklinam vaeb vrat. Cena: » lontka K 3'60 ae polije le proti povzetja all denar naprej. — Obe domail aredatvl ita po-vaod znani In .lovita kot na|bol|il. NaroČila ae naalavljajo na: ftCH BI6M1 ARaJnechterBstsaa Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri ■ »u«««) Rogaški Slatini. LTklarrvta Broànra a tlaočl originalnih pisem gratis In MUHAMI Iranko V lalofl v akoro vseh vetjih lekarnah Dijaka air učenko sprejme na hrana in atanevanja poštena rodbina. Več pove upravništvo. 2034 posestvo naprodaj. Sinovo' sezidana hiša z gospodarskim poslopjem se proda. Več pove JoSafa Žnidrzič na Lukavicu, pošta Radna. Kranjsko. 2032 Najboljše stiskalnice za sadje in grozdje, sadne in grozdne mline, čistilnice za žito kakor druge najboljše poljedelske stroje priporoča tvrdka „Merkur", P. Majdič v Celju. Ceniki zastonj. 1846 Za 5 vinarjev si more vsak preskrbeti prednosti pri nakupu blaga za obleko, kakorfmh sicer nI dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-slatcv vzorcev pri veliki trgavinl bratje Laohnar « Gradcu, železna hiša. To ne stane nič, na Izbero pa Ima vsak najmoaernejie blago za damske obleke črno in barvano perilno blago, posteljnino, oksford, loden, sukno, vse vrste platno za perilo in posteljno opravo, In mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila I. t. d. — Zložno si more vsak doma Izbrati in potem kar najceneje Izvršiti najboljši nakup. Mnogo hiš naroča že celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, da ima ta strogo reelna trgovina pred očmi edino zadovoljnost svojih odjemalcev. 2026 12—2 FLOW le najboljše krepčllo za želodec! Priznana ad učenjakov ! „Florian" se dobi edino od Rastlin ske destilacije ,,F I o p i a n" « • Ljubljani. : I. kranjeko podjetja ca umetno atek-laratvo In ellkanjc na ateklo = Aug. Agnolo» Dunajska cesta 13a, poleg,Plgovca' se priporoma preEaatlti dubovèfclnl In p. n. slava, občinstva za napravo cerkvenih oknav z umetnim ateklarslvom ali alikanena atekla, stavbenih del, napravo okvirov, Itd. Itd. -Ima tudi v zalogi razlltno porcelanako In atekleno poaodo za namizje gostiln In aa-acbnlke, svetilke, okvire itd. po na|nli|lh cenah. - Narisi, ceniki In proračuni na u-htevo zasloni, mnoga spričevala za dovriena dela ao cenjenim odjemalcem v ogled na razpolago. 1817 M—i PuHov f e Ju nedavno v Budapešti, 1/UUC2 t; je edini te vrste. Xa čudež jo učinil, da deželna zaloga auknenaga blaga v Budapest! VII I. Kottenbillerg. 4|a razpošilja za K 10 kupon 3 metrov finega jesenskega blaga ali kamgarna v črni temno-viànjevi, sivi in rujavi barvi za popoln'» obleko za gospode (sukna, hlače ia tslovn k) 1973 15-2 K V Najboljši čeikl Izvori I Ceno posteljno perje!} 1 kg sivega, dobro skubljenega K 2'—, boljšega K « 40; 1 kg belega, skubljenega K .T60, puhastega 5 K 10 v. : kg prav finega, snežno- belega, skubljenega K 6 40, K 8 —. Fri naročilu 5 kg franko. Izgetorljene postelje, "edoraegVEelenganriidečega višnjevega ali rumenkastega nankinga, 1 pernica 170 cm dolga, 116 cm iiroka. z novim sivim trpelnim perjem 10 K, s finim puhastim sivim perjem 12 K. 14, z najfinejšim sivim puhom K 16 — ; 1 vzglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 2*80, K 3 40, K 4 - Pošilja po povxetju K 15*- dalie franko 1144 10-9 Zamena dovoljena, blago se vzame franko nazaj in vrne denar za neprimerno Blago. S. BEHISCH, Deienlce 71, fumavo. Čeiko. I I I I I I I i t I r. p. vidlc * Komp , Ljubljana •pekarna la zaloga p*6i, nudijo vsako poljubno množino patent zarezanih strešnikov Sistem „Harzola" (Strangfalzziegel) Sistem „Harzola" Barvat a) rdeči naravne igaal b) Srno Impregniranl. Najličsejie, sajcesejše is sajpriprostejše strešno kritje. Vsak strešnik se zamore nn late pribiti ali pa z žico privezati kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. — Vzoroe In protpekte pošljemo na željo brezplačno Takojšnja in najzanesljlvejia postrežba. 854 18 Sprejnejo ae zastopniki. Sprejmejo se zastopniki. Iids|at*l| I. odgovorni „.dotti Dr lp..lj ŽIMk. Tiskala: .K.tolllka Tiska».-.