PoStnln« platan« v gotovini Posamezna Jfevttfca SdM ZASAVSKI TRBOVLJE, 15. junija 1951 Štev. 24. — Leto IV. -J .GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA :TR BOVLE TVe najedajmo neosnovanim govoricam! Ali /e to ljubezen do domovine V Zagorju je bila dne 6. junija javna Bodnijska obravnava, kjer »ta se zagovarjala Leopold Vičič in Jožica Sum kaznivega dejanja zoper jevni red in mir. Obtoženi Vičič je v času od 22. do 26. maja L 1. pripovedoval rudarjem v Zagorju, da bo šel v Argentino. Pravil je, da gre lahko v Ameriko z družino kdor koli hoče. To da je slišal na rudniku Raša. Dejal je, da bo iz Trsta odpotovalo 8000 ljudi in da se bo temu transportu pridružil tudi on. V ta namen da ima že vse potrebne listine. Pripovedoval je, kako lepe življenjske pogoje bodo imeli v Argentini. — Jožica Sum je bila obtožena lažnih govoric, po katerih naj bi bilo po zvočniku objavljeno, da gre lahko v Ameriko kdor hoče. Tem govoricam je nasedlo v Zagorju mnogo rudarjev, ki so se začeli resno pripravljati na izselitev. Iskali so na pristojnih uradih potrebne dokumente. Izostajali so od dela ali pa ga.opravljali malomarno. Padla je produkcija na rudniku. Najslabša je bila dne 25. maja. Jasno je, da je morala poseči vmes ljudska oblast In onemogočiti nadaljnje širjenje teh neosnova-nih govoric. Obtoženi Vičič je v svojem zagovoru v glavnem priznal navedbe obtožnice, zagovarjal pa se s tem, da se ni zavedal, da se je s tem pregrešil. Zaslišane priče so potrdile obtožnico. Na koncu dokaznega postopka je spregovoril javni tožilec tov. Medved. V svojem govoru je opozoril na razmere, ki so vladale v stari Jugoslaviji, ko so morali delovni ljudje zapuščati domovino in si isikati kruh v tujini. Danes to ni več potrebno, ker je dela dovolj za vsakogar. Kdor ljubi domovino, ve kaj mu ta pomeni, četudi mu danes še ne more nuditi vsega, kar je potrebno za udobno življenje. In vendar so se našli v Zagorju rudarji, k; so nasedli govoricam o nekem lepšem življenju v Ameriki. Zato je obsodbe vreden vsak človek, ki širi neresnične govorice. Ko je javni tožilec pred-očil razliko med razmerami v bivši Jugoslaviji in položajem, v katerem živimo danes, ko nam v državi primanjkuje delovnih moči, je utemeljil krivdo obtoženca. Leopold Vičič je slišal, da odhajajo iz Trsta transporti v Argentino, ni se pa informiral na pristojnih oblisteh, če je izseljevanje dovoljeno tudi našim rudarjem. Rudnik Raša se nahaja v coni B. Po mirovni pogodbi imajo državljani te cone pravico opti-rafi za italijansko državljanstvo. Kdor je v tej coni to pravico izkoristil sme odpotovati v Trst in od tamkaj, kamor hoče. Na ta način je prebivalcem cone 3 ter rudarjem v Raši mogoča izselitev v tujino, ne pa državljanom v ostali Jugoslaviji. Obtoženec pa je med delavstvom v Zagorju širil govorice, da je izseljevanje omogočeno vsakomur. Sodišče je Leopolda Vičiča obsodilo na pet mesecev odvzema prostosti in povrnitev sodnih stroškov, Jožica Sum pa je bila zaradi pomanjkljivih dokazov oproščena. Rudarji in drugi delovni ljudje, ki so prisostvovali tej javni sodnijski obravnavi, so imeli priliko slišati, kako lahko človek nasede kakim govoricam in kakšne posledice lahko nastanejo iz njih. Počastimo desetletnico nese slame JA Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije je izdaj poziv vsem družbenim in političnim organizacijam, delovnim kolektivom, kmečkim delovnim zadrugam in posameznikom na vseljudsko šestemesečno tekmovanje v počastitev desetletnice ustanovitve naše slavne Jugoslovanske armade. Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije poziva vse in vsakogar, da storimo v tem tekmovanju kar največ za dvig gospodarske in obrambne moči naše države. Piva organizacija, ki se je v okraju Trbovlje že odzvala temu tekmovanju, je Ljudska mladina Trbovlje, nadalje Mestni odbor Zveze borcev NOV Trbovlje. O poteku tekmovanja mladine našega okraja, Zveze borcev v Trbovljah in ostalih bomo še poročali. Delovnim kolektivom okraja 'Trbovlje! Delavce, nameščence, izobražence, delovne kolektive Slovenije vabi Glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije, da se odzovejo pozivu Glavnega odbora Zveze borcev sindikatov Slovenije, na tekmovanje v počastitev desetletnice ustanovitve naše junaške Jugoslovanske armade. Vključitev vseh delovnih kolektivov Slovenije v to tekmovanje bo veličastna manifestacija delovnih ljudi naše republike ob koncu letošnjega leta, ko bomo praznovali desetletnico naše hrabre Jugoslovanske armade. Sindikalni svet okraja Trbovlje kliče vse delovne kolektive našega okraja, da se odzovejo pozivu Glavnega odbora Zveze borcev NOV Slovenije in Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije na to šestmesečno tekmovanje. Naj bo tudi to tekmovanje izraz naše iskrene domovinske ljubezni in neustrašene pripravljenosti braniti vsako ped naše socialistične domovine proti vsakomur, ki bi ogrožal našo svobodo in neodvisnost! ETBIN KRISTAN v Trbovljah Tovariš Etbin Kristan, ki je prispel pred kratkim iz'Amerike na obisk v Jugoslavijo, je v sredol 6. junija, v Spremstvu svoje soproge in tov. Toneta Seliškarja iz Ljubljane obiskai Trbovlje. Tov. Etbin Kristan, ki se je v Trbovljah mudil v družbi predstavnikov naše fjudske oblasti, se je oglasil tudi na upravi rudnika, kjer se je prijateljsko razgovarjal z rudniškim direktorjem in njegovim pomočnikom. Soprogi tovariša Kristina je bil ob tej priliki izročen šopek rož. Nad to pozornostjo, akoravno je bila sama ob sebi razumljiva, je bila tovarišic« Kristanova ganjena do solz. Tovariš Kristan je v pogovoru dejal, da je zelo iz-nensden nad veliko pozornostjo in gostoljubnostjo v svoji stari domovini, ki je ni pričakoval. Ko so govorili o naši narodnoosvobodilni borbi, je izrazil svoje začudenje, da je naš narod začel svojo borbo proti okupatorju tako rekoč z golimi rokami. Dejal je med drugim, da mu je žal, da ni bit med vojno med namL Oba gosta sta si ogledala tudi otroške jasli na rudniku Trbovlje, kjer sta razdelila med otroke številne igrače, ki sta jih prinesla s seboj. Tudi v jaslih je bil tovarišici Kristanovi poklonjen šopek rož. Nad temi jasli, ki so med najlepšimi v naših krajih, sta bila zelo iznenadena, posebno še nad v zorni čistočo in redom v njih. Folju-bovala in pestovala sta naše malčke. Prizor je bil tako prisrčen, da je vsakega ganil do solz. Oba gosta sta se dala z našimi malčki v jaslih slikati Tovariš Etbin Kristan se je ob tej priliki peljal tudi v Gabersko nad Trbovljami, kjer si je ogledal hišo, v kateri je pred vojno živel tovariš Miha Marinko. Kakor čujemo, bo tovariš Etbin Kristan ostal več mesecev v Jugoslaviji, nato pa »e bo vrnil v Ameriko. Trboveljska javnost bi bila zelo vesela, če bi naš dragi gost s svojo soprogo pred povratkom v Ameriko še enkrat obiskal Trbovlje, prav posebno pa ga bodo veseli številni starejši Trboveljčani. ki imajo tega neustrašenega borca za delavske pravice iz nekdanjih velikih bojev v naših revirjih v najlepšem spominu. — Vsa zasavska javnost želi tovarišu Etbinu Kristanu in njegovi soprogi najprijetnejše bivanje med nami ter še mnogo zdravih in srečnih let! Izkoristite lepo priložnost! Upokojenci, invalidi, šolska mladina in drugi, ki imajo količkaj orisa, si lahko na lahek način zaslužijo demag „z nabiranjem zdravilnih zelišč. Zdravilnih zelišč ne smemo prezreti. Ali nt škoda, da te rastline usahnejo in propadejo, namesto da bi jih naibiraJ!, posušili in prodali? Zdravilna zelišč* so velik zaklad naše domovine, keg jih potrebujemo za Izdelovanje zdravil, drugič pa lahko dobimo zanje dragocene devize, ki jih potrebujemo za nakup blaga v tujini, ki ga ne izdelujemo doma. Naša dolžnost je, dal izkoristimo bogastvo, ki nam ga nudi narava v tako obilni meri. Sedaj je najlepši čas za nabiranje in sušenje zdravilnih zelišč, za kan* dobite natančnejša navodila in pojasnila v vsaki kmetijski zadrugi. Nabrano blago lahko oddaste v teh zadrugah proti takojšnjemu plačilu. Cene zdravilnih zelišč so v kilograH mih in dinarjih sledeče: Cvetje bezga, osutega 150, cvetje lipe 260, cvetje arnike brez peclja 180, cvetje njivske mačehe 720, cvetje pJa-vice (raste med žitom) 500, listi šmarnice, brez peclja 80, listi pljučniika 150, listi koprive, pekoče 80, listi gozdnih jagod 70; 'cele rastline brez korenin: vzldmajster 200, krvavi mleček 60, taužent rože 120, lubje krhli. ke 60; korenine: gozdnega korena 280, bodeče neže 150, navadnega gabeza 80, regrat; 180, baldrijana 250, trobentica 150, arnike 200, sladke koreninice 150, suhe borovnice 200, hrastov mah (lišaj) 50. j 40 let delovanja gasitsk ega društva na TrojanaH Ob ustanovitvi društva so imeli mnogo težav, ker niso imeli potrebnega orodja, toda že leto pozneje so kupili dve brizgalni in še nekaj drugega orodja. Leta 1912 pa so si že postavili svoj lastni dom. Ob dvajsetletnici društva Lep praznik so imeli v nedeljo dne 3. junija na Trojanah, kjer so se zbrali domačini in gostje, da proslavijo 40-letnico svojega gasilskega društva. Slovesnosti so se udeležili tudi gostje iz Zagorja, Lok in Izlak. Ob začetku proslave, ki jo je otvoril tajnik KLO, tov. Matevž Premk, je zapel pevski zbor gasilcev iz Zagorja pozdravno pesem »Zdravo«. O razvoju gasilskega delovanja na Trojanah ter o pomenu te obletnice je govoril tov. Premk. Gasilsko društvo na Trojanah so ustanovili leta 1910. Od tovarišev, ki so bili ob ustanovitvi društva člani, žive še Ivan Novak, Janez Novak, Vincenc Novak, Stefan Brvar, Anton Ferme. Ignac Brvar, Franc Ocvirk, Gašper Strban in Metod Novak, ki je še danes redni član društva. so dom obnovili, kjer so gasilci zbrali 55.000 din, sarni pa prispevali 3675 prostovoljnih ur. Gasilsko društvo je v 40 letih obstoj* sodelovalo pri vseh požarih v domačem kraju, priskočilo pa na pomoč tudi drugod. Svojo lepo proslavo preteklo nedeljo so gasilci združili z igro »Jezični doktor«, ki jo je uprizoril domači KUD. V veselem razpoloženju iaf ob zvokih tamburaškega zbora gasilcev iz Zagorja in domačega tria so »a stari gasilski veterani spominjali borbe pred 40 leti za ustanovitev im obstoj svojega, društva. Bratcem »Zasavskega ves nika'1 »Zasavski vestnik« bo pričel s 1. julijem t. I. izhajati ti velikosti in obsegu lista »Ljudska pravica•. Cena lista ostane ista kot dosedaj, t. j. S din za izvod ali do konca leta od 1. julija do 31. decembra 120 din. Kljub večjim Stroškom ostane cena lista ista. Zato se obraačmo na Vas vse, da do 1. julija poravnate zaostalo naročnino, obenem pa nam sporočite število izvodov našega lista, ki jih boste prejemali po 1. juliju, ko bo list izhajal v večjem obsegu. Treba je, da nam to javite najkasneje do 30. junija. To Vas prosimo zaradi tega, ker bo naklada lista omejena in bomo list prvenstveno dostavljali tistim, ki bodo imeli naročnino poravnano in ki bodo jamčili za tpčno plačevanje lista. Da se izognemo raznim teikočam, je najbolje, ako poravnate pri vseh naročnikih naročnino od 1. julija do 31. decembra, t. j. 120 din in ne boste imeli potem sitnosti in dela pri izterjavanju naročnine. To bo olajšalo delo Vam in nam. . Za pridobitev naročnikov je treba, da sc temeljito pogovorite, ker bodo, kakor smo ie omenili, list dobivali le tisti, ki nam bodo to sporočili. Ne pozabite, da je naklada lista omejena in da poznejših naročil ne bomo mogli upoštevati. Uredništvo »Zasavskega vestnika». Štev. 24 IN PO SVETU Razgovori namestnikov znnanjili ministrov so zadnje razumeli. Pri čudnem stališču S/ «e moramo vprašati, ali bo sploh mogoče doseči o kakšni in vprašanju »porazom. Nh korejskem bojišču se severnokorejske čete sicer še vedno počasi umikajo pred pritiskom t not OZN, vendar se je odpor jroostril v okolici Kuiuhva-l1računa, zlasti pri re-.zervoarju llvačona. Tam je odpor pusta! tako močan-,- da so Tmt dali ime »železnega trikotnika«. Računa se, da bodo bitke za ia železni trikotnik zelo hude, kajti čete OZN’ so .že dosegle položaje, s katerih so Kitajci in Severnokorejci začeli svojo •pomladansko ofenzivo. Spričo poročil, da je kitajska vlada začela živo akcijo za nakup novih letal, tankov in drugega orožja, se ugiba, če se za tem ne skriva namera za novo »poletno ofenzivo«,- ali |>a je Kitaj-' cent /te zman jkalo orožja, potrebnega toa nadaljnje borite in SZ nima več Kamere podpirati korejsko bojišče tako izdatno z lastnim, ne pa kot Id usedaj, z zaplenjenim kuoiuintun-skim orožjem. Izgube prebivalstva na Koreji «o Husegle že 3 milijone ljudi ali 109« vsega prebivalstva. Takih izgub m imela šc nobena država ne v p roj š-»iji ne v novejši zgodovini vojn V krogih OZN pripravljajo novo mirovno akcijo, o kater; je dejal Trvgve l,ie, da bi bila sedaj, ko je dosežen 38. vzporednik, najugodnejša. Podrobnosti o tej akciji j>a st' držijo še v tajnosti. Vprašanje perzijskih vrelcev še vedno vznemirja mednarodno javnost. Pred kratkim s*> se vrnile družine britanskih uslužbencev anglo- iran.ske petrolejske družite z letalom v Anglijo. Neka ilegalna až.erbcj-d-an.ska radij-ka postaja je pozivala na potrpežljivost, češ da bodo v kratkem odpustili vse angleške uslužbence atiglo-iran.ske petrolejske druž. Ix', ki jih IkkIo zasedli sovjetski ^strokovnjaki«. Vse izgloda, da postaja perzijsko področje poleg Koreje novo žarišče mednarodnih nemirov in gospodar«ko-političnih konfliktov, kjer bodo sovjeti skušali odnesti glavni dobiček. Izdatno gospodarsko pomoč bo dobila Jugoslavija na priporočilo ameriškega veleposlanika VValierja Gi-lorda. Na tej pomoči bi bila udeležena ameriška vlada z b2,3%, britanska s 25%, francoska pa z 12.3 ' v dveh letih razvile med najlepše y Sloveniji. Tudi soproga tov. Etbina Kristana, ki je pred kratkim obiskala te jasli, je bila nad njimi iznenadena. Dejala je, da je že v Ameriki videla slike teh jasli. Marsikdo ni verjel, da je to resnica, sedaj pa se je na svoji oči prepričala, kako Titova Jugoslavija »krbi za svoje najmlajše. V Tednu matere in otroka trboveljske jasli niso imele posebnih prireditev, pač pa se je vodstvo jasli odločit«. da najmlajšim omogoči enome-aečno letovanje na Jezerskem. Tamkaj bodo letovali cel mesec julij v vili, ki Jo je dal na voljo K,!.O Jezersko. Trboveljske jasli so vzorno urejene Na tem ima zaslugo celotno osebje te ustanove z upravnico, tov. Pavlo Jovanovo na čelu. Otroei so zdravi in veseli. Upravni odbor rudnika Trbov-lje_Hrastnik in rudniška direkcija gredo tej lepi ustanovi v vsakem pogledu na roko. Za zdravje malčkov skrbi z vso vestnostjo dr. Ludvik . Kramberger. Tako raste v teh vzornih Jaslih nov krepak rod naše socialistične države Teden matere in otroka y Trbovljah Z izletom otroškega vrtca iz Trbovelj v Čeče dne 3. junija, kjer so naj-miajši priredili akademijo, se je v Trbovljah pričel Teden matere in otroka. Prav tako prisrčna je bila akademija, ki so jo priredili malčki iz otroškega vrtca. Dvorana Delavskega doma je bila polna občinstva, ki je bilo veselo nad mičnimi prizori malčkov, ki so se pod vodstvom upraviteljice vrtca, tov. Ade Pinteričeve in vzgojiteljice naučili toliko lepega. Kakor je bil dober obisk te prireditve; tako je imelo slabo udeležbo zdravstveno predavanje preteklo sredo. V petek so poleg otroškega vrtca odprli igrišče za mladino. Največ zaslug na napravi tega igrišča ima osebje vrtca ter nekaj žen med njimi predsednica AF2 v Tr. bovljah. Teden matere in otroka je mladina zaključila z otroškim sejmom na trboveljskem trgu. Trg je bil poln otrok in staršev. Sejem je bil združen s sre-čolovom, kjer je vsaka druga srečka zadela. Bilo je nad 500 dobitkov raznih igrač in podobnega. Igrače so napravili v CRD v Trbovljah, v cementarni, separaciji in delavnici na Gvidu. Članice AFZ so napravile za otroški sejem 123 obleke, ki so jih izdelale v številnih prostovoljnih urah. Na sejmu je bilo vse veselo, saj so bili obdarovani vsi otroci, bile pa so tamkaj še razne druge dobrote. Z zadovoljstvom si gledal rajajočo deco, ki raste v nov, močan rod noše mlade Jugoslavije. C on podi njski tečaj je dobro uspel Ob zaključku Tedna matere in otro. ka se je v Trbovljah končal trimesečni gospodinjski tečaj, ki ga je opravilo 43 mladih deklet. Pobudo za ti tečaj je dalo ministrstvo za prosveto, organizirale pa so ga trboveljske žene Tečaj je bil v otroškem vrtcu. Vstopilo je vanj 60 deklet, do konca pa ostalo 43 mladenk. Tečaj je bil razdeljen v tri skupine, pouk pa so imela dekleta dvakrat tedensko od 16. ure dalje. V tečaju so se bodoče gospodinje spoznale s kuhanjem teoretično in praktično, spoznale so se tudi z našo ustavo, z zakonom o socialnem zavarovanju. zakonom o zaščiti matere in otroka, z vzgojo, zdravstvom, prehrano. stanovanjsko kulturo, serviranjem, šivanjem in nego dojenčkov. Dekleta so se spoznala nadalje z raznimi boleznimi, skratka z vsem. kar mora ve. deti mlada žena — bodoča mati. Učni uspeh je bil zadovoljiv, kar je zasluga voditeljice tečaja, tov. Franje Rožnikove iz Ljubljane. Udeleženke so se za učenje zelo zavzele. Da so se dekleta res nekaj naučile, je pokazala razstava v rudniški restavraciji v nedeljo in ponedeljek. Tečajnice so se prisrčno in hvaležno poslovile od voditeljice tečaja na zaključili prireditvi v otroškem vrtcu, kjer so ji izročile lepa darila. Tov. Rožnikova je bila nad to pozornostjo presenečena. V izbranih besedah se je poslovila od deklet ter jim želela, naj bodo tudi tedaj, ko bodo postale srečne žene in gospodinje, tako pridne in vestne kot so bile v tečaju. Ob tej ixri liki se je pokazalo, kako potrebni so v Trbovljah taki tečaji, kjer je mnogo deklet, ki se po roče, ne znajo pa kuhati in gospodinjiti. Potrebno je, da se uvedejo stalni trimesečni gospodinjski tečaji, ns-jfoolje pa bi bilo, da se odpre stalna gospodinj ska šola. VABILO na ustanovni občni zbor NK »Retje« v soboto, dne 16. junija t. 1. ob 17 v! rudniški restavraciji v Trbovljah. Dnevni red: 1. Otvoritev 2. Govor ('zgodovina NK »Retje«) 3. Volitev odbora 4. Razno VABILO Društvo ekoramiislov Slovenije v[ Trbovljah priredi v četrtek, 21. t. m(, ob 18 zanimivo predavanje v dvorani republiške restavracije. Predava! bo tov. ing. Adamič o gospodarstvu 7.drts. Ženih držav Amerike. Voda je premrzla zakopanje Prosto p- Scottu ČRWii BRATJE Kriminalni roman Opravičila, s katerimi se je stražnik tliiliter pozneje zagovarjal, seveda niso spremenila dejstvu, da se ni držal predpisanega časa, zaradi česar tudi v službi ne l>o kmalu napredoval. če bi bil llunicr natančno ob eni nri 20 minut šel oh zidu jeitnišnice, hi moral slišati iz vlažne teme rahlo škrtanje Videl bi nadalje moža, oblečenega v obleko, kot jo nosijo kurjači ali pa montekji. I buder ni storil svoje dolžnosti Vendar pti so neke druge oči z zanimanjem opuzovale moža v mou-terek i obleki. Komaj je Rihard Moravec skočil z visokega zidu nn lin. se je iz leme ulrgala neka senca in .stopila čez Costo proti njemu. Moravce je odskočil. Ril je pripravljen na najlinjše- Temna [Kimava je prišla bliže. Bil je majhen. « gibčen mož. Pomignil jo Moravcu. v V redu!« je zašepetal Moravcu-»Preklelo imenitno si *e izmazal! Zdaj pa naprej, mož! Nobenega časa ne sineva zamuditi! Tamle je avto!« V možganih Moravca se je vse vrtelo. Mož, ki ga je ogovori!, mn je bil popolnoma neznan. Stel je morda kakšnili trideset let »Kdo, pa kdo ste vendar?« »Ted Linder!« Neznanec sc je na videz začudil vprašanju- »Za vragu, ne zamujajva časa! Naprej! Tamle je avto! Fantje že čakajo!« »Fantje?« se je začudil Moravec. Prav nič ni razumel, za kaj je šlo. Kaj naj vse to pomeni? Pogledal je v smer, ki niti jo je pokazal tujce in Moravec je zagledal velik avto. Njegovi možgani so napeto delali. Ted Kinder? Še nikdar ni slišal tega imena. toda naenkrat mu je prišlo na um, da mora biti »a tujec pomagač neznanega prijatelja, ki mu je pomagal zbežali iz. ječe. t Mali mož ga je potegni! za seboj. V senci sta tekla ob zidu k vozilu. Ko sta prišla bliže, sta naletela na drugega moža. ki je bil večji. Na sebi je imčl. kakor Kimker, temen dežni plašč. »Kje je Jakob?« Mož. z Moravcem je obstal pri av lomobilu. »Nič ne vem. Toda tamle prihaja Branil « Moravec je opazil, da je tekla od nasprotnega konca jetnišniec temna senca. Veliki mož se je naglo obrnil. »Hitro v avto!« šele zdaj je pogledal Moravca. »Odkod pa imaš to morotersko obleko?« Prav dobro ti' bo služila. Toda zdaj v vozi Naprejl« Velikan je odprl vrata. Moravec jc ubogal in vstopil. St' vedno se mu je zdelo, da sanja. Se vedno ni mogel razumeti kaj se je zgodilo- Samo to je vedel, da so se v trenutku skrajne sile pojavili na skrivnosten način novi prijatelji. Zdaj je prišel bliže tretji mož.. »Kako je?« »Je že v vozu! Skidaj se še ti vanj in poženi motor! Kakšne po! minute bomo še čakali na Buria.« Z naglim, radovednim pogledom st' je novi prišlec »sedel za volan- Zunaj je mali razburjeno šepetal z možem, ki je bil menda vodja. »Ali je Burt dal znamenje?« »Dal Ze prihaja..-« Tet la j je zaropotal motor in požrl glasove. V istem trenutku so se vrata avtomobila spet odprla in mah mož se je vspde! poleg Moravca- Celiti možje vzel prostor poleg voznika. Avto se je že premikal, ko se je veliki mož zrinil skozi vrata. Stisnil se je nn zasilni sedež. Avto je planil po raskavi cesti. Za njim je utonila v temi državna jet-niSnica. Moravec je pogledal nazaj in mislil na Dovvisa. Ali je živ ah mrtev? Nenadoma pa jc zn hreščala zavora. Skozi šipo je videl Moravec v ostri luči cestne svetilke znano mu modro policijsko uniformo z. vcliki-mi gumbi. Bi! jc stražnik Monter. 1 Avl« je naglo zdrvel ininto. Mož na levi strani Moravca se je ekhmtl k vozaču in mu nekaj zašepeta! us uho. Vozač je prikimal in hitreje pognal avto. »No, Jim,« je dejal mož na levi strani, »zdaj pe na delo! Tu je obleka- Sleci vse. kar imaš na sebi. Kje .si vendar dobil to čudno obleko?« Rihard Morav*e se je zavede! šele zdaj. da je mož na levi govoril njemu. »To oble.ko. to obleko... sem v zel kurjaču jeitnišnie*'.« je dejral- Toda kdo ste vi vsi? Mesti j« v« loko nejasno!« , Vsi so molčali. Moli mož |M>h-g Moravca je z ženino svetilko |M«sveitil Moravcu v obraz in pridušeno vzkliknil: »Za vraga!« »Hudič!« je zaklel I»udor. ki je strme držal električno svetilko pred Moravčevim obrazom. »Saj to ni Jim!« Veliki mož je prijel Musa voh /a roko. »Sto vragov, kaj naj to [»nnervi? lin kdo ste vi? Govorit«, mod Delavskim domom po zasilni cesti, osebni avtobus pa je prevoz ljudi iz zgornjih Trbovelj do Vod ustavil. To »kulturno postrežbo« avtobusnega podjetja »pozdravljajo« posebno oni, ki morajo na potovanje s težjo prtljago in kovčki. Opozorjeni smo bili, da na severni steni trgovine Okrajnega magazina na Vodah še kar naprej visi velika raztrgana parola — v čast in okras naših starih Trbovelj. Pretekli petek popoldne je bila v Trbovljah huda nevihta. Medtem ko so gospodarji nebeških zatvornic spodnjemu delu Trbovelj milostno prizanesli, je v zgornjih Trbovljah suha toča stolkla vse sadeže po vrtovih in njivah tako temeljito, da ni ostalo po vrtovih solate niti' za eno samo »rihto«. — Veliko škodo je napravila toča tudi v Zagorju in še drugod. Iz Zagorja nam pišejo, da se na tamkajšnji postaji pritožujejo, da nimajo dobre pitne vode. Akoravno so se že pojavili primeri tifusa, ni za gradnjo novega vodovoda potrebnega zanimanja. Pravijo, da rajši pijejo vodo iz vodnjaka. Zaradi nesrečne ljubezni se je v Zagorju vrglo pod vlak neko mlado dekle. — Pravijo, da bi bilo zelo priporočljivo, če bi zapeljivca, ki je kriv, da je šlo nesrečno dekle v smrt, sodili na javni sodni obravnavi v Zagorju v opomin raznim »zelo moralnim« fantom v tem kraju. Veliko hrupa je napravila v Zagorju javna sodna razprava proti Vičiču, ki je agitiral za izselitev rudarjev v Argentino. Strogo sodišče ga je »zašilo« za pet mesecev. Njegova žena je hotela v vodo, pa so ji to namero na srečo ubranili. RAZGLAS Izgubila sem denarnico z osebno, mladinsko in sindikalno izkaznico, 180 bonov in 1000 din. Najditelja prosim, da mi izgubljeno proti nagradi vrne, v nasprotnem primeru pa proglašam dokumente za neveljavne. — Frida Su star, Trbovlje — Loke 389. PREKLIC Obdolžitev tovarišice Marije Bastič zaradi tatvine preklicujem. Kovačič Marija, Hrastnik 16, ZAHVALA Kolektiv 8. razreda drž. gimnazije v Trbovljah se zahvaljuje vsem ustanovam in podjetjem za denarno pomoč. PREKLIC Podpisani preklicujem neresnično vest, da je tov. Levec Oskar, obrato-vodja CRD v Trbovljah, par gumijastih škornjev, ki sem jih 28. maja ukradel iz deiovodske pisarne in so jih 30. maja našli zaklenjene v mojem skobelni-ku odnesel v Savinjsko dolino v ber-njo Zahvaljujem se imenovanemu, da je 'odstopil od tožbe. — Valentinčič Anton I. mizar CRD. Trbovlje. Loke 80. Ureja uredniški odbor. — Odgovor ot urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva: Trbovlje, uprava rudnika — Telefon 54 — Bančni račun pri KB - Trbovlje'614-1-90603-4 — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. — Poštnina plačana * tovini. Četrtletna naročnina v letu 1951 Je **.— din, polletna 120.— din celoletna 249.-- din — »Zasavski Vestnik« Izhaja vsak petek. — Dopise sprejemamo do vsakega ponedeljka Pravijo, da bo na Selu pri Zagorju pri nekem kmetu velika gostija, na katero bo prišlo baje okrog dvajset »gospodov«. — Pri obveznih oddajah smo slišali velikokrat jok in stok, —; za take pojedine pa ye raznih dobrot še vedno dovolj na razpolago. V Kisovcu stoji še mlaj od zadnjih proslav OF, •— Pravijo, da ga bo Ireba pridno zalivati, če ga hočejo ohraniti svežega do prvega maja 1952. Zadnjič smo dejali, da imajo odborniki KLO Zagorje nedovoljene zveze s priznanim vremenoslovcem dr. Ma-nohinom. To pa ne drži. Pretekli četrtek se je udeležilo del na novem vodovodu devet odbornikov, po večini elanov izvršnega odbora. Se predsednik; in tajnik sta pridno vihtela kramp in lopato. Tudi naš dopisnik se jim je pridružil v dobrj veri, da bo na koncu »šihta« kaj »mokre dobrote«. Pa ni bilo nič, le precej spotil se je in je ponoči prav dobro spal. — Kdaj bo napravilo ostalih 36 odbornikov obljubljenih osem ur? V Mlinšah dobro napredujejo. Stranke kličejo na KLO prav na moderen način — po zvočniku. Tajnik trdi, da imajo tako močen zvočnik, da lahko pokličejo z njim ljudi iz poldrugo uro oddaljenih krajev. — Vidite, kaj takega še Zagorjan; ne zmorejo, čeravno žive pod blagoslovom civilizacije dosti bolj na gosto. So pa Zagorjani drugače brihtni kampeljci, saj bodo železne tovore že v bližnji bodočnosti dvigali in nakladali kar z elektromagnetom, kar je prav pametna ideja. Skoda je samo, kakor je dejal nek star rudar, da še niso jjznašli na na. šem lepem svetu »magneta«, ki bi v jami nakladal premog na vozičke. Takrat bo še v jami »luštno«, kakor je bilo včasih na »žegnanju«. Tako je dejal ta stari mož. Da ne bomo delali krivice! — Zadnjič smo pisali, da so v Trbovljah točili gostom vino, ki je v kleti ušlo Po tleh. Resnici na ljubo pripominjamo, da se to ni zgodilo v gostilni »Pri grozdu« (pri Počivavšku), marveč v gostilni Delavskega doma na Tereziji. Se nekaj — v Trbovljah smo imeli v nedeljo tombolo. Naši športniki so bili silno veseli — saj je prišlo na to prireditev na tisoče ljudi. Pa jih je odšlo seveda veliko razočaranih, ker ie pač veliko poklicanih, a le malo izvoljenih. Sreča je — opoteča, Kaj hočemo. Naš Miha, ki rad dela »pri-glihe«. je dejal, da je s takimi igrami tako kot v zakonu: veliko jih vleče srečko — le malokdo pa zadene tom-bolo... — On že ve! HUMOR V REVIRJIH Tudi naši revirji imajo humoriste. Posebno znan je bil pred leti s šaljivimi domisleki pokojni tovariš Petje. O njem kroži na rudniku Trbovlje še danes par sto anekdot. V naslednjem jih navajamo nekaj, hkrati pa prosimo vse rudarje, ki vedo za razne domisleke tovariša Petje, da jih sporo-če našemu uredništvu, da jih objavimo. Petje ? jami Petje spi v jami na premogu. Paznik: »Petje, vi se pa bojite dela!« Petj“: »To pa že ne, jaz samo spim na premogu!« Paznik: »Pa vam ni nerodno spati na premogu?« Petje: »Je, vendar bi premog, če ne bi bil tako drag, kupil in spal na njem kar demoa!« PETJE PRED SODISCEM Petje je bil na sodišču zaslišan. Sodnik: »Kaj ste po poklicu?« Petje: »Umetnik, gospod sodnik!« Sodnik: »Kakšen umetnik?« Petje: »Marelmohar!« Sodnik: »Pa to vendar ni noben« umetnost!« Petje: »Gospod sodnik — pa ml po-t pravite to marelo, če jo znate!«