Ši 206. IZHAJA VSAK DAN as B*^ellah in praznoto *b &., ta ponedeljkih eb 0. z|uiraj. Hat 8t*v. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tolikim ah v Trsta ia okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-SsSfeRi, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvć. (10 stot.) *E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokosti 1 'toioa*. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. JS&Hnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po at. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka vrsta K 2. Hali oglasi po 4 stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava .jCštmeati". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*. Pfatljlvo In toSljiv* v Trstu. uBumesmsumm n ■ggaa—a—smbbb—— Trst) v nedeljo 27. julije 1913. ePINOST Glasilo polifciiMg« dfulfeva „Kdinost" za Primorsko. jš m»itm Tečaj XXXVIII. NAROČNINA ZNAŠA va eaio lalo 24 K, pol leta 12 K, i mesece O K; na a«- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne oxite«. ItnfalH m B«d*lJ«a* IsdaaJ* „EDIMOBTI ' : M Uta Kros 5-20, u |tl Uta Kron HO. Tai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrasko-raaa piama aa m »prejemajo la rakopial aa aa vrafiaja. Naročnino, oglase ia reklamacije ja pošiljati na upravo Usta. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgi« fialattl 20 (Narodal do«) Izdaj a tali in odgovorni uradnik ŠTEFAN GODINA. Larteih koasorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna ,Edino«t\ vaisana sadragm a omejenim poroštvom v Trsta, ulica Giorgi« Galatti štev. 20. feUne-hriallnKnl ratun Itev. »41-652. TELEFON It 11-57. Volilcem kmečkih obCin na Krasu. Iz globine hvaležnega srca se Vam, cenjeni volilci na Krasu, zahvaljujem ne le na tem, da ste mi poverili zopet svoje zaupanje, izvolivši me svojim zastopnikom v deželnem zboru goriškem, ampak in posebno še tudi na tem, da ste šli tako odločno, tako zavedno in tako združeni v boj za veliko rodoljubno, narodno in odrešilno misel : složnega dela goriških Slovencev za svojo narodno pozicijo, za svoj kulturni napredek in za zboljšanje svojega gospodarskega stanja. Vaše in vsega slovenskega dela Goriške življensko vprašanje je, da pride že enkrat do rednega in uspešnega dela v Vašem deželnem zboru. V želji, da se v slovenski delegaciji ustvarijo razmere, ki bodo omogočale tako delo, sem sprejel jaz kandidaturo; s to željo ste šli — o tem sem uverjen — v oolilni boj tudi vi. Če se uresniči ta Vaša in moja želja, Vam obljubljam, da bom toliko v deželnem zboru, kolikor tudi na drugih mestih — kjer se bo nudila prilika — zastavljal vse svoje skromne sile v obrambo Vaših raznoterih interesov, zanemarjenih doslej radi dosedanjih zastrupljenih razmer v našem javnem življenju. To Vam obljubljam in Vam sporočam še enkrat svojo globoko čuteno zahvalo na Vašem zaupanju. Dr. Gustav Gregorin. Na potu k absolutizmu. Slovanski avstrijski iug, Ogrska, Češka ia morda pride na vrsto še Galicija, kjer tudi nI vse v redu, pa bomo približno zopet kmalu tam, kjer smo bili pred 1. 1867. Absolutizem na vseh koncih in krajih. Tako razruvanih ia zastrupljenih no-tranje-političnih razmer, kakor sedaj, že dolgo nismo imeli in gospod gref Sturgkh, M si je najbrže v svesti samo tega, da Je njegova oseba življensko vprašanje in potreba za monarhijo, si gotovo ohrani v avstrijskih državnih analih trajen spomin. Seveda, gospodje imajo sedaj preveč dela na Balkanu in zato ni Časa, da bi se pečali z dcimčirai razmerami, ki so prava sramota za vsako civilizirano državo. Evropa si ustvarja svoje mnenje ia sodbo o Avstriji iz njenih večnih notranjih kriz in ne toliko iz njene nerodne vaanje politike — je zaklical pref. Masaryk v zadnji vnanje-polltični debati v poslanski zbornici, in da ta sodba ni ravno preveč ugodna, o tem so se n2Ši Srmilarji lahko že ponovno prepriČ&H, kadar Jim je bik) treba prosjačiti za — posojilo. Evropski denarni trgi so nam danes do malega skoro vsi zaprti in iskati moramo pomoči v Ameriki. Kakor vse kaže, si merodajni krogi ne delalo dosti skrbi in ne belijo glav radi notranjih razmer. Rešitve Iščejo v absolutizmu, v suspendiranju ustav in preziranju državnih zakonov; in menda čisto nič ne ml3liJo pri tem na posledice, ki lahko nastanejo iz tega. In če bi tudi ljudsko zbornico poslali zopet na dopust, za vedno je ne morejo. Že par let sem straši po Avstriji če-škc-nemlko spravni vprašanje, ki je stopita te dni v najakutoeji Stadij. Deželni zbor vsled nemške obstrukcije ne more zborovati, v sle d česar je prišla dežela v tako velike finančne stiske, da stoji pred popolnim bankrotom. Vsa dolgoletaa spravna pogajanja so se končala s tem, da so prispela zopet do začetka. Sedaj je prihitel gref Sturgkh na pomoč in hoče sanirati češke fnance s suspenzijo ustave, kise izvrši v najkrajšem času. Deželo bo petem upravljala posebna komisija, ki bo sestavljena po narodnosti v tistem razmerju, v katerem je sedaj sestavljen češki deželni odbor. Koliko bo s tem pomagano češkim financam, tega menda tudi grof Sturgkh sam ne ve, četudi so Nemci z njegovim načrtom Jako zadovoljni. Nemci računajo z vso gotovostjo z dejstvom, da bo vlada oktroirala gotove točke spravnega materijala, seveda samo take, ki bi bile Nemcem v korist. A gotovo |e, d a ostanejo to le nemške pobožne želje. Gref Sturgkh in minister za notranje stvari Heinold vesta dobro, da bi kakršnokoli enostransko oktroiranje vzbudilo take ogorčenje in take bofe, da bi bila nadaljna pogajanja sploh nemogoča; na drugi stran) vpa se tudi boji vlada Čehov v parlamentu. Češka kriza kri Si torej po nujni rešitvi, kajti tako ne more iti več dalje. Tudi Štajerski deželni zbor je mrtev. Nemško-nacijcnalna večina dosledno ignorira potrebe slovenskega dela dežele in to v dobi, ko zahteva nemška manjšina na Če-škem svojo avtonomuo upravo. Vlada dobro ve, ,da čim bi bilo narodnostno vprašanje na Češkem ugodno rešeno, bi stopilo poten na dnevni red slovensko-nemško vprašanje in da bi Slovenci zahtevali iste pravice in isti kruh, ki se reže Nemcem! In zato ne ve: ne kod, ne kam ?! Na Gališkem straši še vedno vprašanje dežeinozborske volilne reforme, od katere je odvisna poljsko-maloruska sprava in v nadaljnjih konsekvetcah tudi usoda parlamenta. Razpust deželnega zbora ni čisto nič izpremenii situacije. A volilna reforma mora biti kmalu spravljena pod streho, ker Maiorusl odločno vztrajajo pri slojih zihtevah. Na Ogrskem vladni stroj dobro fitokd-jonira, kajti parlamentarna večina brezpogojno izvršuje vse Tiszine ukaze. Opozicija se Je sicer umaknila iz zbornice v znak protesta proti kršenju za kanov, ali v splošnem so Ogri čisto zadovoljni z absolutizmom. Na Hrvatskem Je še vedno strahovlada. Vsa pogajanja za vzpostavljanje ustanovnih razmer so se končala s tem, da je dobila Hrvatska novega ministra grofa Pejačevičs in — novega komisarja v osebi barona Ivana Skerlecza. Za Čuvajem tcre| Skerlecz ; le režim ostaja isti 1 Najt vestejši na- rod monarhije bo še vedno JtČal v okovih, ki so proti duhu In besedilu ustave. Baron Skerlecz prihaja na Hrvatsko kot „spravni komisar" in je skupna s Pejače-vićem izjavil, da Je njegova naloga vzpo-stavijenje normalnih razmer in rešitev hrvatskega vprašanja. A eno sta cba nova reše-vatelja hrvatskega vprašanja pozsb-la povedati. - BHo fe pred njima že mnogo drugih, ki so prav isto govorili. Pejačević Je bil že sam ban na Hrvatsker?, a je moral iti! in sicer zato, ker se hrvatsko vprašan{e, katerega se Madžari tako boje, ne da rešiti kar z lepimi besedami, in to Še tem manje, če hočejo iti Madžari kar preko ustave. Ustvarjati normalne razmere in istočasno vzdrževati sovražni režim; gojili dobre odnešaje med Hrvatsko in Ogrsko in istočasno za-strupljevati narodne razmere med Hrvati In Srbi, to ne gre, to ni mogoče. Hrvatsko vprašanje se da rešiti le na en način: na podlagi pravičnosti in poštenosti. Deklet pa bodo imeli Madžari le načrt, kako bi podjarmili Hrvatsko in na-hu|skali Hrvate proti Srbom, ne bo miru. S'cer pa na| si zapomnita tako Skerlecz kakor Pejačevfč : Č a s i, ko se je vladalo na avtrijskem Jugu geslu „D i v i d e et i m p e r a* se ž a J o definitivnem koncul po bli- PODLISTEK. Izobčenka. Kriminalni roman, iz angleščine prevel Ivan Dolenec. baje kmalu povrneta domov, da bi bila navzoča pri poroki Lucije z lordom Allar dycom. Lucy sama (e bila vsa ostrašena vsled sijajnih priprav lorda Ailardyca za poroko. Lord ni bil samo zelo bogat, temveč je tudi hotel imeti vse tako, kakor bi pristojalo nje goverau stanu. Dan poroke se Je približeval vedno bolj in bolj, a Pavla z njegovo soprogo še — Je pa v resnici tako. Človek, ki ga {e zadnji videl pred njegovo smrijo, mi je natančno povedal vse okoliščine. _—,------------„ V svojem obupu In svoji polublaznostlij vedno ni bilo nazaj na Angleško. Mudil se se je vdal pijači in Je padel na najnižjo'je v Italiji. Lucy mu Je pisala in ga prosila, stopnjo; vendar pa je, kakor Je bilo videti, ostal v njegovem srcu še človeški občutek za njegovo hčer in upanje, da jo najde. Ko je zagledal gospo Cballfsovo, ga ni bilo mogeče več zadržati. Motil je predstavo in ie sledi! gospe Ch2llisovi do doma, kjer ga j; ona, ki jo je vztrajno naiival svojo hčer, zatajila in kot blaznifca odbila od sebe; in potem — — Kaj potem, stric? — Potem je prišla Selne in mrtvašnica, no| otrok. PomagMl seveda stdaj ni moglo nič, bi se govorilo o tem, ker je Pavel Cia lis neprekllčno vzel Doro za svojo ženo, »i tako sta sklenila ror. Bruce in Ei2a, da nadalje ne zmenita popofnoma nič več zn na) pride domov. Pavel Chailis In njegova soproga sta bila v Neaplju, ko sta dobila to pismo. Dora ni bila nikdar prej v Neaplju in se sedaj skoraj ni mogla odtrgati cd tega lepega mesta. — Nihče naju ne pozna tu — je*bil njen odgovor, s katerim je izrazila svojemu soprogu željo, da bi še ostala v Neaplju. — Tako prijetno je, ko sva sama tu. — Ali si i;ikd r ne želiš družbe, dragica? — ko mu je povedala to. — Ne že!im si videti na vsem svetu nobenega človeka več, nego samo tebe — Je odgovorila. Čudil se je nekoliko, da Jej je družba tako zelo zoprna, vendar pa mu je laskala Tržaška šolska mizerija. Letna poročila tržaških slovenskih zasebnih in nemških državnih ljudskih in meščanskih šol nam nudijo letos vzopet zanimivega statističnega materijala. Zal, da je ta materijal nepopoln, kajti v javnosti nimamo statističnih podatkov o mestnih ljudskh in meščanskih šolah z laškim učnim jezikom. Državni zavodi in C. M. zasebne šole beležijo narodnost šolskih otrok, laški zavodi mestne občine pa zakrivajo to! Zakaj — ni treba praviti. V sledeči tabeli podajamo pregled učencev in učenk po narodnosti na c. kr. državnih ljudskih in meščanskih šolah v Trstu. Tabela nam kaže, da imajo vse nemške ljudske in meščanske šole v Trstu 3377 učencev in učenk, od teh le 1227, ali 36*33% Nemcev, 1093 ali 32-36% Lahov, in 969 ali 28-69% Slovencev. Ker je materin jezik laških in slovenskih otrok na teh šolah — v zasmeh vsem pedagoškim načelom — le neobvezen predmet, se od 969 slovenskih otrok uči slovenščine le 666 ali 69-66%; 333, ali 30'34% slovenskih otrok teh šol pa ostaja brez pouka v materinem jezikul Vzrok tej prikazni je uredba šole in pa zanikernost nekaterih slovenskih,staršev, ki niti toliko ne skrbe za narodno izobrazbo svojih otrok, da bi jih priglasili k temu pouku. Krivda zadevje pa tudi šolsko oblastvo, ki šele v drugem šolskem letu predpisuje pouk v deželnih jezikih; seveda še to le neobvezno. Čudno pa je, da se na teh šestih šolah slovenska mladina v prav različni meri udeležuje pouka v slovenskem jeziku. ■ = o 'a a rf > -— M ® E * S c s: £ otj J: > o 17u > 3 > o o S 9» > >'J1 h -X g O O -tJ X ~ 03 O CO IO TJ i— O co o -T1 o T« tO o Ta ir> t— TI tO tO r— Oi T* iO 3T C- t — ^ o >30 "o O cS >-J3 -M a sS ■r. C .5 X Ti X rt d T3 P KJ >rr. O se M J* KO sS —H -35 3 3 o >n Zj rs "o KO rt tO tO -o i TI Ta CO co o co r-3 sjr TI Ti t— t— rl ^ 3.5 5 § § -s 7 . ^ —i •3 r -a ~p o -S/-5 d P-t a .2 . * Tabela nam kaže v procentih: dekliška meščanska šola 4572%, dekliška ljudska šola Piazza Lipsia 65 81% (oba zavoda pod vodstvom ravnatelja Stolza), deška meščanska šola 47*36%, deška ljudska šola Piazza Lipsia 78-26%, oba zavoda pod vodstvom ravnatelja Endlerja), deška ljudska šola via Fontana 85'54%, dekliška ljudska šola via Fontana 68'77%- Če razvrstimo ta števila po vodstvih, dobimo povprečno: Stolzevi zavodi 55-76%, Endlerjevi 62*81%, Baum-lechnerjevi 77'15%- Nimamo sicer vpogleda v notranje poslovanje tu omenjenih ravnateljev, a po teh uradnih podatkih smemo sklepati, kako skrbe ti gospodje za pouk v slovenščini. Ravnateij Stolz dosezale55 767,, Endler 62*81%, a Brumlechner 77*15%. Opozarjamo pristojne funkcijonarje šolske oblasti na ta števila ter pričakujemo, da bodo skušali iskati vzrokov tem nesoglas-nim pojavom. Dalje pa opažamo iz tabele, da je posebno na obeh meščanskih šolah udeležba na slovenskem pouku sila mala, komaj 46 54% povprečno. Če se prav spominjamo, se izvestna gospoda krčevito branijo, na meščanski šoli namestiti kakega slovenskega učitelja; govorilo se je že o direktnih krivicah v t m oziru na škodo t stvar. Čula sta od dr. Courtntya, da se;ia njena izjava. areja gospa Chaliisova prizadeva na vse; — Ali naj bi šla, draga moja ? — je mogoče načine, da bi čim najudobnejše j vprašal. — Moja mati hrepeni po n?ma. cedila Etanov?nje za svojega sina in nje-j — Hrepeni po ttbi, P^vtl. bovo mlado žeco, ker se tovoporočenca — In tudi po teb', dragica. — To ni tako gotovo. Ali me ne moreš pusliri tukaj, in ko bo vse končano, pa zopet prideš k meni? — Ljuba moja Dora, kaj ti prihaja na pamet ? — No, če pa ravno mora biti, oa poj-diva. Kedaj hočeš odpotovati, Pavei? Teden dni pozneje Je sedela starejša gospa Chaliisova z lahkim domačim delom v rokah v svojem Jutranjem salonu, Lucy pa je urejevala svoje muzikalije. — Ne vzamem vsega tega s seboj — je rekla prelistavajoč neke zvexke; — le tu, Pavlovo najljubšo koračnico, ki jo ima tudi Al!ardyce tako rad, in — Naenkrat Je omolknila, potem pa grasno vzkriknila, da se je gospa Chsllfeova ozrfa in zagiedala. kako je visok, vitek moŠk>, ki je stal ca pragu, prlvil Lucy v sveje naročje. — Mama 1 Mama 1 Pavel je! — je klicala. — Ti ljubi dečko moj! Kedaj si vendar vstopil. — Vrata so bila odprta In sva fahko vstopila poprlnoma neopaženo — je odgovoril stotnik Chaliis. — Draga mati, tu \e tvoja nova hčerka. Lucy, ali spre;meš tudi svojo sestro take, ktkor svojega brata ? — O, da, dal — je edgoveria Lcnbahner" takoj cd prvega začetka od-lcčiio nastopilo proti tej akciji v svojem glasilu „Cer deutsche Eisenbah ler", da fe pozneje z okrcžalco naravnost pozvalo uslužbenstvo, da naj ne prispevajo v to srriio niti tijaijU »Taschen zu*, tako kUče to ufuStvo, rapada upravo Južne železnice radi beračenja is smeši vso akcijo. Pi proti tej okrožnici in proti temu čhnku tržaški, oziroma ljubljanski železniški uradniki niso imeli ničesar — še prav jim Je prišlo —, zagnali so se pa v siovensite ŽtlczniŠ&e uradnike kakor državi nevarne ljudi, nazlvajoč jih .jugoslovanske anarhiste*. Pa Kolika railtka med enim ia drugim društvom ! Nemško društvo „Reichsbund" gre a priori proti akciji, ilovensko društvo pa radi tega — kakor povzemamo iz »Časopisa jugoslovanskih železniških uradnikov* — ker so gospodje — seveda Nemci — v akcijskem komiteju na Dunaju popolnoma, hoie ali nehote, prezrli jugoslovanski želez-ničarski društvi! Niso se obrnili na njiju, niso |u vabili v delovanje I Prezrli so ju tore] ostentativno. Gospodje v akcijskem komiteju so pač mislili, da smejo samo diktirati, slovenski železničar pa mora ubogati kakor poslušen hlapec 11 Kikor vemo iz naših žclezničarskih vi si. je to ostentativno preziranje vzbudilo občo nezadovoljnost da-si niso proti' Naj pomisli|o malo gospodje na Dunaju in naj popravijo, kar so zagreliii; in na jugu gotovo ne bo odklanjajočega stališča, ker pozoamo naše železničarje, ki po svojih skromnih močeh radi prispevajo za humanitarno delo. Samo direktnega zaničevanja ne — potem po|de gladko 1 In ker so slovenski železničar)! zavzeli to popolnoma upravičeno narodno stališče, zato zdaj tako gnusni napadi v „Grazer Taglattu" ! Vsak pošteno misleč človek mora s srdom v srcu obso|ati to č futsko nesramno gonjo proti slovenskim železniškim uradnikom. Kdo naj jih brani, kdo Ščiti pred tem satanizmom, če ne vsa slovenska javnost?! Naši uradniki so kri naše krvi, zato treba, da vsa slovenska javnost, pred vsem slovenski listi, odločno nastopijo proti tej perfidni gonji, da |o paraliziralo. Ali naj pustimo, da naše slovensko železniško uradniitvo — pade — ? I Če pade ono, pade žnjim marsikaj. Nemški železniški uradniki so v svojem glasilu „Bahn frei" določeno povedali, določeno izjavili, kaj hočejo in kaj da so I — Nič drugega, nego aktivni eksponent je nemškega narodnega sveta na slovenski zemlji. Zato imajo tudi v svojem „Volksratu" tako podporo; zato in le zato se Jim podeljujejo najlepša in najvplivnejša mesta na Slovenskem, da morejo delovati za vsenemštvo, da izdatno pomagajo zidati znani vsenemSkimost do naše sinje A dr i I e! In slovenska Javnost naj bi pa bila pasivna napram svojim slovenskim uradnikom?! To more prenehati I Vsi brez izjeme, posebno pa naši narodni zastopniki, se moramo odločno zavzeti za naSe železničarstvo, ker vedeti moramo, da so ravno železnice prava domena vele-germanstva in da po železnicah se ga vs e n e m S k a hidra v naSe mile kraje slovenske. Pa še več 1 Čuli smo, da Nemci že vedo, — da je, oziroma, da bo „Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov" — razpuŠčeno! Koliko je na tam re?n*ce, ne moremo ugotoviti; ali to pa vemo, da bo nemSki narodni svet poskušal vse, d a uniči naSe, moremo res reči: to naše narodno-stanovsko društvo! Zato tore] treba še tem b o P, da slovenska |avnost bdi in da se krepko zavzame za te narodne mučenike na njih rodni grudi. Konec mora biti te gonje po nemškjh Ustih proti slovenskim železničarjem! Ce pa ne bo kmalu konca, jamemo tudi mi govoriti glasne|e, ker ne maramo več prenaSati teh santansko-lažn|ivih In denuncijantskih napadov. Klin s klinom! Nam prav, če bo pa tudi vam, nemški železniški eksponontje in nemčur|i, to bomo videli. Če začnemo govoriti, marsikakemu nemškemu železniSkemu uradniku ne bo ljubo! To bodi povedano pred vso Javnostjo in na ves glas t Tržaški zidovi tudi vidijo in slišijo, čeravno so v gotovem delu mesta prav — umazani! Pa menda vendar Se ne tako, da b! se moralo zanje polagati — bone. Caplto?l Naj torej gospoda ne hodijo preveč — na solnce! Slovenski javnosti. Slovenski zdravniki v Srbiji — njim na čelu dr. Edo Slajmer in dr. Ivan Oražen so javili v Ljubljano, da nedo-staja v bolnišnicah sanitetnega materijala, obvez, zdravil itd. — Zato se obračamo do slovenske javnosti s prošnjo, da nam z zbirkami pomore, da pošljemo našim zdravnikom pomoči pri njih človekoljubnem delu. — Zbirke in prispevki naj se pošiljajo na upravni-štva naših dnevnikov ali pa na naslov: Hanuš Krofta, prokurist „Ljubljanske kreditne banke«. Slovenske liste prosimo, da ponatisnejo ta poziv. V Ljubljani, dne 25 julija 1913. Franja dr. Tavčarjeva. Ivan Hribar. Tera dr. Šlajmerjeva. Domačo vesti. Promocija. Gospod Tomo Tolaz z 1, c. kr. avskultant pri deželnem sodišču v Ljubljani, je bil dne 19. t. m. na Karlo-Fer-dinandovi čeSki univerzi v Pragi promoviran za doktorja prava. Odlikovanja. Cesar [e podelil na vtič-nemu pristanu pri pomorski vladi v Trstu j dr. Karlu Stockertu ob priliki njegove upokojitve viteški križec Fran Josipovega reda. — Stavbenemu svet. pri poštnem ravnateljstvu v Trstu, Antonu Zinku Je bil podeljen naslov vladnega svetnika. — Zlat zaslužni križec Je bil podeljen ob priliki njegove upokojitve pristaniškemu pilotu Antonu Zaninovichu v Trstu. Doma intolerantni, zunaj Izzivalni. Iz BorSta smo preleti: Cenjeni tržaški Slovenci! Povejte nam enkrat: kdo so tisti gospodje, ki vas in vaše otroke napadajo tn za sramu jejo na lavnih cestah; kdo so tisti, ki se ob vsaki priliki zbirajo, da bi napadali vaš »Naroda! dom"; kdo so ti.ti, ki mažejo in blatHo vaše slovenske napise; kdo so tisti, ki so udrii v vašo šolo na Aquedottu z zločinskim namenom ; kdo so tisti, U so vas na dan volitev napadali in oskrunili naS narodni simbol, našo zastavo ?! Ali niso morda to tudi tisti gospodje, ki hodijo ob nedeljah in praznikih na izlete v bližnjo ia daljno okolico, ki prihajajo s svojimi ženskami in otroci na naša polja, teptajo travo, rušijo zidove, lomijo cepe in mladje trt in dreves, se valjajo po travi brez sramu in obzira na mimoidoče otroke in ženske?! AH niso ti gospodje h vrst Ustih ljudi j, ki prihajajo v naše gostilne, kjer jih mi prijazno pozdravijamo in jim celo odstopamo svoje sedeže, a v zahvalo moramo poslušati razne nespodobnosti In žaljenja, dočim neredkokrat gostilničar po njihovem odhodu pogreša — kak prtič In kako čašico?! AU niso ti gospodje iz vrst tistih, ki prihajajo tudi v naše cerkve za Časa službe božje in se vedejo tam s&rajno nespodobno, da je verno ljudstvo globoko užaljeno v svojem čutstvovanju ?! Ali niso to tisti ljudje, ki, odhajajoč od na?, kriče, preklinjajo, včasih se tudi pretepajo, ki na postajah rcgovilijo in delajo neopisen dirndaj, pri čemer pa nikdar ne pozabljajo na sramotenje Slovencev in njihove narodnosti, na žaljenje hiše, v kateri so ravnokar— uživali gostoljubje?! Da, taki so, dragi tržaški Slovenci, tisti vaSi narodni sovražaiki v Trstu! Kakor so doma nestrpni, netolerantni, brutalni, tako so predrzni in brezobrazni tudi v naši slovenski hiši zunaj na deželi! Ia ml, ki nas psujejo z barbari, z neolikane!, s suro-veži, mi smo nebeSko potrpežljivi, se premagujemo in prenašamo vsa ta žaljenja v lastni hiši. Vas pa, tržaSki Slovenci, preganjajo v hiši, ki je njihova in — vaša! Kdo je torej neollkanec, kdo iurovež, kdo — barbar?! Le vprašajte jih lepo, naj vam raztolmačljo to razliko med našim in njihovim vedenjem! AH zapomnijo naj si ti tržaški srditežf, da je Trst tudi nam, bližnjim In tudi daljn|im okoličanom, naše narodno in politično središče in da žaljenja in napade na tržaSke Slovence občutimo tudi mi v svoji duši. Ta duša je sicer angeljsko potrpežljiva. Toda prekipi tudi v njej, ako se bodo žaljenja nadaljevala! Pomislimo na| le, kako bi bilo za njih, ko bi ml na deželi jeli vračati, kar oni dajajo tržaškim Slovencem dan na dan v svoji narodni posurovelosti! Ia mogli bi mi to in Se lagije, nego oni v mestu____ Leta in leta zahajajo med nas, ne da bi imeli kedaj razloga za pritožbe. In vendar jim je vedno na Jeziku — ščavo. Mi pa nočemo več biti Šfavi.... Če nočejo torej, da pride do posledic, ki takorekoč vise v zraku, naj se začno po — evropski vesti napram Slovencem v naši okolici in v mestu tržaškeml Opozorili smo Jih. Brez konca in kraja. Že večkrat smo imeli neprijetno dotznost, da smo z vso odločnostjo grajali nesramnosti, ki |ih uganiajo nekateri poštni uslužbenci v Trstu s slovenskimi poštnimi pošil.atvami. NI še dolgo temu, kar smo objavili ono nesramno žalitev, ki se Je pripetila tukajšnjemu zastopstvu »Prve češke na življenje", a danes imamo zopet podoben slučaj, ki kaže, da je pri c. kr. glavnem poštnem in brzojavnem uradu v Trstu neki italijanski zagrizenec, ki Je tako predrzen, da slovenske poštne pošiljat ve ra vse mogoče načine miže s svojimi kamora-ŠKimi umazanostmi. Prišel je v naše uredništvo g. Stanko Detelja in nam je pokazal razglednico, ki jo Je prejel s Koroškega od nekega svojega tržaškega prilaieja, odličnega Slovenca, ki se nahaja sedaj na dopustu na Koroškem. A na tel razglednici so bili nalepljeni trije kolki — „Lege Nazionale". j PoDolnoma izključeno Je, da bi bil orae-; njeni tržaški Slovenec sploh kedaj imel v I svoji posesti kak kolek „Lege", a prav tako j izključeno pa je tudi, da bi bil ta odlični »Slovenec omazal svojo razglednico, naslovljeno tudi Slovencu, z Leginim kolkom, kajti taka Sala bi ne bila nikaka Sala, temveč prava lumparija, ki pa Je pošten Slovenec ni zmožen. Na vsem KoroSkem ni niti enega italijanskega poštarja, posebno pa tam ne, kjer je bila oddana razglednica, in tako Je popolnoma izključeno, da bi bil kdo nalepil oni Legin smrad na razglednico na KoroSkem. Mogoče bi bilo morda, da bi se zgodilo to v vlaku, česar pa ne verjamemo, kajti ambulančni uradnik nima časa, da bi uganjal take neumnosti. Stvar |e torej po- polnoma jasna, da se je ona nesramnost zgodila temkaj, kjer se jih Je že zgodilo toliko podobnih, namreč na c. kr. glavnem poštnem uradu v Trstu. Ker ne smemo poživljati gospoda c. kr. poštnega ravnatelja, g. dvornega svetnika Pattaja, da bi se odpravile take nesramnosti — zadnjič smo bili radi tega konfiscirani — seveda molčimo ; kvečjemu bi priporočali dotičnika, da se mu prizna odko-derkoli že kaka primerna nagrada za njegove nesramnosti. Naš gospod državni poslanec bo imel res lepega gradiva, da ga obdela, ko se zopet sestane državni zbor. V ta namen tudi poživljamo slovenske stranke, ki bi se jim pripetila zopet kaka taka nesramnost, da ne prilagajo dotičnih k kaki morebiini pritožbi na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo, temveč da jih shranijo, oziroma izroče nam, da potem izročimo vso zbirko gospodu poslancu. Preziranje slov. jezika na carinar-skih uradih. Neki okoličan je šel včeraj predpo!udne plačat neki znesek k blagajni glavnega carlnsktgri urada v svobodni luki. Obrnil se je d j prvega carinskega ujadnika, ki ni razumel slovenski, a je vendar uljudno pokazal z roko k biižajemu uradniku, ki |e znal slovensko. Ta je likvidiral in napotit ckoliča.ja k blagajni. Tu ga je prvi uradnik, ao katerega se je obrnti, vprasai v italijanskem Jeziku, ali ne zna italijanski. Okoličan je odvrnil: Zakaj pa ne znate vi slovenski, ko poslujete tu, kjer imate posta tudi s slovenskimi strankami! V odgovor uradnic le: in quel canton la pagera! Ii naš mož je šel v tisti „kanton" in se zgla-s!l v slovenskem jeziku pri nekem poštar-nem uradniku, menda blagajniku. In ta je bil še odkriteji Italijan, kajti zavrnil |e našega človeka: Qua no si parla slavo, qua si parla Italian e tedeseoe se vole anehe francese, ma lo slavo no!! Tako uradujejo tore) c. k. uradniki z domačim slovenskim prebivalstvom. Odkrito ln brez obrazno izraža|o to sovraštvo in odrekajo avtohtonnemu slovenskemu prebivalstvu vsako jezikovno pravo. Cinično se ba-hajo, da se tam ne govori slovenski. Ia še rogajo se, češ: če hočete, tudi francoski, samo slovenski ne 1! A tu treba uvaževati, da plačujejo tam ljudje užitnino od grozdja, a producenti tega pridelka na tržaikera ozemlju so sami Slovenci! 1 Urijub temu dejstvu, so od razglasa finančne oblasti, odtrgali slovenski tekst in figurira samo italijanski! Zahtevamo od c. k. finančnega ravnateljstva, da poseže tu vmes z železno metlo. To Je že preveč zahtevano od slovenskega domačega prebivalstva, da bi moralo tudi j tedaj, ko mora nositi svoj kr/avo zasluženi slovenski denar v državne b!aga|ne, moralo trpeči ic žaljenja svojega jezika in narod-rnega čuta. Ako Je dober naš denar, naj uradniki spoštujejo tudi naš |ezik. A če nočejo, naj jih namestijo kje, da se naS čio-; vek ne bo srečaval žnjimi I t Sfovenski ne, netnški pa! T ko hoče Italijansko-nemška kamora ! Ml pa ne odnehamo, dokler ne izbijemo zob tudi tej kombinirani — kamori I Slovenski delavci v Trstu i u v okolici! Prejeli smo od NDO: Ker je vlada prepovedala javili shod „Nar. delavske orsarizaclje'\ ki bi se iaiel vršiti danes ob 9 d »p. v Narodnem domu v B&rkovljah, se bo vršil shod po § t ob istem časa in v istih prostorih. Kdor se želi udeležiti shoda !□ še ni prejel vabila, naj si preskrbi vabiio pravočasno v prostorih NDO v Trstu, ali pa v „Narodnem domu" v Barkovijah. Popoldanska ves. lica v Barkovllah se ne bo vršila, ampak samo ona pri Sv. Jakobu v „Delavskem konsumnem druitvu*. Začetek ob 4 popoldne. Nadejamo se, di se Je bo udeležilo slavno 0bčinst70 v velikem številu. Ta veselica naj velja kot protest proti italijanskim provokacljam. Poziv slovenskim zdravnikom. Slovenski zdravniki, ki se udtlrže let^s mednarodnega medicinskega kongresa v Lcn-donu, so naprošenl, da ti javijo podpisanemu v svrho eventualne udeležbe na zborovanju stanovske zdravniške zvere, ki se bo vriila dne 6. avgusta v Londonu. Dr. E. Dereani, Gsrfca (cd 3. avgusta nadalje London W. C. Aiundel-Hotei Ariiade) Street 8). Poučen kmetijski izlet v Koper! .Kmetijska družba za Trst in okolico- priredi v nedeljo dae 3 avgusta, p; ujen kmetijski Izlet ? Koper ter vabi ckeličanske kmetovalce in prijatelje kmetijstva k obilni USTČEDNj BANKA ČESKYCH SPORITELEN podružnica T mu vl* dal PontcroBio 5. — — vi a 5aovt II. Vloge na knjižice 4 V4-5% ] po odpoved-Premijne vloge 5 % j nem roku. Stalne vloge in vloge po tekočem računo ::: po dogovoru najugodnejše. s: VAD1JE 11 KiVCIJE - • • MENJALNICA Urada« ura od 9.—12.VB dop. ln 3.*/» -6. pop. udeležbi. Tam si ogledamo državni vzorni vrt (v Skoc|anu) in mnogo drugega, kar bo posebno zanimalo naše vrtnarje in je zve za no s prav malenkostnimi stroikl in majhno zamudo časa. Skupen odhod s parnikom ob tričetrt na osem ziutra|. Potuhnil se je! „PJccolo" namreč. Kar molčal je ves teden o današnji plavalni tekmi laškega telovadnega društva v Bar-kovljah. Nas je frapirala ta molčečnost sicer vsikdar toli gostobesednega in kričavega trobila z Goldonijevega trga. Kar si nismo mogli tolmačiti te nenavadne skromnosti in pohlevnosti. Je-li bil to strah pred okoličani, Je-li bila morda ceo obzirnost do narodnega čustvovanja Barkovljanov ? 1 Prvo bi bilo še možno, drugo pa je pri znanih kvalitetah tega lista gotovo izključeno. Torej? Sto|te! Morda pa nam pojasnju|e zagonetko dejstvo, daje današnja tekma mest-nega laškega društva v Barko v-Ijah dovoljena, shod NDO v zaprtih lokalih pa — prepovedan. Je-li „Plccolo" kaj znal ali slutil in se zato omejal na tiho zadovoljstvo?! Res čudno, zelo čudno. Uslužbenci južne železnice 1 Uradniki, poduradniki, služabniki, delavci 1 Dne 2. in 3. avgusta imamo na progah južne železnice — cvetlično prireditev. Postaje bodo v zastavah; v gumbnicah bodo uslužbenci nosili — suhe cvetlice; godbe bodo razveseljevale na večjih postajah občinstvo ; drsžestne roke gosplc bodo raz-prodsjale sveže cvetlice občinstvu; vse bo veselo ; to bo raj f Zakaj vse to ? — Neki dunajski odbor uslužbencev južne železnice, nam tuj po rodu in jeziku, bo tista dva dneva nabiral pri uslužbencih, pri potujočem občinstvu in drugih zasebnih strankah, „dobrovoljne" prispevke v korist otroškemu zavetišču železniških uslužbencev. Tudi pri nas na Slovenskem bodo nabirali. Mi to humanitarno akcijo iskreno pozdravljamo, pripominjamo pa, da jo ae podpiramo, a tudi ne oviramo. Za nas narodno zavedne Železničarje je ta prireditev — lanski sneg. Da nam pa ne bodo očitali, da nimamo srca in smisla za gospodarske, dobrodelne in zdravstvene potrebe naših tovarišev, pokažimo ob priliki cvetlične prireditve na južni železnici svoje človekoljubje s tem, da se z vso silo zavzamemo za podporne sklade„D ruštvajugoslovanskih uradnikov" in pa „Zveze jugoslovanskih železničarjev*, ki so edine stanovske organizacije, ki so zares naše in katerim najrajše zaupamo svojo usodo, ker so nam najbližje. Začnimo takoj agitacijo od moža do moža, od tovariša do tovariša, da vsakdo po svoji zmožnosti pripomore do častne zbirke v prid domačim podpornim skladom. Agitirajte za te n a š e sklade pa tudi pri prijateljih društva ia pri prijateljih slovenskih železničarjev 1 Postaje I Zbirajte korporativno 1 — Uradniki, zbirajte za sklad „Društva" ; vsi drugi uslužbenci pa za sklad „Zveze" 1 Vsak vinar, ki ga pridobite za naše sklade, bo rodil stoteren sad in hvaležnost vsega narodno organiziranega železničarstva. Opozorite tudi Javnost na naše podporne sklade! Nabrane svote odpoŠIjite svoji organizaciji! Ob enem pa naznanite geslo, pod katerim naj, ako nočete, da pride Vaše ime v Javnost, bo prispevek objavljen v organizacijskem glasilu! Slovenski uslužbecci južne železnice 1 Ne ovirajte, pa tudi ne pospešujte cvetlične prireditve 2. in 3. avgusta. Bodite strogo nepristranski! Skrbite pa istočasno za najširšo agitacijo v prid svojih podpornih skladovi Vaše geslo bodi: Vsi za enega, eden za vse! Svoj I. pevski večer, priredi pevsko društvo „Trst" danes, dne 27. t. m. ob 6. pop. v dvorani konsumnega društva v Ro-janu. Pevovodja g. M. PoIJč. Po sporedu ples in proita zabava. Vstop dovoljen le članom in po njih uvedenim prijateljem. Danes, v nedeljo, 27. julija (namesto 10. avgusta t. 1.) priredi „Društvo državnih uslužbencev" na vrtu restavracije „Al Monte-bello" veselico. Začetek ob 5 popoldne. Spored: koncert s plesom, šaljiva pošta, tombola, Igra „Nerodnež" in druge zabave. Užigali se bodo tudi umetalni ognji. — Vstopnina 40 vin. Otroci do 10 leta prosti. Vljudno se prosi obilne udeležbe. Iz Škednja. Opozarjamo, da Je naš novi zdravnik g. dr. Pečnik spremenil ordi-nacijske ure tako. da sprejema cd 3 30 do 4 30 popofdae. Še enkrat opozarjamo tudi uaše Skedenjce, naj se tudi v Interesu narodne stvari strogo drže gesla: Svoji k svojim ! Odbor CM podružnice pri Sv. M. M. se najprisrčneje zahvaljuje pevskima društ->oma „Slava" pri S*. M. Magd. spodnji in .Trst" v Trstu za krasno petje na koncertu mlncle nedelje; dalje neumornima gospema Miklavčevl lo Godinovi in gospicsm Komar-Zupančevi, Stekerjeviis, Hiačevi, Lepa-še?i; in končno vsem drugim sodelovalcem ier slavnemu obHnstvu, ki so vsi priponi ogli, da se je prireditev dobro obnesla vfcJJub slabemu vremenu. s 1$ $ JCcrmangUd Zrocca Trst, ul. Barriera ver • hia 8 in« veliko za logo mrtvaških p redmeto v. Vpifri od porcelana In biserov vazanih z medeno f CRU iioo, od umetnih cvetic a trakov In naolsl. Sliko na poroolanaatih pleičan za spomenike. H »J nižjo konkurenčno eue. 5 * Dr. Pefnlk Dr. PETSCHNIOO trst, vb S. Catcriu Scv. f. finirt hi aotraaje (sploine) botanft ta 2-J Ia Specijalist sa Mm to (spolne) bo ležal i HV.—I ta 7—7** Tria&ka mala kronika. | Trst, 26. |ulija. Smola v ljubezni. — Kovač Peter Vafquez je živel z neko Klementino Breli-Čevo na vero. Stanovala sta v uf. della Fabbrica It. 2. Kakor pa se je pokazalo pozneje, pa Klementina nič oi kaj posebno rada imela svojega Petra, kajti sicer bi mu ne bila naigrala take, kakor mu je v resnici, ali pa se |e morda tudi preob|edla njegove ljubezni. Konec cele storije |e bil ta, da jej prišel včeraj Peter domov v svoje stanova- > -j- i a > -j nje in je naSel — p< azno. Sicer bi bil j morda Se hvalil boga, ko bi bila izginilaj g samo ijuba Klementina, toda Klementina si ^IC je hotela tudi dobro izplačati svojo l|ubezen in je zato pobrala vse, kar |e imelo kaj vrednosti v Petrovem stanovanju, ln odnesla s seboj in se preselila k — drugemu ljubimcu, nekemu Ivanu MiliČu, stasujočemu v ul. Solitario it. 13. Klementinco bi bil Peter Se privoščil Ivanu, toda vseh drugih stvari pa ne, in je zato ovadil stvar policiji, ki je tatinsko ljubico shranila v luknjo. Nevarna otroška Igra. Danes opoldne je bil 46Ietni težak Anton Žibert, stanujoč v ul. Zeoone it. 13. zaposlen pri svojem delu na lesnem skladliču pod Škedojem. Zaverovan je bil tako v svoje delo, da ni videl, kaj počenjata dva pobalina v bližini njega. Kar naenkrat pa je počil strel in Ž.bert je začutil na levi strani na rebrih hudo bolečino. Ona dva pobalina sta Imela namreč pri sebi revolver, ustrelila in zadela Žibeita. Odkod sta dobila orož|e, ni znano. Prvo pomoč je podal Žibertu zdravnik reiilne postaje, potem pa so ga pripeljali v bolnišnico. Izpodletelo sleparstvo. Od nekod iz Ogrskega v Trst doill 371etnl dninar Anton Hamann, stanujoč v ul. Cavazzeri št. 3, je bil dober prijatelj Jurija Davisa, stanujočega v isti hiii. Predvčerajinjem sta bila Hamann in Daviš skupa| v gostilni ln Daviš je pripovedoval Hamannu, da Ima v Ntw-Yoiku v Ameriki nekega prijatelja, ki mu |e bil dolžan nekaj denarja. Možakar pa da se je toliko opomogel v Ameriki, da mu Je v ob-1 rokih vračal posojilo in sedaj da je ravnoj dobil nakaznico iz Ntw Yoika, po kateri mu! je Amerlkanec poslal ostanek dolga, namreč; 160 K. Hamannu se Je zdela stvar neverjetna in zato je izvlekel Daviš iz žepa denarnico in mu Je pokazal odreže k nakaznice, na katerem je bil označen dotični znesek, j Hamann si |e ogledoval oni cdrezek in; ^^ ga kakor nehote in nevede vtaknil v žep. j ^HOO Drugi dan je Hamann, misleč, da denar še ni dvignjen, odšel lepo na glavno pošto ln Je zahteval tamkaj, naj mu izplačajo na-kazan i zvesek. Tu pa Je izvedel od uradnika presenetljivo vest, da Je denar dvignil že, nekdo drug. Hamann se Je začel ieziti, In Fino olje po 96 vin. liter dostavlja nadom da Je on Daviš in da Je tore| nekdo denar! SIOV. tvPdka JI. Furlan po krivici vzel, on da hoče imeti svo|| — ^ .. denar j Trst, ulica Glulia štev. 72. Vsled Hamannovih zagotovil pa se Specijaliteta : namizno oljčno olje iz krajev Je zdela uradniku stvar le sumlfiva, kajti Lucca, Nizza in Marsilja. Posebno priporoča končno bi bil mogel le biti Darls, ki je \ pravo milo za perilo; vinski kis. dvignil denar, nepravi Daris, in obvestili so j Poštne odpošiljatve.! Poštne odpošiljat ve ! policijo, ki Je aretirala Darisa. Toda ni tra- j — Jalo dolgo, da se Je stvar pojasnila, nakar i ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ so seveda Dariss izpustili, na njegovo me-j AR TURO M0DRICKY sto v ulici Tigor pa posadili njegovega dobrega prijatelja Hamanna. IGMRZIO POTOCNIG Trst, ul. Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. C«'"^^*'"'''') Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta : suknje alpagas, modre, črn« in sive. Otroške obleke od K 3'— naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje Brajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po meri, ki se izvršujejo najelegantneje in najselidneje po najprimernejših cenah.__ Fratelli Rauber Trst, ulica Carduccl 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož. VeHka iz bera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta potrebžčin za sedlarje. asai JOSIP STRUCKEL Trst, vogal uL Nuova-S. Caterlna Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. Svilenina in okraski zadaje novosti velik izbor izgotovljenoga perila in na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah. =UDl Krčmarji pozor f! Neverjetno I Loterijske številke, izžrebane dne 26. Julija: Line 22 61 44 84 9 Društvene vesti. Telovadno druStvo „Sokol" v Trsta. V torek, dne 29. t. m. točno cb 8 zvečer se vrSi v druitveni telovadnici izredni občni zbor z dnevnim redom: Pradajalaloa imf, blaga In drebalb predaetev Trst, al. Belvedere 38. Zaloga perila, zefirjev, batistov, perkala, trojnika, steznikov, naprs-nikov, spodnjih srajc vseh kakovosti in cen, ovratnic, ovratnikov, manšet, srajc, dežnikov, čipk, trakov in drobnarij v popolni izberi. Dr. Korsano i Specijalist za sifilitltne in kožne bolezni Ima svoj ambulatorlj v Trstu, v ul. San Lazzaro it. 17,1. (Palazzo Dlana) Za cerkvijo Sv. Antona novega Sprejema od 12. do 1. In od S1/« do 6'/> pop. I Čovarna čevljev MODLIN 1 v Trstu 130 fllijalk. — 1200 delavcev I. podružnica: Corso štev. 27. II. podružnica: ulica Cavana štev. II (vis-6-vis ul. Madonna del Mare) FinI M po ljudskih cench. izključena usaka Konkurenca. PRIMER: Moški čevlji: črni močni........K 7'50 „ Box...........9*50 „ fini Groodje&r Welt . . . „ 13-50 „ „ amerikanski . . . . „ 11" — „ „ najfinejši „ 17'— nizki čevlji črni......„ 6"— „ zelo fini črni.......11*30 „ amerikanski lukđus . . „ 16*— Ženski čevlji: odprti črni r Romana" .... K 3*20 „ lakasti n . ... 9 4*20 nizki čevlji, močni.....„ 5*— n „ chevreau . ... m 7*50 r najfinejši doodjear Welt , 11*— „ amerikanski luksus . . , 13"— „ 9 v barvah . „ 14'— „ lakasti . . „rl5"— Čevlji visoki in nizki z* otroke od 2 K dalje. CORSO 27. OL CAVANA 11. PORTOR9SE ske sokolske zveze. 2. Raznoterosti. 1 Volitev predsedniltva Slovenj Lužne |f| pQŠČene kopeljl. Zdravljenje z radijem. ____________________30 hotelov in penzij ter nad sto zasebnih vil. V najem se oddajaj o stanovanja V slučaju nesklepčnosti se vrii v zmi-;s kuhinjo ali posamezne sobe. Vsak dan dva koncerta. Veselice, tekme v pla-slu pravil drugi občni zbor, sklepčen ob; vanju, regate, serenade, razsvetljave, kinematograf. Vsako soboto ples v zdra-vsakem Številu navzočih, z istim dnevnim ' 0 vilišČnem kazinu, redom, pel ure poznele. " K - 1 = V „VILI 8. LORENZO" == GASIfiO DES EflT^AflGERS Gunij — september). Člani rojanskega odseka voli|o tudi na tem občnem zboru. Pridite polnoŠtevilno. — Na zdar I Dr. Edvard S?a\fk Dr. Jaoko Olip podstarosta. tajnik. Trgotsko izobraževalno druStvo javlja, da posvetovanje, ki bi se imelo vrJiti j danes, vsled nepričakovanih zaprek odpade, j Sfov. ak. fer. druStvo .Balkan" si |e| Izvolilo sledeči odbor: predsednik tov. Fr. Peric, stud. rer. coni.; podpredsednik tov. j Viktor Vovk, stud. lur.; tajnik tov. Anton Zobec, stud. lur.; blagajnik tov. Anton Ben-čina, stud. rer. com.; arhivar tov. Stanko Gabrščik, stud. iur. Gospodarsko druStvo v Gropadi sklicuje izredni občni zbor na dan 10. av- t gusta t. I. ob 1*30 pop. v prostorih Matije Verša št. 87 v Gropadi. Ker gre za jako važno stear, prosim vse člane, da se gotovo udeleže občnega ibora. Telovadno druitvo .Sokol* v Vrdell. — Objavljamo, da se bo vrSil dne 14. septembra t. I. nastop vrdelskega „Sokola", p Vsak dan v Trst in iz Trsta 8 pomorskih vo2enj. 70.000hektolitrov za eksport popolnoma odležanega češkega budjejeviškega piva lahkega, aromatičnega, bogatega na naravnem kisu ima vedno na razpolago v svojih velikanskih kleteh Češka delniška pivovarna v Čeških Budjejevicah Največja slov. eksportna tovarna piva. Pokusite v hotelu „Balkan" v Trstu. Tranzitno skladišče za istro in Dalmacijo: Tvrdka Bogumil Ponka, Trat, ul. Valditivo 4. Največja in dobro znana, odlikovana zaloga, obuval JOSIP STANTIC Trst, via Rosario št. Z prodaja radi preselitve vse v zalogi se nahajajoče blago po najnižjih cenah. Velika izber vsakovrstnih obuval za moške, ženske in otroke, kakor tudi vsakovrstnih sandalov in telovadnih čevljev« Zaloga Ciril~|y[etodovega voščila. IS Tvrdka ustanovljena leta. 1890. — Zalagatelj čevljev c. kr. finančne straže za Trst, Koper in Pulo, c. kr. varnostne straže za Trst, okolico, Pulo in Gorico, skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. glavnih skladišč. — Za obilen obisk se priporoča — " Josip Stantič. Odhajanje In prihajanje ulukos od 1. majnika naprej. časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskem času. C. kr. državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Marzio). B Herpelje, Pula in medpostaje. M do Poreča in medpostaje. O do Gorice in medpostaje (Ajdovščina). O Herpelje-Divača-Ljubljana-Dunaj in medp. B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice - Celovec-Dunaj-Praga-Dečin- Beljak- Berlin - Monakovo in medpostaje. B Gorica-Celovec-Dunaj-Praga-Berlin. O Gorica- Jesenice - Celovec- Trbiž-Ljubljana-Beljak-Dunaj in medpostaje. O Herpelje, t Rovinj), Pula in medpostaje, M le do Buj in medpostaje. B G orica-Celovec-Solnograd-Curih-Pariz. O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-Trbiž-Ljub-ljana-Beljak-Celovec in medpostaje. M do Poreča in medpostaje. O Gorica - Jesenice - Trbiž-Ljubljana- Beljak Celovec-Dunaj. O Herpelje (Divača-Dunaj) - (Rovinj) Pula in medpostaje. B (Turški ekspres) Gorica-Jesenice-Ljubljana-Beljak-Inomost-Monakovo-Pariz in medp. M le do Buj in medpostaje. O do Gorice in medp. (Ajdovščina). O Herpelje (Divača-Lj ubij ana-Dunaj) Pula in medpostaje. B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo-Berlin), Celo ve c-Dunaj -Line c-Praga-Dečin. O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomosb, M o nakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih t 2.15 O Herpelj e-Divača. 2 20 O v Gorico. Prihod v Trst. 6.05 O Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Izubijane, Jesenic, Gorica. 7.10 O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje). 7.23 O Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj (in medpostaje). 9.01 B Iz Berolina, Draždan, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). 9.H5 O Iz Pule (Rovigna). 10.10 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakova-Ce-lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Gorice. 12.40 M Iz Poreča in medpostaj. 2.00 O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, 3.41 O Iz Pule, (Rovinja), Herpelj in medpostaj 4 S2 M Iz Buj in medpostaj. 4 35 B Iz Pariza, Curiha, Inomosta, Gorice. 7.00 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Jesenic, Gorice. 7. kegfc opravila. To aaj ai dobro sapomnijo oni, ki na ifCtjo oglase v naleta listu lm ftslt, da b*4o lati točno uvriAeal. — — — — s SE Kadar kupuje!« pri tvrdka h katar« ogiaSajo v „Edin«sH"j sklicujta se vedno na oglas « nalem iisiu, ker fako bode znala datiCna tvrdxe, da prinašajo oglasi, ki jih uvrStaja s Edinosti, dobitek, in radi kodo uvrščale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za t* bodete bolje postreženl, zrave« teja pa pomagate s tem ma> :: ferijalna listu „Edinost" : * Bsii POZOR! 50000 parov čevljev 4 pari čevljev le za K 9-— franko. Zaradi likvidacije mnogih velikih to varen sem dobil nalog, da prodam veliko množino čevljev globoko pod proizvodnimi cenami. Prodajam torej vsakomur 2 para moSkih in 2 para ženskih Čevljev na trakove, rjavo ali črno usnje, galoš. z močno nabitimi podplati nsgnovejša fasona, velikost št. po cm. Vsi štirje pari stanejo le K 9-—. Razpošiljate v po povzetju S. Urbach, eksport čevljev, Krakevo 2. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazsg. Vročina ne pokvari In ne odvzame dobrega okusa! Najbolj hlgijenične zavijanje! „Diktoria" čajno maslo Najfinejša kakovost. — Vsak poedini komad od Vi m Vs kg v posebni škatlji. — 1 kilogram kron 3'20. Iščemo zastopnike! Prva Brodika Paroa Mljekara Brod o/Savi. 1 Izredna razprodaja!! Neverjetno ceno! 600 kesov za samo 3 K SO vinarjev. Krasna pozlačena prec. 36 ur tekoča ura na sidro z verižico, natančno idoča s triletnim jamstvom, moderna svilena kravata za gospode, 3 kom. najf. žepnih robcev, 1 kras. gosp. prstan, s ponar. kamnom, 1 krasna elee. damska zaponka, pariška novost, 1 par double zlatih manšetnih gumbov s patentirano zapono, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 najfinejši žepni nož, 1 dišeče toaletno milo, 1 najfin. užigalo, 1 krasen album z najlepšimi slikami sveta, 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 20 komadov korespondenčnih predmetov in še 500 rabljivih, potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro vred, kije sama toliko vredna, stane 3 krone 80 vin. Pošilja proti povzetju dunajska razpošiijalna tvrdka Ch Jongwlrth, Krakove A/4. NB, Pri naročbi dveh navojev se priloži angleška brivna britev prve vrste. Za neugajajoče se vrne denar. SPARKLET aa takojšnjo prirejanje vseh mralih Šumečih pijač, kakor aodovke, limonade, šumečih belih in rdečih vin, kakor tudi umetnih mineralnih vod a dodatkom mineralnih plolčio trgovina in industrija železa deln. društvo Greinitz TRST iT 3Q: 2DS RESTAVRACIJA flURORfl Jrst, ni ČarSucct št. 13. Od danes naprej damski tamburaški zbor CARMEN 6 gospie pod vodstvom AVGUSTA KLEPIĆA. Posebno izbran glasbeni naredni program, KONCERT traja vsak večer od 7 do polnoči VSTOP PROST. Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOMINES. Poleg renomirane ga Goesaovega piva ae toči pivo Reuchel-Br&u iz Kulmbacha. Kupujte Nar. kolek! K*%nn»nnuunnnnn» Dnevnik „Edinost" v Trstu je izdal in založil naslednje knjige: 1. „VOHUN**. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1'60. 2. .TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA Cena 80 vin. 3. „KAZAKI". Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Jos. Knailič. — Cena K 1'60. 4. „PRVA LJUBEZEN4. Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Poslovenil dr. G. Gregorin. — C-na 1 K. 5. „POLJUB". Povest iz gorskega življenja Češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. „BESEDA O SLOVANSKEM O-BREDNEM JEZIKU PRI KAT. JUGOSLOVANIH*. (Malo odgovora na Škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 30 vin. 7. „IGRALEC**. Roman. Iz sprminov mladeniča. Ruski spisal E. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. — Cena K 1 60. 8. „ JURKICA AGIĆEVAU. Spisal Ks Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2 9. „UDOVICA". Povest iz 18. stoletja Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavs — Cena K 1-60. 10. „ JUG**. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. 11. „VITEZ IZ RDEČE HIŠE'. (Le Chevalier de Maison rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. D u mas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2'50. Vse te knjige se dobivajo v tiskarni „Edinost", v „Slovanski knjigarni" Jos. Gorenjca v Trstu in v vseh knjigarnah po Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku. — Za poštnino posamezne knjige je poslati 20 vin. več. »KKKKKttKKKKKKttKM Jubilejni koncert Narodne| čitalnice v Kranju. dne 5. julija 1913. Spominska črtica. — Napisal Mak« P i r n a t Prelepa vrsta slavnostnih dni. Sami svečani trenutki: serenada častnim članom, jubilejni koncert, slovesen pohod po mestu, pozdrav pred mestno hišo po županu, elegantna zahvala Tržačana dr. E. Štareta, čvrste napitnice pri banketu, na grobovih Prešerna in Jenka in nato animirana ljudska veselica v senčnati Zvezdi. Name je napravil posebni vtisek slavnostni koncert. Pa o njem nekaj besedi. Prijazna Sokolova dvorana do zadnjega kotička zasedena. Odlično občinstvo komaj pričakuje pričetka. Nastopi znani igralec in deklamator Leopold Mikuš pa predava z njemu lastno agilnostjo slavnostni prolog. Zložil ga je vrli Engelbert Gangl. To pa lahko rečemo : malokdo obvladuje naš jezik tako kakor Gangl. Pozna se mu, da je doma iz Bele Krajine, Jd nam je dala mojstra — poeta Otona Župančiča. Sveži, bujni so verzi Ganglovi, iskrost slavnoznanega vivodinca, ki rase doli v Ganglovi domovini, je rad ta po njih. Prva pevska točka: „Kdo je mar". Ne vemo, kako je to, da se je sicer šibkemu pesniku Koseskemu posrečila ta pesem. Podilo jo je pač spontano navdušenje in brezprimerno navdušenje, ginje-nje in narodno zavzetje je vzbujala povsod, fiier so jo peli in deklamovali, deklamo-veli s solzami v očeh, kakor nam pripovedujejo stare priče. Pesem „Kdo je maru e visoka pesem kmečkega stanu in vzbuja v nas obilico sladkih spominov iz dobe, io smo se začeli dramiti in zavedati kot Slovenci. Vsa naša domovina je tedaj odmevala navduševalnih rodoljubnih spevov. V tem splošnem navdušenju se je vodila vadi naša glasba. Zapel je Blaž Potočnik, Gregor Kihar, Miroslav Vilhar, Fleišman, Mašek, Jenko. Že tedaj se je oglasil tudi ljubeznivi Benjamin Ipavic in se zlasti proslavil z lepo svojo skladbo „Kdo e mar*1. Prešernova nesmrtna „Strunam". Mila, globoka prošnja odmeva iz nje, naj se jubica usmili pesnika in mu vrača lju-nezen. Dobro je pogodil milobo te prošnje naš starina Davorin Jenko. In Simona Jenka „Prošnja" je našla v Benjaminu ipavcu spretnega, nežnega interpreta. Da, nedosežna nežnost je značilna poteza v glasbenem delovanju B lpavca, pa vzemimo v poštev njegove mlade skladbe, ali •..ne, ki nam jih je poklonil v svoji moški, mojstrski dobi. Ena najljubkejših pesmi v prekrasni zbirki Cvetka -Polonica jutru Adam so kot solisti nastopili: Makso Dachs, Konrad Geiger in Jožef Meden. Dachsov tenor zveni kot čista struna, basista Gei- 1 ger in Meden pa razpolagata z glasovi, j ki odmevajo in se razlivajo kakor odmeva • in se razliva zvonjenje velikega, mogočno ! donečega zvona. Pri imenovani pesmi je sodeloval tudi orkester (člani gasilne godbe, člani orkestra „Sloga", razen tega še gospa Milena dr. Zakrajškova iz .Škofje Loke, nadučitelj Jožef Lapajne iz Cerkljan, nadučitelj France Rojina iz Šmartnega in znani pianist avskultant Jožef Leitgeb). Pevce je vodil skladatelj Oskar Dev. Res veselje ga je gledati, kako zna voditi svojo pevsko četo. Samo življenje, samo navdušenje, sama agilnost ga je. Če ima taktirko v rokah tak mož, ne more izostati uspeh. In tako je bilo tudi ta večer. Gospod Anton Trost je na glasovirju igral tele tri točke: Fr. Smetana „Reves, le bonheur eteint", Fr. Chopin „Nokturno des durM in 1. Bachmaninolf „Humoreska". Smetane slika ugašujočo življensko srečo, Chopinov nokturno je poln božujočt? mehkobe, Bachmaninoffa r Humoreska" pa prekipeva razposajenosti in humorja. Kako pestra različnost čustev in razpoloženj. Mojster Trost je znal dati duška tem čustvom in razpoloženjem. Recite kar hočete, to ostane, da je prava slast poslušati njegovo igro. On je naš prvi pianist. Bog in sreča junaška ž njim. Njegov brat, gospod Ivo Trost je zaigral na gosli pesmi, Saint-Sains: „An-dantino quasi allegretto iz h mol koncerta" in Wieniawski „A la zingara iz 2. koncerta". Saint Sains modern francoski Wieniawski ume dati svojim kompozici-nenavadno živahen in krepek titem. Ivo Trost je dovršeno predaval obe pesmi, izvabljal je svojemu instrumentu tako čiste in pretresujoče glasove, da nam je ž njimi segel v dno duše. Za nameček je dodal še Drdlovo „Serenado", ker ga občinstvo kar ni hotelo spustiti z odra. Mlademu umetniku želimo : srečna ti pot, ki vodi do vrhunca umetniške dovršeno-! sti; nastopil si jo uspešno, torej naprej, i naprej! Jubilejni koncert nam je nudil po- j sebnega užitka. Ugajal nam je še v enem oziru. Na vsporedu so bile starejše (Ipavic, Jenko) in najnovejše (Adamič, Sch\vab, . Foerster) točke. Tako smo mogli zasledo- i vati razvoj naše glasbene umetnosti. Kako ■ nežno, nekako boječe so se glasile prve. naše pesmice! Pa danes! Samozavestno doni naša pesem in vsporedno koraka s 1 sodobno tujo moderno glasbo. In ne brez _ uspeha ! Uspeh p i vspodbuja k nadalj-; -7-^ nemu delu! Tako bodi. ; £ Zaloga moke prve vrste Telefou št. 231 - Riva GrUITiUla f2, - Teltfon št. 281 Zastopstvo in glavna zaloga najfinejših vrst pšenične moke in krmnih izdelkov poznanja valjčnega mliiča VINKO MAJDIČ v Kranju Brzojavi: TRUDEN - 1 a$a B Specijaliteta: kava vseh vrst in cen. m BS B&ĐZOAKTIT9E TEEMALK TOI LICE «1 i TOPI.ICE NA KK*NJ£KEJ« Poataja Dolenjska aalaanloa Straža - Topilo«. Akroterma 38 0 C, ki daje na dan nad 30.000 bekt. radioaktivne termalne vode, veliki bazini, separatna in močvirna kopališča, pilno in kopalno zdravljenje, izborno učinkujoče pri protinu, ievmstizmu. ischia«, nevralf^iji, kožnih in že^ckih boleznih, itd. Elektro- ; terapija, masaža. Ravnateljstvo: kopališčni zdravnik dr. Konst. Konvalinka. Udobno urejenn sobe za.tnjce ia družabne sobe, zelo zdravo, milo podnebje, gozd> j ! vita okolica, izborna resta.viacija. Prospekti in pojasnila za-tonj pri kopališčni npravi. | Sezona od 1. mainika do 1. oktobra. Srsiesla pregnan, Trst ulica Sv. Lazarja Stev. 17. Skladišče kOŽ barvane,8 v^eii"vrst rumene Ii črne za čevljarja in sjidlarfe z de-s*?!icc gornjih dolov čevi|ey (tomaje). *eleč|« 32 Cene zmerne. - Postrežba toSna in vestna Naroda* trfsvlas. KM« m retka Golarja „Pisano polje" je j imeli prilike, prisostvovati koncertu. r\a] < . ". Mlado dekle se šeta v lepem?jim bo tale skromen popis majhen nadu-. g, LllCSH po pisanem polju, ki jo pozdravlja. | mostek, a obenem znak zahvale, ker so v; Ig iču je moralo ugajati to besedilo, tako lepem številu prispeli od obali si— Dragi moj Adamič! Spoznal sem te pred I njega Adrijanskega morja, ki je in naj desetimi leti ob priliki učiteljske konfe-' ostane naše hrepenenje, gori v častitljivi j Kranj, kjer čuvamo grobove velikih naših prorokov — Prešerna in t? * m _ 4 t-g n Luci* R-IS^is SO&AT4 IS LZBfcMA Of HJfilžTTA TAJ>KIAJUJ & D£i<0 SOLIDNO tf «Mo??iti»k sWUt. OKMB Z&tSttN*. ^ Velika lafoga ANDREJ JUG - TRST nt* renče v Lukovici, tam pod Brdom, rojstnim krajem našega klasičnega novelista Janka Kersnika. Pri tej konferenciji poročal o pouku petja v ljudski šoli. Škoda, da sem prišel tedaj prekasno in zamudil *voje predavanje. Potem sva se sešla v Kranju. Kar bivaš doli ob Adriji, te še nisem videl. A eno pa vem, da si se okrepil in osvežil doli ob ljubem našem morju, nedaleč od tam, kjer se loči „jasno r.ebo italijansko*. Ta Adrija ! Ko je priti k njej nepozabni Dragotin Kette, na pesnikov Jenka. Vekoslav Švagel • v Trstu, ulica Giušia ii il Carina in draginja Prva in glavna potreba vsakega ži-; vega bitja je vsakdanja hrana. Ves naš ' trud in vse naše delo je v prvi vrsti le za vsakdanji kruh in potura šele za druge i naše potrebe. Toda boj za koščkom vsakdanjega priporoča tlaminb občfnalvi svojo Ta trgovin« - dobto poznana oa Slovencev v Tuba, v okclid !n postreže enaki -iobro si. obiixiSir;i m blagom prve vrele ia po zmernih eenah. — — Zaloga otrobov, komz« Ia ta.oke - PliODAJA NA DROBNO IN NA DEBEliO. Priporoča tudi svojo prvo ii* stnro trgOViliti Jest vili v ulici Farne to 10. trgovino !eM ln KolonOaineM blaga. ta aa deželi le pod vodstvom go«p. Jakoba Barabiča - p temin pol umirajoč, je ob pogledu tnate začutil: kruhu postaja vedno ostrejši, vedno težje V sebi novo moc m silo m zapel nam je si ;e zasiužiti sredstva za pokritje vsak-mn«trski svoj ciklus „Adnja''. Pnroma j danjih potreb. Pravimo, da je nastala dra-tebi Aškerc in doli ob obali nabral ginja in da r,ste dan za dnevom. Kaj pa nncbo hicprp*4 In tnlrn ni nn^Pl nh • i . - * , - , , ^ ■ .___'V; mojstrski svoj ciklus „Adrija je k „Jadranske bisere". In tako bi našel ob5 :ebi še ta in oni naš mož spodbuje, ini-j je draginja, kako je nastala, kje ima svoj i izvor? Tako se vprašuje vse. S temi vpra- cijative navdihnenja. Adamič dobro se!šanji se pečaj0 razni uaenjaki, z draginj-iincj v Trstu, in poj m poj dokler se ta|skim vprašanjem se peča moderna veda umn m i^timn w rv rr 1 r r\ I r\ Irft IfAl« 1 rk nn Irnl * . / 1 i>išu iz drina ne razkole", kakor je rekel Valentin Vodnik. Da nam ostaneš še dolgo ohranjen, ti re>ni naš umetnik! V pesmi „Večer na morju" sta si pesnik Župančič in skladatelj Sch\vab r ena najlepših skladb marljivega našega £ch\vaba Zadnja pesem „Povejte ve planine". Kaj povejte ? Kedaj napoči veliki dan slovanski, dan osvobojenja in sreče. Drobno to pesmico je zapel Ivan Resman. Skromne so njegove pesmice, a preveva jih taka iskrenost, tako polne so srčnega občutja, «ia jih človek zopet in zopet vzame v roke. In ves blažen je, kedar mu zaveje i:ispro(i mehki duh Resmanovih pesmi. Foerster, naš vrli starina med skladatelji, - .i jo je uglasbil. Ustvaril je veličasten doljubni spev. Veličastnost je značilna Foersterja. Njegove pesmi se glase Kakor mogočen odmev velikih orgel y velikem domu. Pevci so bili na svojem mestu! -^ivdušeno so jim kipeli čisti glasovi iz grl in vzbudili med občinstvom tisto pozornost, ki jamči za dober uspeh vsake pevske prireditve. V pesmi „Kdo je mar4*! nacijonalna ekonomija ali narodno gospodarstvo. Z draginjskim vprašanjem se je bavila na videz tudi vlada. Vladni možje so se parkrat sešii in draginjsko vprašanje je bilo zanje rešeno. Pa kaj se je treba ■ pečati tem možem z draginjo ? Oni je ne S čutijo in kmetu ter delavcu se itak še \ dobro godi, sicer bi ne bil eden kot drugi : oblagodarjen z otroci, kot drevje z listjem. : Kdor si upa naložiti cele kopice otrok, i ga gotovo ne tarejo preveč skrbi za vsak-; danji kruh; tako si mi lijo vladni možje' in veleposestniki. Konsumentov lačni želodec pa se ne zanima za učen jaška raziskovanja dra-; ginjskega vprašanja, ne občuduje uče- : njaško nagromadenih vzrokov draginje, ' ker s tako teoretiško ropotijo se ne na- j polni. Množica ve in pozna le en odgovor, pn trgovina edmetov kavarne z* uioSkc. želi s k t ? i i) otroke v Trstu, ul, della Caserma 17 (bli2U kDj,gdrne nasproti Velika zaloga klobukov, kap. čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila, nogovic, rokavic, ročnih torbic in drugih predmetov po najnižjih cenah. Najboljše in najniodernejle sukne z« molka in volaeae sa tcnske obleke razpotja najcenejt n CTRDIfCrifl Jugoslovanska razpelltjalna K. OILKBILVIV« V OELJU »t. S02.* Trn hliit b§itkm» Im K^koiiTaldioMti Prty2f«fe te l«ilv itrjiilf !•!tim te fslačal« tffM^*« Priporočen* mJkjaiowečUi mdr* ritkt? w 9lm6*jih, kmdmr h i« irebm jh Meni 9jm*iti. Odlikvvcar % ti kclajnamt ca rasnih r jaUnl S» » bboral »kn«. "SpP »P^ tmbmnS Lekarna SsrraVallo - Trsi Elixir kina in koka se stavljen. Vzbuja tek (apetit), povspešuje probavljanje, izvrsten tonik živčnega zistema. Cena steklenici f K 60 st. ZALOGA V LEKARNI > GALENO c u ioa 8. Ctllnc. - Telefon 20-78. tsmme ^^-^aat^^iif'^^^^ Prva jugoslovanska ll||ffllt BAffff tovarna glasovirjev HI11UII Trst — via Fameto St. 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasoviije, pijanine itd. ____Delo točno. -- Gene nizko. Trst, ulica S. Lazzaro 20. Tovari) a pohištva iz bambusa, indijskega trsja in protja. Praktični in koristni darovi za vsako priložnost. ŽELEZNE OGRajE za vile (dvorce), vrte, tovarne, dvorišča, prostore za tena itJ. Iiustrovaa katalog štev. 104 brezplačna. V.V „Žična industrija alpskih dežel" Ferd. Jer-gitsch s Sohne Klagenfurt. Stalni zastopnik v Trstu. Podružnica tovarne v Gradcu, Gostingen Maut; podružuica tovarne na Dunaju IV/1, Pressgasse 29. Tel. 4144. Trgoviiia jeatvin in delikate« CELESTE FURLANI Trat, via Belvedere St. 5 7. Prodaja vodno aveže testenine iz Ilirske Bistrice ter iz drugih zunanjih tovarn. Vino in likeri v «teklanicah. Postrežba na dom &&zpofii*ja aa pa- " kete od 5 kg naprej: kave, olja i. dr. 30»' Re 41 avr a»cij a BONVECCHIATI T(!|f=! aJU Trst, ulica Carlo Ghega št 17. HINKO BBAPNlCtB, vodja trgovine. Dobra domača kuhinJa. Prvovrstna vina ii ff ~——————w w Puntigaaaovo pivo. Sprejemajo se abonenti ns ! | - §KL*I%D1SGIl kosilo in večerjo po ugodnih cenah. l\ Mehanična kleparska delavnica za kov nske izdelke GFustoPiiottifu Gius. ustanovljena leta 1842. T Eli. 15-25. Riva Pescatori štev. 14 Specijaliteta: ladijske grci Ijke Co-sodn in štzatlje i* bele in ka.zv.uO' barvne pločevina. JJi Žlebovi, cevi in zidafi obiske ji! iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zv^zave). |jlg tvsi Zaloga: solkanskega : pohištva GIOVANNI BENCICH TRST — ulica Arcata 5. — TRST Posamezni kosi pohištva, in popolne sobe. • Lastna tapetniška delavnica -- Lahki plačilni pogoji. - Zaloga Izdelanih oblek Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. Specijaliteta v veznji, — Izbera volnenega blagi J NA OBROKE! '-1 Proti t»koJ««Je"u ♦ ^ plačilu. Cene zmerne + ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Adolf Kostoris Trst, ulica S. Giovanni št. 16, I. nad zraven „Buffet Autom.". — Telefon 251, Rim- II Poiorl Skladišče se nsr.aja v I. nad. ■ia kosilo in večerjo po ugodnih cenah. B . - Priporoča se za obilen obisk in jamči z* SžVći iMh Stroiev in kO«8S vss udobnosti in dobro postrežbo * i j, vAUPorič, Luigl Gramaccim [RB fj aifca vfjus^rs »t. « v 9 « jv *rsiu, uucn o. uunu i«i im imum mv PMlo m oiim Af ItC JLilSICS&i aomsuao 3imado Sprejme sv popravljanj« ilvulnih *t0jfcv sakata zlsisisa, Prodsja lqei., olja iu ipareis* Kupuje in prodaja že ^abijerv. 501 Nova tovarna ksnd^t v Trstu, ulic« S. Cilino 541 (Sv. Ivan) 3? -s,ne.- sirciL. Trst, ul. Lazzaretto vecchlo 36. j ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici ^olM^l^ekali i kandit A» Paulin, Trst, priporoča svoje Zaloga fgalmatlflSKlIt Viti j raznovrstne in zelo fine izdelke. iz Visa in Poljic s priklopljeno gostilno ! Pošiljke na vse strani v vsaki količini po Gostilna v ul, Pozzo št. 20 nizkih cenah. AK3ELO ILB Pisarn Rojen, ulica di Roiano št. 2. Prodajalna azanufahturuega blaga, in drobnih predmetov. Zaloga izgotovljenega perila in na meter, zaves, vsakovrstnih preprog, tapetov, batista, paname, (Sv. Jakob) kjer toči žganje in druge likerje, Gostilna v ul. Cas. Donadoni — ter gostilna — Campo S. Giacomo št 19. perkala, zefira, črnega in barvanega satina, srajc. VinO na debelo pO UgOdilih pogojih. JŠov^pesti^a^inr^S Priporoča se oenj. obiinstvu za obilen obisk. in drobnarij v velikem izborn. Cene zelo zmerne. _ '— ——^ ProtUialnica ur In dragocenosti ALOJZ KRŽE B*rkovije, (Bove da) via Perarolo 342, Priporoča cenjen, občinstvu svejo trgovino jestvin in kolonijalneget blaga Hneher v .- v - , . * . Ml M vjestj*. Tr-sati isstrxx« J^* Artistični fotografični zavo; Em de Rota - Trst ulica Barriera vecchia 5t, 27 (nasrjro* lekarne Pieci »lu). — Fotografiije n:. avetlđo; iu motnem papirju, plastično .a n travna Izvršene. Povedan]« \8sk3 slike na akvara n Ulit-lt*!#*»«< ts? v * ajj pa8ie|t Specijalit ta : Dopisnice z artlstiš »rifj. i« is mi niisiiiak ^f^l^r^. Mio se ob kakaršnem si bodi vraćenu Trst, via San Cižiino (Sv. Sv«n) MW Trgovina razne PERUTNINE Erminia Warbinek tiovi ^obozdravniški j,«' ambulatorij v bogati Izberi. Ji trst, nI CampaniU št. 15. - Jel ^ i manufakturni trgovina, Trst, ul Giulia št. 14. j u, Rossini 12 (VOi/al ul. delle Posie Nastezniki, srajce, spodnje hlače, bela spodnja j ., . . . .. ikrila, predpasniki, črna satenasta spodnja! LaDOratCTij Z3 ITlOdemO dentlStl«9. krila, spodnje srajce za ženske, moške in ; (Jmt-tni zobje od K 4 — dalje, plombe i JEJ ! otroke v veliki izberi. Bluze bele in barvaste, j materijalom naj&oljše kakovosti po K 2 * opremil ene, batiit, cefir, perkal, volneni inj » 1 xt 1 ir raki In bombažaiti voali, pepita blago, novosti po K j IZdiriUljO Z<>i) OrcZ »OleClU ^ - K. Purani, goeka, raoe, plšdanol, fttajarakl domači, pouhard. — DIVJAČINE: zajol. arne. j 20, križasto po K —'70, platno, kotonina, | Ordinacijske ure : ttMo* tf^na atist li, c, ierabloa, akalne larabloa (kotornl), fax«nl. gif0I1) brisače, pokrivala, zagrinjala. predpo- S QfJ s dopol, đo x pop. in od 3 do 7 zvečer AallBK In l.lna J 1 _"1 * J___' ___ 1__ „-, Cnilnmnn > Čajno maalo In JaJoa. Vb« po ceni, da m ni bati nikaka kookarenot. steljniki, trojnik in volna za žimnice. Svilemne in predmeti za opremo. Ob nedeljah in praznikih od 9 do tj. Josip Gergič, Vrst Rocol — Moiino a vento štev. Prodajalaa čevljev vseh vrst za moške, ženske in otroke in zaloga usnja. Sprejema naročila po meri in popravila. Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk. NEPRODIRNE PiiflHTE za vozove, vagone, blago i. t. d, Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje, ¥ t% V M T \T T t. j* Telefon št. 18-83 Eiiabeth D^mpfmilht-6esellsohaft ___-i* " li ixL S. F - an^e-.'Ci) *V \mM! št. 'I I. nftflslr. Največje mlinsko podjetje ▼ avstro ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 22 mil. kg tia leto, 55 vagonov na dan ooo • LAVPiO ZA8TOP8TVO : Ferdinand prst, Jrst ulica Niiramar štev. 21, ooo Žito in otrobi na debelo. uli: a G. Galatti St. S. Telefon št. 18-83. priporefa svoje trgcvlie jestvin ulicu docimerciale IS. a i odru/aico u'iea (Carbola zgoru a). - '-rocUja b? žito, oves, ko uza i« razLiovrstne otrobi ter ouoka tudi na de Delo. TSGOTSIO-GBRTM Mil a« mil a Pežir.a i z-lS^:čt- :-f-ik.i /4. Podpisana ai tot>ja naznanili siavnamn občinstva, j a oddRjm atirankam v brezplačni najem ■ male krmilne skrinjice Vtaka družini, kftkar tadl vttk pMataezalk lahka teti tik« fra, U M primerna za prlhranjevm]« eafih (n v»6Jlb »vat. Sfoiijlc« »3 dot's pri podpisani zadragL r^ov, obrt. aadrn,?:«* sprejema hrinvia« (Hi iedi Če si 6ian in jih obreatoja po ar 4 '|a Beninl ds^ek od hr&nii. vlog zadmga tama. »soj. a« razne cbroko in proti mesečnim odplačilom, daljna pojasnila se dajejo v uada r?ied oiadoimi ki ao: Ob delavnikih od 9 do 12 aia dopoicdn« J do 5 tue popoldne. Trgovako-obrtna zadruga f Trata. ci. 3. Francescu 3i«v. 2. L nalsu. | ^jfc^ŽflSShftSČi5 C ulic 3UOV€> T (NOVA KAVAitNA) Tr^t ^iazza Bairiera Settefontane Prva ndobnost. Begata izbera ca-sni kov. Prvovr tne pijače. Hladila v^eh vr>t. Biljard Seifert. Tolefon 19-81. Poleg kavami se nahaja tndi izvrsten B U F FET, kjer se prodajajo mrzla jedila, vi o ia Dreherjevo pivo. rfprejeoiajo se naročila na dom. Priporoča se ndani FRANJO ABRAM, lastnik. Pođražmca ljubljanske kreditne banke v Trstu. E Delniška glavnica K 8.CO1.C00.— Rezervni zaklad: Ktl.OOO.GOO'— Centrala v LJUBLJANI. Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARA-JEVU, GORICI in CELJU; Piazza della Borsa fttev. iO, telefon štev. 518. obavlja pod jako ugodnimi pogoji vae zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valute, čeke in vrednoitne papirje; sprejema borzna naroČila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne drugo vrednosti. VLOGE Na VLOŽNE KNJIŽICE OBRESTUJE S ČISTIMI II Obrestuje vloge na tekoCi račun po dogovoru. Prodaja srečke na majhne sečne obroke. me Irgavina z usnjrn in^vijarskirai sreDacti j ^rflzlopljeno iiddlov&tniao zgornjih doti.v ia p i" ii 1 v i n 1 j o tsr s a log g n n p ot r ik o * afa'ff v alltfl Balvoisre itot. 49. i IVAN S1MONIĆ. ITe&n« ps1 Emiiio Mulieri SVOJI K SVOJIM I Prn srbska, slovenska, hrootskc manufakturno Mina WAM OKLOBŽiA TRST, — ulica Bavriera vecchla štev. 37. (ex PEKlO). Velika ztloga blaga za ženske obleke, perila, trojnika. spodnjih srajc, ovratnic, nogavic, steznikov, batistov, perkalov, cefirov, preprog, panama prve vrste, narejenega perila. Vse po cenah, ki se jim ni treba bati konkurence. Krojači: l/HAa.nXniAii IVAN GORCČAN, Trat, u cm tVlOJablllUa P&squale Revoltella ali Chisi-i in Monte 5t. 27, I. nad., se priporoča cenj. obČias:* i , za vsakovrstna deU. Solidna postrežba velika izb** ' najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po Junajsk*:* ! kroju. 77 J i FRAN RUPMIK, ulica Geppd 5t. 10, J Mesarji : UCCAD ALOJZU (Luigil DOLENZ. — Tnt mJlOHn u]iCa Belvedere št. 2. najuglednejša 1» tuaJetA- *ijša prsdaffUnies o* » TTratt*, vis S. Aatciic {vjes! nllcs S. Nfeolfc), VELIKA IZBEGA slatik srefc*-k:*8r«>r tcdi rt«-o r vsako rrst®. Ustanovljene I tU ilKlfiiii3iič3ElElgie§Pip Ljudska apas»na || BOGOMIL PSMO11 t j gf Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13 (naspioli csiSre st. Aatcia aoveja) Sč " """ lil FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg 9 Izprašan- optik S, ccraliat za očala in j Ščij aluike. Zalega to- i Bg ___ S&SS.«^:! bllHMIiailHIMll Lastna delavni h z e'ek- S_— triČrim obra om. Kitani Bogat isba? ar, verižic, orratTtili vcrižfc, uhanov, pr- || 3taiiOV,zapcstnleitd. |j| Konkurenčne cene. gga ceniki brtzplačno. □ m a n s s ž r(an c TELEFON it. 1085. zobotehnte TRST al a*lJa Zcnta st 7. /. .BISI OCB ■ ■ a eo a___Q □ B KOVA KONFEKCIJSKA DELAVNICA Trst — ulica Campanile Štev. 15 Zaloga otr šsih oblek, bluz, spodnjih kril, srajc, spodnjih hlač za moške in ženske. Sprejemajo ss naročila po meri. Kizke cene. S3 a B a 9 BBCBBBB&B B B B B B B II Vsakovrstne slamnike od preproatih do najfinejših, cene primerno niske, priporočam goapodom trgovcem in slavnemu občinstvu. Fran Cerar, tovarnar slamnikov, — Stob, poŠta Domžale pri Ljubljani. Riccardo Baidassi sumnega društva") priporoča svojo mesnico. Mizarji : mizarski mojster, Irst, uaca Belvedere St. 10. — Irnšu^ vsakovrstna mizarska deia. Josip Štolfa Olje, kis, milo. rn DIAP^lMi Tr9t ulica Istria 5tev' rti. DIHUUim? Prodaja olja. kisa. mila .« drugo. ^ Pekarne: JOSIP AŽMANN 8--------------------- i! DOOOOOOOOOOOOOOOOSOOCOO! §"000000000000 ooooooogo Scoocoocoooocc^ 00 O^cL_o_o_P„-r 0COC3OC-J- c; O W o o O - OOCCOOOOOOOOOCOOOOCOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO is PRIPOROČLJIUE TURDRE § Brivnice: [S3EH1IHI IHICro }IMq Casdindch koncesioniran zobni tehnik Trst, tilica Ponterosso 5, li. vhod v ulici Nuova štev. 1-5 :: le prevzel svoje delovanje, :: Sprejema 9-l2Va ?n2V*-7. Cere imerne. , BB=r----===»^1 Wlfl.;„ 1Q7Q! P«vi»o«1 el»v!t» !■ pril(ak- 10 d 101 01 ijeno dtmača srjdatva. M večjih oaroftbah znatn« znižane 09M. KAREL DELAMI po visokem c. kr. namestništvu KOaCESIJONIRANl 20B0TEHNIK Trst, ulica Belvedere St, 4. III. nadstr. ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4. I-rt^fjjn laso kupujem ter izdelujem vsa^ovrstns !ZP&Ul6 najmodernejša laana dela. ANDREJ ROJIO, nI. Acquedoto 90. llyl Anton Novak, brivec JJlS: vedere 5t. 57, se toplo priporoča cenj. slovenskemuob činstvu za mnogoštevilni obisk. - SVOJI K SVOJIMI 2660 izčešijana ia rezane, kupujem po dobri ceui. A. a eb vlasuljar, Trat, via Oarducci 9. 1863 Ženske lasi ul. Montorsino št. 7, priporoča o. obilnatvu »vojo trgovino jostvinic kclor.ijalnega blaga. 1 f LEKARNARJA fL 7hi@rry balsam sastavna xiv«rov»n. — Pristan »«in» z nuno k«t var«tv»n« E iiaaik«. Proti fiU'fS'.scijt »o bo itrojo poetopalo ma i sodla«« rr*Tl i ^ , Lokdr5 airja i A.Thiarryj4 ' Styp»reatio mazlo adh\o pritna aa.ia^lJUo lečil- tio u raue, oteklina, odstranjuje ia telert tm ikodljira anoTl ln Tt^laoLT.a naxre3tuje muf-no oparmclj^* UimkuJj tudi proti starim ranam. Sva dozi staneta samo 3 krese 80 stnttak. Dobiva se: Lekarna pri &.cgelu varahn, ADOLF THIi]RKY, Pregrada pri Rogatcu. Prodaja 89 v vseh važnejših lekarnah. 5» debelo se dobiva v Trstu v mirodilnici SILNICA Antosilo Drslch w ul. Bar-iara -7ecoh:a 14 Zaloga barv, čopiSev, trneiev, pe- i č^iov, ribj-ga olja, praakav proti mrčesotii .»alfi -?|ših ®ve5, suhega sadja, Viska, laka za tak, dišav in krtač. Brivska dvorana. Rojana in okolice, bo priporoča brivska dvorana v ulici Montorsino 7• Za dobro po atreibo jamči Štefan Tukomanović, brivec Zgornja Oreta 'J75 priporoča svojo pekar:. Pohištvo Pohištvo: in tapetarije po že mnano ni kib cenah, k.itce se ne dohf dmgje. Spalne s be i* vsakovrstne^^ lesa. rezane od 3S0 kron naprčj. Jedilne sobe o i 440 kron naprej. Nora ziloga S. FROD, al. Sqnero nuova 7, I. nadstr. na stran' poStne palače. Po dogovora olajšanje plačsvania. 14-i* Prodajalne jestvin : tfo* l/H AČfllloi Trat> Pirj5za PanterCMO * 9\a&. VU. mUlOJ, Trgovina jestvin in ko 0-nijalnega blaga, specijaliteta: priatno Čajno msalij, kranjske klobaae in ilirske testenine. — Za obiJea obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec, vodja jC^K Restavracije. Restavracija „Al a Stazione4' TRST, Trg pred južni.n kolodvor >m i. — Najug ' i-nejša restavracija za potnike in za meščine, ker je f bližini južne ca kolodvora kraj javnega vrta in kpr ee užira po leti na obSirnem prostoru pod nebom svež zrak. — Toči se izvrstno pivo in viao I. VMt9. Domača kuhinja. Cene rmerne, — Lastnik A n t o a Adrijančič, bivši vratar Hotela Balkan. Šivilje. rtls^rap« Irst Via B«mera v im niait?>, 13. 'Damska krojačnica vri a a. Izdelaj« vaakovrBtne obleke po angleSkem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze ta gledališče itd. Cene zmerne. Trgovine s prekajenim mesom Điairifbpr&^rtm cenjenemu občinstvu *Toj buffat 1 liptl: UUaill Točim prvovrstna Dreherjero pivo na pip^, brez aparata in vsakovrstneza vina. Trat, ulica Sanitk Štev. 2*. (nasproti m izeja Ke/oi-tella). Laatc't: JOSIP TOMAZIC Čevljarji s Falsn Dibln TRST, ulica Molino a vento 11 F llip 1 ItvSO priporoča bvojo delavnico je prodajalnico čevljev. Izdeluje po meri in prodaja nošene čevlje, vae po najnižjih cenah. „Svon t svojim \u _ Čevljarnica „Alla Sartorella" Tf-A* ulica Arcata štv. 5. — Vel.ka izbera obu-I »SI obuvala za gospe in gospede. Sprejemajo ae naročila ter poprave. Ceue zmerne. 1447 A Do h a-* Trst, ulica Istria št. 67. — Proda ■ ncDDZ jalna Čevljev vseh vrst v veliki izberi za moške, ženske in otroke. Sprejema naročila po meri in popravke. Cene zmerne. i 11 n o o aa/i i Trat, ulica Conti štev. 38. JOSip Riacarui Prolajalua čevljev. Izdeluje Čevlje po meri in sprejema popravila. Cene zmerne. Fotografi: lJ!i«:i:..kX! spomini so artistične fotografije ne aillUDSi taristalu, porcelanu itd. za priveske nagrobne kamne in slično. — Zastopnik veUkeg» podjetja za reorodukcijo artističnih fotograbj j GIOVANNI PELIZZARI, urar, Trst, uUca Nuov^ št (palača Balem). FRANCESCO MELL. i -jr, z. f -4S&- ' Um plii iz Solim - na obroke -- Trst, ulica Nadonnlno S. Popolna aobe, zelo fine, aoliana, poatana dobzo izdelana, čvrat«, rretla In ne^ob-rmna ter poaamatno pohištvo, tudi i« Uno; li valni stroji, stanaka nra, aUka ogMnla, Fotografa uilca 7. Antona Jerkiča aaelov: Trst, o clalie Poste 10; Godca, Knjigoveznice: l/^iinnuAininl ANTON REPENŠEK je Knjigoveznica edina slovenska knjigovez- - Trstu, ulica Cecilia št. — Izdeluje vsa niča v UIVO » iion«) M'"— ------- ------. - , knjigoveška preprosta in fina dčla točno in po konkurenčnih cenah. l4bU Kožuhovine: Antonio Alberti Sanje8 kož^XJe lv Trstu, ulica Ponziana 131. Telefon 23-56. Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzema na-ročbe in vsako popravljanje. Cisti in pere vsakovrstno kožuhovino. Urarne in zlatarne: Urarna in zlatarna lI^ ^T, najnižjih cenah se popravljajo ure in zlati preim«i. Popravljajo se budilaiii z garancijo po K T—. Ca!3 Squadrani. _ Železnine: železo, stare kovine : Anton Caraac* Trst, ulica Olmo št. 12 17^3 Kupujem________ Žganjarne: Stara grška žganjarna 9 Tratn, Via Oa^aaa 6. Tu se dobi bo^ai: -« ber likerjev; specijaliteta : grški ln frauco3ki kv.,<* kraniski brinjevec, krašii alivoveo in bri-fi tr3p>»- • vec ln rum. Cene nieke. Izber greečic. Blaščlce ■ lapečenci. Grška mastici Is 3iia. — Se pri;- ■ l Andrej Antonopulo. _ i T««»»l# e<3iaa »loveaska žg^jarna ia Anion 1 UiR, zaloga lilt-rjev, v kater, i* dobe vsakovrstni likerji, se na'iaj» v blii ni nNa-rodnega doma* v Trstu, ul. Carlo Ghega i0, vo^a. ul Ceci.ia. Edina zaloga dalmatinskega tropino"! Razpošilja tudi na deželo. _________ Razni: Dm srloin ali v najt5|:n se dii° razie rniUdJU Vavame, mlokame »n drug; - rj.ii obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje Kolar U č, kavarna Corso od 9—11. 3—6, telefon št. 825 41? Stalni krajevni agenti T^/T sprejmejo ali os nastavijo s stalno plačo za prodajo v Avstro-Ogriki dovoljenih srečr. — Pjnuibe pod Merkur", Brno, Neugasse št, 20. 324:3 I A IImam^ah in učen, priden in pošten dr-iniengenien Javni uradnik v pokoju, popolnoma vešč srbsko-hrvašiega jezika * govoru in pisavi, tudi cirilice, iščđ službo kot dopisnik knjigovodja ali slično v Trstu ali zumj Trsa. Govori ia p še tudi laš:i, nemški in angleški- zahteva ve- like plače. V Trstu prevzame tudi poldnerno službo, ali službo ca ure. Ima dobra spričevala in reference. Prijazne ponudbe pod .U r a d n . k v p o k o j a 5tev. 1422*. Naslov pove Inseratni odvitler fc.lia>-nosti ped isto številko. ^ . ^ i O^iusči in tvzcsv abfmneat, im U5ods.c= izboru* k*- | i i hlnlsi U fcirt|es«vlškf fWe (aifc RestavmrJja-Hote! /: Fiaz2» Cft sssnr j ki je jako kratek in točen: živež je postal jako drag. Naš kmetovalec se ne peča z vprašanjem, kaj je vzrok draginje, ampak pravi le, da je vse drago. Delavec gre nekoliko naprej in natančno pove, kaj se je po njegovem mnenju jako podražilo, in kat je temu vzrok. Delavec pravi, da je vsakdanji živež postal drag in da je te draginje kriva visoka carina na zrnje. Delavstvu so visoke cene živil podoba draginje, visoka carina na zrnje pa poosebljenje njenega vzroka. Nihče ne more zanikati, da je agrarna carinska politika mnogo kriva draginje in da je agrarna carina podražila ne samo živila, ampak tudi vse drugo blago. Težje pa je določiti, kaj je pri tem kroženju po-draženja prvotno in kaj drugotno. Vsi čutimo, da postaja draginja od leta do leta občutnejša, toda nikakor ne gre valiti vse krivde na rame agrarni carini. Oglejmo si samo časovni razvoj cene pšenici. Pšenica nam služi v prvi vrstu kot živež in zato se njene cene merodajne. Vzemimo za primer cene pšenice na Angleškem: 100 kg pšenice je stalo na Angleškem : leta kron leta kron 1841-50 24.00 1896 12.30 1851 60 25.60 1896 1900 13 40 1861-70 24.80 1901-05 13.10 1871-75 24 60 1906 13 20 1876-80 20.60 1907 14.40 1881-85 18.00 1908 15.00 1886-90 14.30 1909 17.30 1891-95 12.80 1913 19.00 Seveda so to povprečne cene. Na Angleškem ni carine na zrnje. Le v letih 1842. do 1845. je pobirala Angleška majhne carine od pšenice. Zategadel nam Angleška podaja sliko razvoja cen v deželi, katera nima carine na zrnje. Nadalje ima ta država jako ugodno morsko lego in pa velikanski svetovni promet. Zato bi morala biti cena pšenice na Angleškem na vsak način nižja, če bi tudi bili carinski pogoji tisti, kot so v evropskih kontinetnih državah. Ali kakor vidimo iz zgoraj navedenih cen, so se te držale desetletja na višini do 25 kron za 100 kg. Šele proti koncu sedemdesetih let je začela cena pšenice hudo padati in je padala do leta 1896., katerega leta je padla na tako nizko stopnjo, da Kmetovalec ni dobil niti polovice tega za svoje pšenico kot prej in grozil je kmetijstvu polom. I Kaj pa je bil vzrok temu padanju? Amerika in Indija sta preplavili svetovna tržišča s svojimi pridelki, pridružila se je z velikanskimi množinami še Rusija, prometna sredstva so se jako izpopolnila in vse to je omajalo cene pšenice. Toda prišla je slaba svetovna letina, začela se je razvijati tudi organizacija poljedelskih krogov io tako si je cena pšenice toliko opomogla, da je zopet začela lesti navzgor in je danes že prišla na 19 kron. Angleži so danes res nekoliko na boljšem od nas glede cene pšenice in kruha, ali vendar ne za razliko, katera bi morala biti vsled naše carine. Kakor tedaj vidimo, ne gre vse v torbo carine na zrnje, vidimo, da je pšenica bila draga, je pocenila in zopet se začela dra žiti tudi brez carine. Tudi še ne moremo trditi, da je pšenica izgubila na svoji vrednosti, ker je cena od sedemdesetih let naprej padala na svetovnem trgu. Ako bi hoteli izvajati vrednost pšenice iz vsakokratnih tižnih cen, bi zavo-žili na slepo pot, kajti za vrednost blaga ni merodajna samo cena blaga, ampak tudi vrednost denarja. Določiti bi morali obenem, kakšno vrednost je imel ta ali oni čas denar. Ako bi denar ves čas ne bil izpremenil svoje vrednosti, tedaj bi lahko rekli na podlagi cen pšenice, takrat je bila pšenica draga, drugikrat zopet poceni. Vrednost denarja bi poskušali določiti s primerjanjem, ali z vsem primerjanjem ne pridemo nikamor, ker končno vendar le ne doženemo, kaj se je podražilo ali pocenilo, ali denar ali blago. Zato pa si pomagajo tisti, ki se pečajo z gospodarskimi vprašanji, s tistim lepim naukom narodnega gospodarstva, ki nam vse, pa tudi ničesar ne pove. Ta nauk narodnega gospodarstva se glasi: Denar je postal cenejši, čese je podražilo blago, delavne moči itd., nasprotno pa se je podražil denar, če se je pocenilo blago, delavna sila itd. Ako se je podražilo blago, delavne moči, se nam dozdeva vrednost denarja manjša, če ravno se ta vrednost v resnici ni izpre-menila. Nasprotno pa se nam dozdeva vrednost denarja višja, če se je pocenilo blago, delavne sile. Vsekakor je pšenica tekom let pocenila, ker danes se vkljub manjši vrednosti denarja dobi še vedno več pšenice za enako svoto denarja kot pa pred 50 leti. Denar je tisti pripomoček, ki omogo-čuje in pospešuje izmenjavo blaga z dajatvami. Kmetovalec zahteva za svoje zrnje več denarja, ker mora več dati za svoje potrebščine, mora več dajati za drugo blago. Kmetovalca stane danes mnogo več orodje, delavne moči itd. Ako bi hoteli tedaj primerjati in presojati relativno visočino žitnih cen, bi morali primerjati ne samo prejšnje in današnje cene zrnja, prejšnjo in današnjo vrednost denarja, ampak bi tudi morali preiskovati, kako so se razvijale cene drugega blaga in dajatev. Draginja je splošna, ona je doma v vseh kulturnih državah, ni tedaj samo avstrijska posebnost; vendar jo občutimo mi hujše kot drugje, je pri nas še hujša draginja kot drugje. Pri nas so p.leg splošnih, «3 GRADEZ (GR ADO) Najlepše in najobširnejše obrežje Avstrije. Elegantno shajališče. Hoteli in restavracije I. reda. Vile za družine. Velike morske kopelji z neštevilnimi kabinami in 1400 šotori. TENNIS, IZLETI — KURSAL == CERCLE DES ETRANGERS. - nas so p.:ieg spiosrnn, v vseh ^ kulturnih državah vplivajoči h vzrokov še j . . •• i ^ , , 2 ^ , .. .. posebni ali lokalni vzroki. j Avstrijska parojlovna del. Ma „Dalieatia Naša država vsled svoje geografične j 0iaj0x0 _ _ lege nikakor ne more zavzemati gospo-! vzdržuje sledeče glavne proge: dujoče uloge na svetovnem trgu. Zato pa: Tot^et'f0.w,lj5; (Poštna)- .. . . K . • 'v , , -i • t , ,. , - s i Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. on pop. je začela toliko bol! negovati domači trg Povratek vsako soboto ob 6 30 uri zjutraj. in je ščitila domačo industrijo in obrt! Trst-Metković b. (poštna). pred tujo konkurenca, j Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri poooldne. Anglija je odprla trgovini prosto pot, i 3° Ud *UtmJ' Nemčija je svoje carinske zakone omilila, j odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6*30 uri zjutraj. a naša država je nastopala z vedno hujšo j za carino. Seveda je to bila le industrijska carina, kakor nam kažejo vse naše trgovinske pogodbe in carinski zakoni do leta 1882. Industrijski predmeti so bili dragi, pšenica tudi ni bila poceni in vendar takrat niso čutili tako draginje kot danes. Razmere so bile nekoliko drugačne. Človek še ni imel vseh tistih potreb, ki jih ima danes, država ni nakladala takih bremen, kot jih danes. Kmetovalec je ložje plačeval industrijske predmete dražje, ker je tudi za svojo pšenico več dobil kot danes. Vrhu-tega je bilo njegovo življenje bolj preprosto, tičal je še v naturalnem gospodarstvu. Tudi delavne sile so bile mnogo cenejše kot danes. Toda veliki polom na žitnem trgu sedemdesetih let je razmere kmetovalca znatno poslabšal. Žalostni položaj kmetijstva je prisilil razne države, da so se začele zanimati za razvoj kmetijstva. Ta veliki polom je omajal tla merkantilizmu. Leta 1882. je dobila naša država novi carinski zakon, ki je imel povrhu jako visokih carinskih postavek na industrijske izdelke tudi že carinske postavke za poljedelske pridelke. Ali v tej tarifi še nahajamo pogoj, da ima) vl&da pravico dvigniti carino na zrnje,' kadar bi domača letina slabo izpadla. Vlada se te pravice ni nikoli poslužila, pač pa je čez nekaj let povišala carino na proizvode poljedelstva. Vendar pa se vkljub visoki carini poljedelstvo ni okrepilo, ampak je vedno bolj propadalo. Industrija je močno na-rastla, življenske razmere so se močno izpremenile, delavske moči so se odtujile kmetskemu delu, so postale jako drage, in danes kmet ne dobi posla ali delavca za drag denar. Vse tišči v mesta. Vsakdanje potrebe so postale večje, skromnost je izginila in tako so danes izdatki višji kot dohodki. Cene zrnja so na svetovnem trgu še bolj padle, vrednost denarja je istotako padla, propadal je vedno bolj kmetski stan. Prišli smo de leta 1906. To leto nam je prineslo novi carinski zakon. Dobili smo zopet znatno višje carinske postavke na vse industrijske izdelke pa tudi zelo visoko carino na zrnje. Cena pšenice in kruha je hipoma znatno poskočila. Mislil bo kdo, da je sedaj kmetskemu stanu pomagano, da so se njegove razmere začele boljšati. Toda tega poboljšanja ni nikjer, pač pa je danes še slabše kot je bilo poprej. Pogledati bi morali samo v knjige trgovcev na deželi. Pri sestavljanju carinskega zakona in tarife leta 1906. je nastopila prvikrat javno in odločno organizacija velepose-stva. Pri sestavi tega zakona so si odmerjali veleindustrijci in veleposestiki vt likanske grižljaje. Vlada je hotela večjih dohodkov iz carine, a industrijci so rekli, da ji dovolijo le, če jih zaščiti s še višjo carino pred tujo konkurenco. Pa tudi veleposestniki so se oglasili in rekli, da brez niih ne bodeta jedla ne vlada ne veleindustrijci. Šlo je za koristi in žepe bogatašev, nikakor pa ne za malega kmeta, še manj pa za delavca. Kakor smo že omenili, je takoj po vpeljavi nove carine znatno poskočila cena vseh živil. Poskočila pa je tudi cena industrijskih p oizvodov, poskočila je cena delavne sile. Začeia se je tista napetost, ki je doma le pri nas, in za katero ni odduška nikjer. Visoka carina zabranjuje vstop vsake tuje industrije, karteli in druge industrijske organizacije skrbe še za nadaljno povišanje cen. Velekapital monopolizira razae industrijske panoge, z intenzivnejšem iz koriščanjem strojnih sil izločuje vedno več delavskih sil in tako raste beda v delavskih krogih vkljub višjim zaslužkom. Nasprotno pa se množi glavnica posameznih industrijskih skupin. Pa tudi veleposestvo dobro živi, s svojimi kreditnimi in prometnimi napravami omogočuje držati cene zrnja vedno tik importne meje. Trst-KcrČuia (poštna). Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6-30 uri zjutraj. rrst-Šlbenik (poštna). Odhod iz Trsta v sredo ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trst Makarska (trgovska). Odhod iz Trsta vsako soboto ob 7 popoldne. Povratek vsaki četrtek ob 7*15 pop. Trst-VI s (trgovska). Odhod iz Trsta v sredo ob 6 popoldne. Povratek vsak ponedeljek ob 7*15 popoldne. Zveza v Metkoviću z vlaki v Mostar in Sarajevo Družba vzdržuje tudi 26 stranskih prog v Dalmaciji Vožnji redi se morejo dobiti brezplačno pri vsakem družbenem zastopništvu. Slabitni možje ! Stari a'i m adi! Ne obujajte ! Jaz sem iznašel! Moj aparat ,,Hft odstran; takoj vaso moško sla-botnost (nevrasteničnc impotenco). Nikako notranje sredstvo, nikako zdravilo! Zahtevajte diskretno pošiljko mojega prospekta in priložite 4c vin. v znamkah. Naslov: ,.Ncva mehanika 405 ' Poštni predal 40. — Budimpešta. — Glavna pošta. Korespondenca in prospekt le v nemškem jeziku. Josip Zavadlal Trat, ulica Marco Polo 6. Priporoča cenj. občinstvu - - ■ — _ svojo pekarno Večkrat na đdn svež kruh. Prodaja se moka iz prvih mliaov. Likeri in vino v steklenicah. Prva slovenska mirodilnica v Trstu Rlojz Saletelj uilta CarradorI 18, v bllilil gosti Im NDO, Zaloga barv, ČopiČev, mreŽio sa plin, ^^JS^dS' par" | Trst -- kopelj Grljan-M.ramar Izvršujejo ee pošiljke petroleja ? origi- Salonsii parni! „VOLOSCA" (za 400 oseb). nalnifa posodah in drugo, mbr Vozni red veljaven od 20. julija 1913 do preklica OJhodl od pumola Sr. Karla v Trstu V te Inu : Ob 9 V4 zj., l2 V4 ia fi >/4 pop. Porrau-k iz Grijana: Ob 12 i;4 51 j in 1 t pop. Ob nedelj>.b in prazaikin : (od pomola rfv. Karla) ob 1»1 4, 11 zj., i 2%, 41 4, ti 1 4 in fc") pop. Iz Grijana: Ob 10, 12 1 t | zjutr., 31,2J 5 1 2, 7 V4*) iu 10 pop. ) = Eveut vožnja j CENE: Vožnja tja in ca^aj . . K 1"—, „ „ „ s kopeljo vrrd „ 1*30. Kupuje vole; teleta in koštrune | Samo ena\ožnja " . ." ! I —•■«<>! Zahteva dobre! - - - za otroke • * ' - MIHAEL ZADNIK Trst, ul. Sorgente 2. klajo. — blago, katero odkupi dobro. Za naročnike znižane cene. Gradbena, kuiturnotekicna ter zemljemerska pisarna 3ng. J. Skoberne S 3ug. D. Qust!nčič Zrst • • • • ulica Zonti siev. 9 £rst Orflikov. mlini LOSONCZ & H4TVA8 ftke. družbe Bors. Mišk. & Hebrez (stvan Največja mlinska obrt Avstro-Ogrske. - izdeluje vse k dan 70 vagonov. - Akcij, glavnica in resorve IO mil. K. j Mlini rekonstruirani in spopolnj6ni po na mod r. tehnik?, izdelujejo rajbol.še vrst moke. m^^heh Glavna zaloga za Trst, Furianijo, Istro in Dalmacijo «n ■■■■■ ■ F. LENT1C, TRST, OLICA FELICE UENEZ1AN ŠTV. 5. - TELEFOH 26 42 Restavracija „Rfla beila Trieste" (Karel in Veronika Tusehak) ulica Malin graado št, 4 (Ljudski vrt). Vedno mrzla in topla jedila. — Dobri obedi in večerje. — Dunajska kuhinja. — Izborna Štajerska, istrska viua, teran. — Kazna vina v steklenicah. — Prvovrstno puntigainsko pivo iz soda. — Zmerne cen?. Skrbna postrežba. — Vsako soboto ob 8 zvečer kor cert na citre Herman Gambel - Trst mm de! Bachi štev. 8 -Tel.2403- Velika zaloga moke, otrobov, drobnih otrobov, sirka, ovsa, riža, fižola itd. Lastna tvornica prepletenih steklenic (damižan) v Hrastniku (Staj.) Veleagrarci imajo danes velikanskot baviti prodanega blaga, ker ga niso imeli, moč v rokah, brez njihovega dovoljenja;Njihove prodaje so bile gole, niso torej ne sme in more niti kila mesa, ne eno zrno pšenice čez avstrijsko mejo. Carina na industrijske in poljedelske proizvode povzroča znatno draginjo. Visoka carina red donaša lepe dobičke, a le majhnemu številu oseb. Koristi imajo od tega le veleindustrijci in veleposestniki, a obrtnik in mali kmetovalec pa ne čutita nobene koristi, pač pa trpita škodo na korist velekapitalizmu. Z znižanjem carine na železo, zrnje j stična srca, so trobili v svet, da bodo to itd. bi se koristilo konsumentu, podprl bi 4—14 —111------------- prodajali efektivnega blaga in ga tudi niso mogli dobaviti. Bajka o velikanski letini je v kratkem izginila in tako je cena zrnju in moki zopet in hitro poskočila. Morda bo kdo vprašal, kako je mogoče to, da je ministrstvo dajalo poročila, ki niso bila resnična, kako je zmoglo ceniti letino tako obilo, ko se je končno izkazala kot srednja. Madžari so tisto leto iskali posojila in da bi omehčali kapitali- <0 se delavec pa tudi mali avstrijski kmet. Seveda pa velja našim vladnim možakarjem nekaj baronov in industrijskih Židov več kot pa miljoni revnega prebivalstva. To je dobro le za denarne in kivne davke. Fr. Zelenik. leto imeli vsled velikanske letine ogromne dohodke iz poljedelstva. Kakor trdijo ljudje, ko imela ugodna poročila uspehe. Žal so verjeli tem poročilom trgovski in obrtni krogi, ki so potem to svoje zaupanje plačali z milijoni. Tisto ogrsko poljedelsko ministrstvo pa svojih ugodnih poročil dolgo časa ni hotelo popraviti. Šele čez več kot pol leta po žetvi, ko so interesentje začeli očitati ministrstvu goljufijo, pa je prišlo s konč-, nimi številkami o žetvi, katere pa so iz-; gledale čisto drugače od prejšnjih. Letos je ministrstvo bolj marljivo in M. Aite nasledniki Trst, ulica Nuova 36—38. Podpisana naznanjava slovenskemu občinstvu, da sva prevzela na lastni račun dobro znane manufakturne trgovine M. Aite. Ker so bile gori imenovane trgovine nama izročene z velikim izberom vsakovrstnega manufaktrnega blaga in z najboljšimi pogoji, smo v stanu prodajati po jako znižanih cenah, in sicer nižje od vsake največje konkurence. Dohajajo nam vsak dan velike množine vsakovrstnih manu-faktur iz najboljših tovaren, zato zagotavljamo za najboljšo postrežbo. Za obilen obisk se priporočata kot Slovenca O. Milič F. Šušmelj. POSOJILA nas krmi ne samo z rednimi poročili, am- dovoliuie svojim členom življenskega od-pak še z izrednimi. Toda letos se glase delkaJ ^ sicer. aktiVnim uradnikom vseh ta poročila jako neugodno, trdijo, da bo , .. f . v. .. . - letos celih milijonov manj pridelka kot kategorij, profesorjem, učiteljem itd., katerih neobremenjena služnina znaša najmanje kron 2300—, kakor tudi penzijonistom s pokojnino najmanje kron 1400*— proti zaznambi na služnino, oz. pokojnino in proti pri- UNIFORME Znanje deželnih jezikom ob do-višitvi srednjih šol. (Iz Kranjskega.) Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani je izdalo spis, s katerim zahteva popolno poslovenenje srednjih šol med Šiovenci. Proti temu se oglaša „Slovenec" in opozarja, da že zdaj prihajajo iz srednjih šol Slovenci, ki ne znajo dovolj neobhodno potrebne jim nemščine in da je treba velike previdnosti pri ustanavljanju izključno slovenskega učnega jezika v srednje šole. Da je mnogo slovenskih dovršilcev srednjih šol, ki ne znajo popolnoma nemško, je, žalibog, res. Doživljamo pa celo, da Slovenci po dovršenih srednjih šolah tudi slovenski ne znajo dovolj. Nočemo tu navajati rabe besede „odgovarjati" za nemško „entsprechen", katere se še celo Ilešič ne more ubraniti; nočemo omenjati „preklica" za „Widerrufk< tudi „Adria — razstave", „Rax-alpe\ in „suna-romana" ; tudi ne, da se piše „malo" za „etwas* namesto „nekoliko". Pač pa moramo naglašavati, da se ne razločuje n. pr. „pisati" in „pisat", da se rabi oblika pomenjajoča enkraten čin namesto oponavljalnice (grem namesto hodim, vzamem namesto jemljem, rečem namesto pravim, neki ubog/ rudarski delavec namesto neki ubog itd. Saj tudi „Slovenec" piše krivo „odličen" slovenski „pedagog*4. Najbolj grdo pa je, da si naši srednješolci ne nabirajo zadostnega števila slovenskih izrazov za stvari vsakodnevnega razgovarjanja in da je slišati od njih le slovenščino Boltatovega Pepeta, ki naj bi iz ozira na zboljšanje vsakodnevne slovenščine izginil ravnotako s sveta, kakor njegov starejši brat Žane z Iblane. Prof. ilešič nam potrjuje v „Izgovoru slovenskega knjižnega jez.ka" (Letopis Mat. Slov. 1912,), da so osmošolci pisali „stri" „za stori" in „smotr" za smoter". Kako so taki učenci mogli priti do osme šole? To ne gre ! Iztrebiti je treba ono lenobo v uku slovenščine, ki „trpi celo pri inteligentnih najhujše napake v slovenskem jeziku". Kdor se do konca srednje šole ni naučil govoriti in pisati pravilne slovenščine in nemščine, se ne sme priznati za zrelega. Posebno zdaj, ob preobilnem številu srednješolcev, je treba zadostne strogosti in trebljenja mladine. Naša čast zahteva, da mnogi naši visokošolci ne bodo gororili Boltaščine, da nas ne bode sram samih pred seboj, da si vzgajamo toliko neolikancev po srednjih šolah, ki brez pr mojduševanja in preklinjanja in mešanja nemških besedi in drugih tujk ne morejo slovenski govoriti; nemški pa ne znajo priprostega stavka prav pisati ali povedati. V takih ljudeh ni zadosti ponosa, da dalmatinske kmetovalce, od naše preskrbne j bi se v govoru in pisanju povzdigovali j matere vlade popolnoma zanemarjene tr-: Naznanjam cenjen, občinstvu, da sem odprl nad profanum vulgus — prostaštvo, kakor, pine? podpirati s konsumiranjem njihovega) pridelka. Polenovka. Ribji lov je prinesel 18 milijonov rib manj in notira danes 1 » lanjsko leto. 12. julija se je cenil ta po manjšek na sedem milijonov, a 19. t. m. pa že na osem. V koliko odgovarjajo ta poročila in fetno cenitve resnici, se danes seveda ne more presoditi. Presenetljivo je le to, da borza teh _ # #v. . neugodnih poročil ne upošteva posebno, mernemu poroštvu pod najugodnejšimi Ko je prišla prva nizka cenitev, se je pogoji na 5—30 letno amortizacijsko dobo borza vznemirila nekoliko tisti dan, a že, Ql AUIIACC drugi dan je vladal mir. ! Ta teden smo seveda dobili večji po- vzajemno - zavarovalna banka v Pragi, višek za vse vrste zrnja, ker je bilo vreme katere ne„eralni zastop V Ljubljani, »nesTe^lb0Gosposka uhca .2 daie nemudoma in in tendenca je takoj začela omahovati, jej b.ezplacno podrobna pojasnila, padla tudi pšenica za 4 vinarje. Seveda' ——————- je današnja cena višja, kot je bila zadnji teden. Zadnjo soboto je notirala pšenica v Budimpešti za oktober K 11*39 a danes pa K 11*57 (včeraj K 11*61). Ako postane vreme trajno lepo, še dobimo kako ponižanje cen. Seveda tako nizkih cen, kot se je pričakovalo od raznih strani, skoraj gotovo ne bo. 1 M o k a. Vsled višjih zahtev za pšenico notirajo mlini tudi moko višje. Po-višek znaša 60 do 100 vinarjev. Otrobi so istotako nekoliko višji v ceni. Kava. Cena tega predmeta se je začela pomikati trajno navzgor in je danes za približno osem kron višja kot je bila zadnjo soboto. Za toliko se je povišal septemberski kurz. Tudi kurzi drugih ter-minov so za dve do tri krone višji, ker i za tri do štiri krone so se že prej razli-. kovali od septemMerskih notic. Kupčija je še vedno velikanska in so tekom tega tedna transakcije nekaterih dni znašate do 9800 bal. Dandanes so borze jako ob- j za enoletne prostovoljce, kakor tudi vsake branSs In elegantne civilne obleke solidno In ceno IzvrSuje po meri Parteder & Rupp ul. <3. Carducci (ob?, kiosk). if« «1 «0 (9% 40 . čanosiobvarovd= rt no znamko Oterttit tovarna - UOULMAVJTaUSKO * DUNAJ, IX •rv; ZAHTEVAJTE VZOftCEJN PROSPEKTE! Glavno zastopstvo In zaloga V. J\NACH in drug. — Trst, ulica Senltk št. 25. „Obrtnijsko društvo" pri Sv. Ani _ tik tramvajske proge — priporoma »lav. občinstvu svojo znano GOSTILNO kjer se toči izvrstno belo in črno vino ter :.: DREHERJE VO PIVO. Izvrstna domača kuhinja. Priporoča se za obilen obiik VODSTVO. FRANC PAULINA SV. KRIŽ pri TRSTU priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo obuval za moške,žensko in otroke. Delo solidno, najprimernejše cene. Naročila po meri. Postrežba na dom. Ces. kr. priv. Rlunlone Adrlotlcodl Slcortfi o Trstu ustanovljena leta 1838. čutljive in SO mogoča pretiravanja tako [ Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ogojo, v hos kakor sedaj tudi v bes. i . ®£eli.jn eksplozijah. R i 7 Ttaliianskri ri7 so ie 7natno DO- Zavarovala steklenih plošč proti razbitju, j * V* AtanjansKi riz so je znatno po , Zavarova^|a proti tatvini z vlomom. dražil, kar jako ovira kupčijo. Kupci in Zavarovanja pošiljatev na morju in na suhem. konsumentie znajo le za znižanje cen, a ) Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombi . j J J . - . J .. v ' _ I 11 " •• l ueutr. XXdružna uu iucii. luuic^ud na uuiu, I^^K^l DdHtft. sla.nTca ln rezerve dne Po^.ne z. teVjarJe in „log, usnja. den ničesar vedeti. gi. de^mbra 1912 K 175.540.187*98.1 ===== TVRDKA Olje. Sezamovo olje je jako stalno „varovalne glavnice na življenje (31. 12. v ceni in tendenca se nagiba navzgor.) —* m2) ^ 534.593.42980. Prva roka zahteva danes višje cene. Olivno Qdkar o ^^ je bUo v ^ branžah olje pa v ceni popušča. Zal, da naš kon-1 pla5ano na ^^ K 758.460.366-88. sument premalo čisla olivno olje, katero j Zait§ ^ v Vieh fl!avBlh ...tih in vsissjilh je v resnici mnogo boljše in izdatnejše od, ^t-e-o^r m m-mtMK drugih vrst olja. Vrhu tega je to kmečki j pridelek, zato bi morali naše istrske in; je treba omikancu,.ki bi naj bil zgled manj izobraženemu človeku. Da bi se pa temu vsemu opomoglo, treba bi bilo poboljšati marsikaterega j nova polenovka že do K 115— torej za sedanjih „vzgojevalcev" srednješolske mla- !veg kot 40 kron višje od lanskega leta. dine. Toda — konec!-------■ - . - , - Tržno poročilo z dne 25. VII. 1913. 1 Sladkor. Tendenca je nekoliko I omahovala in že se je govorilo, da dobimo j kako znižanje. Ali kartel je te dni libe-jriral zopet na l°/0 za julij, pa je cena ; ostala neizpremenjena. Zopet se govori, Marljivost, s katero spravlja v svet da z znižanjem ne bo nič, pač pa bo pri-ogrsko poljedelsko ministrstvo poročilo o manjkovalo nekaterih vrst in te bodo se-stanju in razvoju letošnje ogrske žetve in veda v ceni poskočile. Tiste jakosti letos letine nam vzbuja spomine na leto 1910. trg nima, kot jo je imel druga leta ta čas. To je tisto leto, katero je ugonobilo Vsled nemogočega izvoza koruze iz ogromno eksistenc, prineslo trgovskim in Romunske, je to blago poskočilo v ceni obrtnim krogom milijonov izgub. prejšnji teden. Tekom tedna je nekaj vi- Tisto leto je zgoraj imenovano mini- narjev izgubilo, ali vsekakor notira danes strstvo trobilo v svet, da Ogrska pričakuje še vedno precej više kot pred kakimi 14 velikanske letine, da take letine še ni bilo, dnevi. V slučaju da se balkanski nemir kar se pomni itd. Vse je drlo na borze, poleže in bo izvoz foksana zopet mogoč, vse je prodajalo pšenico, četudi večina teli prodajalcev ni imela niti zrna v roka h. To so bile prodaje blaga, katerega sploh ni bilo nikjer. Posledica teh golih prodaj in pa skrajno ugodno se glasečih poročil ministrstva je bilo hud padec cen, katere so se držale dolgo časa jako nizke meje, in nadaljna posledica tega padca cer, so bile mnogobrojne insolvence in milijonske izgube. Ko je bila žetev dokončana in ko so pot-iii kupci zahtevali od prodajalcev ku-dljeno blago, ti prodajalci niso mogli do- dobimo gotovo nižje notice. Na vsak način pa izgubijo denar tisti trgovci, ki so spomladi nasedli raznim Židom in so kupili takrat sicer po nižjih cenah, kot je je bila prometna cena, za poznejše dobave. Mi smo sicer svarili pred špekulacijo v tem predmetu, ker je cena izredno visoka, ali naši trgovci morajo biti goljufani, sicer jim ni dobro pri srcu. Znatne izgube lanskega leta jih niso izmodrovale, zopet in zopet lezejo nazaj na tisti jim tako sladko kredencirani židovski tan-glefoot Fr. Zelenik. novodolmntlnskoiostilno pri sv. Ivanu pri Trstu (VrdeU) 1058 (nižje tovarne testenin Girardelli). Točim prvovrstna dalmatinska vina in pivo. Prodaja mrzlih jedil. — CENE ZMERNE. POSTREŽBA TOČNA. — Za obilen obisk se priporoča udani MI JO BASIC. GOSTILNA fllTAntica Pompe! TEST trg a Goldoni in na istem trga se rj^S am goldosi ■trn zm oblen obisk. Brmm JfarteJa*. Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST le preložila svo|o trgovino Šivalnih strojev bicikl je v in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso Stev. 4 v ulico Campanile štev. 19. 00 C 1 > Mehanična delalnioa te © AlarikLantschner i S zaprfs. cenilec Trst, Via Geppa št. 12 Telefos 138. Ekskluzivno zastopnico in zaloga svetovno mane tovarne koles (bicikljev) in ^ft m otoci k let B TI KI A tvr- ST dke Jocb. Pueh si Co.t Gradcu llilrkoppft Nenmaun kakor tudi ta- in inozemskih tvrdk A veliko zalogo pritiklin. Zalaga In upeljava Sja elektr. zvonoev, — Sprejme kakoršnosibodi popravo v svoji BtrokL (7*0) ^ft L- ^ ^ T T U, T T T Izboljšajte promet v svoji nne+ilni z izvrstnim cenim yU9Ullll plzenskim pivom ia Čelke delniško pivovarne v Čeikih Budjejevicah. lajveflja ilovaaaka plvovana. Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi, via della Crociera. Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan", Trst, vojaški trg in v slovanskem hdtelu „Lacroma" v Gradežu. Zatoge v LJablJanl, Zagreba, Pail, Zadra Itd. m as m Mar. del. organizacija Veselica NDO pri St. Jakobu. NDO priredi danes 27. t. m. vrtno veselico v .Delavskem konsunmem društvu" (Naredni dom) pri Sv. |akobu. Na sporedu je godba, ples itd. Začetek ob 4 popoldne. Izlet v Ljubljano. Društveni shod NDO s tem dnevnim redom, ki bi se Imel vrSitl danes v društveni dvorani NDO, se ne bo vršil zaradi shoda v BjrkovlJah. Delavci, ki so bili na ta shod namen{enif ca] raje gredo v Barkovlje. Uspeh NDO v prosti luki. Dne 24. in 25. t. n?. sia intervenirala pri ravnateljstvu javnih skled šć dr. Kisovec Jn istrski deželni poslanec dr. Brnčič. Slo je za to, da se prepreči nova nakana ravnateljstva Javnih skladišč, ki je obstojala v tem, da bi prišli na podlagi nove odredbe pie-mikači, ki so bili sprejeti od leta 1906, do zaslužka samo vsak drugi dan v tednu, dočim se jim (e sedaj zagotovilo, da bodo delali 4 dni v tednu, kakor po starem, in šele za ostale 3 dni pride v peštev nova cdredba. Uspeh Intervencije (e torej ta, da bodo premikači Iz leta 1906. prikrajšani kvečjemu za eno dnevnino na teden, in to samo do približno 15. septembra t. 1., ko nastopi zopet stari delovni red, ko bi v slučaju, da bi se ne interveniralo, delali komaj vsak drugi dan. Delavci iz tega slučaja lahko posnemajo, kake koristi je NDO. V zadnjem času |e preprečila že več podobnih atentatov od strani podjetnikov. Druge delavske organizacije se za ka) takega seveda ne brigajo, ker imajo preveč posta s straakarstvom, ki so se ga že tako tesno oklenile, da so jim pri tem koristi delavstva popolnoma izginile izgred oči. NDO pa posveča svojo pozornost edino ln izključno le delavskim strokovnim vprašacjem. jasno je kakor beti dan, da ima iskati slovenski delavec pomoči samo v vrstah „Narodne delavske organizacije". Slovenski delavci I Organizirajte se vsi v „Narodni delavski organizaciji". Vesti iz Goriške, Volilci v kmetskih občinah! V torek se bo vršila v goriškem in tolminskem okraju ožja volitev med samostojnimi kandidati, možmi, ki hočejo, da nastane mir v deželi, da se začne pošteno delo v korist skrajno zanemarjenemu goriškemu slovenskemu ljudstvu, in pa klerikalnimi novostru-jarskimi zdražbarji in hujskači. Volilci, ki vam je na tem, da enkrat za vselej preneha vse narodno in gospodarsko delo uničujoči medsebojni boj, oddajte svoje glasove samostojnim kandidatom ! Volilci, ki hočete, da se ustavi enkrat za vselej vedno predrznejše poseganje naših narodnih sovražnikov v našo slovensko last, volite v torek samostojne kandidate! Volilci, ki hočete, da zopet vzcvete v deželi nekdaj tako lepo uspevajoče, a vsled medsebojnega boja popolnoma propalo narodno gospodarstvo, glasujte v torek za samostojne kandidate! Volilci, ki imate še kaj Čuta za narodni in ljudski blagor, ki se še s ponosom imenujete sinovi slovenske-naroda, izvolite si može poštenjake, narodnjake, ki ljubijo svojo slovensko domovino, ne volite pa novostrujarskih brezdomovincev ! Volilci! V torek, dne 29. t m., vsi v boj za samostojne kandidate! „Novi Čas" in kandidat Miklavič Ne*a| nečuvenega je zagrešil »Novi Čas4*, ki nosi na svojem čtlu znamenje križa. Obdolžil je samostojnega kandidata Mikla vlča, da bi bil ta rekel: da ni Boga. „Novi Čas" vedoma ia hotoma laže. Boji se Mlklaviča, ker je skoro gotovo, da bo izvolten. V nameti, da bi mu škodoval, se poslužuje krščanski list, kakor imenuje samega sebe „Novi Čas", ker ga drugi nočejo tako Imenovati, take drzne laži ter podtikuje Miklaviču trditev, da je rekel, da ni Boga ! Kdor se poslužuje takih sredstev v volilnem boju, zasluži vseobčo obsodbo in zaničevanje. Nesrečna nad vse bi bila Goriška, ako bi zavladali nad njo resnico ljubi in poštenje ki roostrujarske vrste! Doznali smo, da si g. Miklavič sodnim potom poiSČe zadoščenja za to nesramno obrekovanje ! Kovostrujarski list „Novi Čas" je zadnje čase tak, da gre njegovo „počenjanje v volilnem bo|u čez vse meje. Ce sprego * tunla nrnHImnta *P>lf>rni<*ri rttunn f o Vrt \T CaaII«... 2—__ SO včeraj ustavile svoje prodiranje. železnico ravno tako. V Sesljanu ie na državni ceati seben davek na pivo. V posebnem pismu na Turki ni| Bolgarskem 8 gosti,en' P°8ebno p® 86 Pri I dobi najbolj. grofa Sturgkha poudarja cesar, da se je CAPII1' ooignrsiseni. postrežba v jedi in pijači. Lepi s^ni prostori tPr pokazala uvedba komlsarljata kot neobhodno bUFIJA 26. (Kor.) .Agence telegraphl- smerne cene. Vljudno vabi ivan čuc. 972 potrebna, vendar pa je komlsarfjat smatrati ®u1,1ga/e" Poroča : Turška konjenica Je » . B. I-Z---- za strogo provlzoričen, vsled česar se vlada P" K,§" Agaču "drla v bolgarsko ozemlje rTIjateljem in SldV. ODČinStVU poživlja, da stori vse, da se vrnejo na zasedla kraje Konstantin ovo, Scbudžak. toplo priporočam dob romano goatiino g. Tom»«*a Češko normalne razmere. Poleg cesarskih Vakut ,n Dervent. Vasi Gadžilovo, Srem in ▼ ulici Moiiu a vento 6tv. 3 v Trstu. — p e g a n Wlener Zeltungu tudi Urumbegli so Turki zsžgali in masakrirali L e a n d e r, voditetj.__524 Statut za deželno upravno komisijo, katere ve,iko število prebivalcev. Ljudstvo nepre-\ delokrog je enak delokrogu deželnega od- ,"a0<) beži v notranjost dežele. 'lbora. j DRINOPOLjE 26. (Izv.) O zavzetju V prsebnem cflcijalsem članku pI5e Mustafa paše se še poroča: Turška kavale-, If .. „ . ol ,»Wiener Zeitung" o pomenu cesarjevega rija Je po hudem boju pognala Bolgare v bdinosti Je bilo objavljeno^ da se SI o- med obema narodoma. Z |utršn|im dnem nastopi torej tudi na Čiškem komisarljatska doba. Skerlecz prispel v Zagreb. ZAGREB 26. (Izv.) Novi kraljevski komisar za Hrvatsko, Ivan baron Skerlecz, je prispel danes v Zagreb. V nagovojan Scala santa 263, Drufovka 1609 2 tapetniška vajenca in več ta-petniSkih pomočnikov. Drasrotin ZEMUN 2fi (Knr \ TiikalSnlo r>KI9*»l petmasm pomočnikov. Drasrotin JSA A?t } Uka'*n»f °blaS" tapetniški in preprogami moj9ter, Trst, ul. Mo'in so radi kolere odredile vse potrebne var- Grande 38. 1586 nostne odredbe. Vozovi ogrskih državnih - železnic ne smejo v Befgrad. Promet se LODd Iflfihliravia ^Oha 56 odda 8 1 „fttv. ^"J 'T. V!e b!?g- 'i ™• -^Larssuk' vsi potniki, ki pridejo semkaj, so podvtženi .Edinosti". i582 najstrožjim odredbam. V Zemunu se dose- ~——— daj še ni pojavil noben slučaj kolere. Oblasti Rflda ^ na'em 8tanovanje Pri Ivanu, so v neprestani zvezi z belgrajsklmi uradi. Pojasnila v gostilni Buban. iy.u Po uradnih poročilih iz Belgrada, se je po- Tmnvina ipctdin in domač h pridelkov javil dosedaj tamkaj že 101 slučaj kolere. ' ■ auv,lld JoSIvlfl ulica «ette Fontane V vseh sluča|ih gre za vojake, ki so prišli Be pnporoča si. občinBtvu v oiestu in na . ---- -J - O ---» ». K dežeb. Postrežba na dom Cene nirke Za mnogo- z bojišča. Med civilnim prebivalstvom samim se ni dosedaj pojavil niti en 3lučaJ kolere. Od vseh obolelih za kolero, jih je brojen obisk se priporoča Peter Bradelj, trgovec Podružnica Kolonja 295. 1411 umrlo doseda 41, 31 ih e ozdrav o, 8 pa KrOiaČVllCa AD°LF milomć v Barkovi *h iih le še v bolnišnici Ostali *o na noi.i lli UJflUII,l,d na obrežju 6t 122 se priporoča !!irrJ!L i OOiniSOICI. ustali SO na potu cenjenemu občinstvu za vsakovrUna dela Solidna OKreVanja. postrežba. Vel ka irbera najnovejših angleSkih vz>r-Sazonov v avdijenci. cev po najnovejši modi._1575 PETROGRAD 26. (Kor.) Ministrski vrnili, so našli polkovnika mrtvega. Bolgari .™1 ^o. (Kor.) Ministrski Prinuj-nfio « cenj oWSnstvu so mu prebodli srce z bdjonetom^ Polkovnikia »J^ter 8- Toftjo je pri Drlaopolju poveljeval nekemu regl-l^ov sta bUa danes v Petrovem dvorcu ^ ln - mentu in Je bil na strani 8. bolgarske di- iprejeta od carja v posebni avdijenci. vizije. Bu tlet v ulici se prvovrstna BELGRAD 26 (Izv.) Trdnjava Vidin e že popolnoma obkoljena. Poveljnik srbskih čet je pozval poveljnika trdnjave, naj Izroči mesto najkasneje tekom 24 ur. Listnica uredništva. \ZalllrOttQlf9 novoBt se vidi v gostilni Pri 3 W uURdlORd Kronah, ulica Giotto 11: živa slika planinskega doma. 1624 Kamoristana Opčinab. Glede Avtomobil, vašega dopisa, tičečega se one slavnosti, Ins. odd. Edinosti, smo povpraševali — ker |e stvar zelo de-1- likatna — več merodajnih oseb in vsi so ModiljOfli ™ed®ni f P« K 3 50se pro 2 sedeža, izredna prilika. Izvrstno funkcijonirarje. Nas ov pri 1620 menili soglasno, da je v interesu stvari, ako dajajo, ul. Caaerma 14 Cdsca 1619 se ne govori o nle| Javno. Pomislite dobro! 7mn^no Fotnike ureditelje in zavarovateijei*č« in razumeli nas boste. i „Prvotna zavarovalna družba na živ- Krvavi boji med Grki ln Bolgari. ATENE 26. (Izv.) Centru m grike armade se je prebil skozi bolgarske pozicije pri Kresni, nakar |e južno od Džumaje z. ,.. .. . „ .. . . _ . ort , . r vso silo napadel čete generala Ivanova. I G g. Vek. P e t r o v C i č u, Vek. B u b- v Trnu »z m ° ž n °8 ^ 32> Grkom se Je posrečilo vreči Bolgare iz nji- niču, Vek. Godniču in Josipu God-* g post, v Trstu.-1590 hovih pozicij, nakar so se Bolgari v veli-jniču v Trstu: „Naj se takoj objavi, ker Kraj6VI16 z®x8toP°ike^a F^ri»nijo in Goriško drugače smo prisiljeni se Obračati drugam" ! ■ J}Č0 nPrfOtna zavarovalna družba na _ 7flW0 -te nanisali VI ml na nrnoim^. ž,TlJenJe - Ponudbe naslovljati na „Pridnoaf, ležeče —- i a so sie napisan vi, mi pa pravimo: na gIaTni pogti v TrBtu 1597 obrnite se, kamor hočete, iz slijevati si ne SOFIJA 26. (Kor.) .Agence telegraphl- damo mi ničesar. Povemo Vam tudi še to- Ivan Miklavir Tr8t* ulic* ^iccardi s u &o. Ru oarp« nnrn^a • V^ornlinli Ha n ie nn- llkn Ha tP nam v H i nanirnnt« IfllltHIVlU Priporoča cenj. občinstvu 1010 kem neredu umaknili. Bolgari govore o zmagah. que Bugare" poroča: Včerajšn|i dan je po- Uko, da se nam zdi naravnost čudno, kako . ^ . . L - tekel brez posebnih operacij. Pri Vlasini so se more g. A. K. čutiti prizadet po oni vesti,' »™J° trgovao je.tv.n m kolon jainega blaga. poskusili Srbi nastopiti z ofenzivo, hoteč in ravno on, ko |e vendar toliko K. v Trstu flHrla prekoračiti mejo, a jih je bolgarska artilerlja in |e bil imenovan tedaj le priimek, ne pa odbila. tudi krstno Ime. Če se pa čuti g. A. K. v C| Dopolnilna poročila o bojih pred Ko- resnici prizadet, potem, no, potem je pa SIOVOnSKB §e postelja poštenemu mladeniču, ul. Soli-tario 16, vrata 22. 1622 nofcar odpisal, da obišče zadnje dni av gusta Vipavsko dolino, in ako bo cena Jčano dne 23. |u?ija poročajo, služkinje, pojdite k Šiviljam prve .— r------. .. . «_»•_« « - ... vrate, ki prevzemajo vsakjvrjtna da SO imeli mol gotovo res, kar je bilo pisano tedaj, in Ženska dela prav poceni. Ul. ri. Sergio 5, L, 5. 1621 ! Srbi velikanske izgube. Na liniji, dolgi 500 resnice nepopravljamol n»žia"nego*""na OgrTkem,'" se^stavi tukaj|^k^^ P^ ^Vo^ Z* ^ „ Mh 1 v*« - m S^nOVanje in pokupi še večlo množino vinskega iKrtm na levem Pa *TD0V' mea v e m m e s i u: nam je, oa vasi ztiji ne iu na morje v Kojanu na Scali aanti 21 _r r I o nliml Q /vfiitlrlan M A •/Mir**nlW/\t>IH nnTlfli t* mošta. i njimi 8 oficirjev. Do sovražnikovih pozicij moremo ustreči, kajti »Edinost* Vse drugo, kar se govori, da že kupu- le ,b?iiSče M™' r Pisala ? ^Istvu, pač ni Pinot»> ^ ~ ' O » r nI nit. maH m .4 nar>l IH raMlAnn Dronna H O hi nn(nai«11 o m nI r a m CnbAliinii malo, Čedno, na novo predelano, _ na mesto morje v Rojanu na Scali aanti 233 se odda ki Še nik- takoj ali B 24. avgustom v najem. Oglasiti ae pri g - - - 1623 jem mošt In tudi o eenah, je še prezgodaj. Toliko v odgovor na razna tozadevna vprašanja. J. Budihna. Iz Tomaja. — Pevsko bralno društvo „Tomaj* v Tomaju in podružnica družbe sv. Orlla Ia Metoda za Tomaj in okolico priredita v nedeljo 3. avgusta t. I. veliko gozdno veselico „Cvetlični danM na lepem solnčnatem prostoru v »Brcah" „Slanji dol" poleg ceste proti Dutovljam, pol ure od postaje DatovIJe—Skopo, ped stoletnimi kostanji. Pri veselici bodo sodelovala razna bratska društva ter „Sokol" Iz Sežane, Op5in In Rihemberka. Na vesellčnem prostoru bo preskrbljeno z raznimi jedili ia pecivi in za žejno grlo bo na razpolago malnih razmerah med mrtveci in ranjenci, vredna, da bi posnemala spise o Sokolstvu . u. , o a . , „ mora število ranjencev gotovo presegati 1000, po.obehstrokovnlhlistihSlo- MlZarSKOga ££iStovm^ »iviv gSi iz česar je razvidno, da so doživeli zavezniki venskega Sokolstva" — „Narodu" .pri Tirolcu" pri tiv. m Magialeai zgornji. pri Kočani hud poraz. Grki so poskuSall in »Dnevu".-- napasti utrdbe PeČovs, a so bili odbiti in _ — j Zahvala so se morali umakniti. Ji vr4-/\#««/\t%Sl ^ ^^^ ia 1/ I ( lili fl 1 |l| I Dolžnost mi je, zahvaliti se iavno vza- Ruslja in Avstrija in balkanska kriza. M, m. W aV/IIIV/MI ■ jemni zavarovalnici na življenje na Du- PARIZ 26. (Izv.) „Echo de Pariš" do- jauciaulet (Doctorwagen) Puch 16 HP 4'cil naJu' oziroma podružnici iste v Trstu, za roča : Avstrija in Italija pripravita odločil- skoro novv se proda za 6000 kron na obroke.' tak^ točno, lzplač,1° fa,var°vane ne korake, da preprečita nadaljno prodiranje NasIov ri ^^ pod §t 1623. vsote K 5000--, za katero je bil zavaro- Srbov in Grkov proti Sofiji. V pariških kro- -L_Z_L___van moj pok. sin Emil Hojak, učitelj v gih se je danes zopet pojavila vest, da PnQl»tiffc*^ Levpi, komaj eno leto. hoče Avstrija zasesti Novipazarski sandžak, rOaldllO ) fa zavod priporočam najtopleje vsa- kakor hitro bi Rusi udrli v Armenijo. SrCne težave žensk. Toliko je doka- komur, ki se želi zavarovati na življenje. LONDON 26. (Izv.) Tukajšnji politični da ne izhajajo ti pogosti in plašilni Čepovan, dne 23. julija 1913. .... ... -t krogi se vedno resnejše pečajo s samosto|no pojavi naravnost iz srčne bolezni, ampak pristna kapljica kraškega terana, pa poceni. rUsko akcijo ¥ Armeniji. Poudarja pa se, da pretežno večkrat vsled procesa razkrajanja v NaSi vrla dekleta bodo prodajala Iepe;se skuSa doseC, 8pora^um> da b', tudi ostale črevih. Saški učenjak dr. med. Kunze piše: krasne šopke v korist Cirl - Metodovi družbi. ve|egl|e pr]znaie potrebo samostojnega ru- .Vsem onim ženskam, ki trpijo na zapeki, Katarina udova Hojak. ter ossrbovale razne paviljone z vsem po-jskega nastopa. Vsekakor pa bi bila Anglija predpisujem četrt kozarca naravne kisle vode IS trebnim, tako, da bo v vsakem oziru kar bolj6zadovoljna, če bi se Rumuniji poverila „FRANZ JOSEF« zjutraj in zvečer. Uspeh je najbolje preskrbljeno. Isti dan se bo nu. -r-___^___!._ r ___ »pHnn Mnretim vmuu^ — ZOBOZDRAVNIK 11 dila prilika videti stari naloga, naj Izžene Turke iz Traclje. Dose- vedno izvrsten. Vsakikrat se pojavi za tem starinski. dan.a poga|anja n,ed velesilami glede na- slast do jedi, m s tem splošno poboljšanje zei 11 starodavnih časov, ki bo res nekaj st ' pro« TurčIH še niso doseela nikakih bolnice". Dobiva se v lekarnah, mirodilnicah posebnega. Svirala bo Sokolska godba iz uspehov Mavhln|. Ker je čisti dobiček namenjen iz-kllučio le v narodne namene, se nadejamo Grki v Dedeagačn. ATENE 26. (Kor) Včeraj je admiral in prodajalnih kislih vod. Odpravno ravna-. teljstvo zdravilnih studencev „Franz-JosefM v Budimpešti. Dr. Hinko Dolenc cbiiie udeležbe od strani rodoljubnega ob- Konduriotis zasedel Dedeagač in ga nato •) ^ pod tom m^io^om odgovarja Čla>tva. Združena odbora. 1 izročil infanteriji. uredništvo le toliko, kolikor ma zakon veleva. ulica S. Lazzaro št 23. Sprejem« od B—I, a—a Stran XII. V Trstu, dne 27. julija 1913. TRGOVINA (ZGOTOVLJENIH OBLEK za moike, ženske in otroke Obleke po meri CENE IZREDNO NIZKE Ulico della Tone Z Od avjusta naprej o ulici Ponterosso 8 (zo cerkvijo sa. Antona novega) " , trst ulica San Lazzaro 17. VOSU Ul. NUOVII13. &C9 JADRANSKA BANKA TRST, VIA CASSA Dl RISPARMIO 5 (LASTNO POSLOPJE). KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v iavnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. VLOGE NA KNJIŽICE OD DNEVA VLOGE ZB. DO DNEVA VZDIGA 41 MENJALNICA. RENTNI DAVEK PLAČUJE BANKA IZ SVOJEGA. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. ŽIVAHNA ZVEZA Z AMERIKO. AKREDITIVI. URADNE URE: 9—12, 2 V«— ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1468, 1799. Filijalke v Opatiji in Ljubljani. novosti za pomlad In za poletje! Moške obleke I: novosti . . , sukna, kamgarna, zadnje .... od K 15-48 Dečke obleke Iz sukna, kamgarna, zadnje novosti .... od K 10—32 Otroške obleke id 3 do 12 let od K 3—18 Velika zaloga euknenih hlač . od K 4—14 „ „ kotonlnastih hlač od K 2*20-5 Največja zaloga blaga zadnjih novosti. :: Sprejemajo se naročila po meri. :: Specijaliteta: delavne obleke, srake s spodnje srajce Itd. Itd. s Samo v cobro znani trgovini „Alta citti di Trleste" ulica Giosae Carducd (ex Torrente) št. 40 Velika zaloga obuval za moške, ženske in otroke čevljarnica Mikolič TRST ul. G. Ca p r in 16, vog. ul. della Guardia 22. Prevzema naročila po meri in popravlja. LASTNA DELAVNICA. F. Presrel Tovarna kovfisgor la potnih torb Lorenzo Lasorte PIAZZA OSPITAIiB ŠIEV. 5. Sprojemajo •• naročila ln popravila ta stroke. -- Cen* absolutno konkurenčno. Izvršujejo aa oApoaUJatva na deiolo. ilil »I Zoboteknlčnl ambulatorij Univ. zdrava b Dr. Maks o Barrv Ermanno Schultze, 1. tehnik. Trat, ulica Caserma štev. 17, IL nadstr Posebni zavod za umetne zobe brez ustu plošče. Plombiranje z zlatom, platinom ia porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zravnan je krivo rastočih zob. Zmerne cene« Sprejema od 9 do i ia od 3 do i popot* Tovarna kevčegov in potnih torb ▼ vseh velikostih ln popravil* po niskih o en ah — PoiUJatve na vse strani. Trst, ul. Sllvio Pellico štev. 8. Gostilna Max j rrst, via Potromlo Ž (pri nov, trgu). Toči »e i istrsko ln domače 6rno In belo vino, kraikl teran j vipavsko vino la Dreherjevo pivo. To6»jo I se tudi vsakovrstni likeri lntganje ter > ava j iCuhlnJa vedno pripravljena a gcrklml in mrzlimi JedUl. i Trst, via 6l««eppe Čaprln 10 (pri Sv. Jakobu) priporoča cenjenemu občinstvu svojo znano mlrođilnieo. prodaja se vsakovrstne mirodije in drugo. Sipe barve, kisline iu profumerije. Sveče. Petrolej in mineralna voda. Cene zmerre Tehnična poslovnica FRANC & KRAM C, Trst, (prej Schnabl & Co. Succ.) dobavatai Taagyn najlzvrttnefie notorje na bencin, plin, spojni plin in eatarj« aa nafta, .sistem „Diesel* stoječe in leiede nstrojbe. Lokonobllo na bsnzln la para, Prevsemsjo delo industrij sinih tovarn kakor: za *«k«, ttreji za proisvajenje olja, tvvarta lada, stroji sa kaataalaaa, stro« in sa eemeat, stroji ia nsmeMaja sa ■Izarako tfcrt, centralno kurjatev, stroji n drobij^j« različnega blaga, kemidne tovarn« itd. Nameio^^j« ca električno razvatljava in prenos moli. Elsktri8na vadlfaln za SSesv (Lm) «?tem Pedretti, kakor tudi vsdifala sa blago. Stroji sa kovaško in druge obrti. Madaraa trans arfsljat Seaaik* in cevi vsake vrsti. Skladišče vsakovrstnih tebaifinib potrebščin. Vsakovrstna cevi* ti*in stroji sa poljedelstvo in preše sa vino. Olje, sssiskl, pip« itd. vAnduro" najbolji in najcenejši pokrov kiš. — — — Proraftnnft Is oblak Velika zaloga dvokolea la ilvalBlh »tro)«v, irtiifisiv, arkaatraaav pri JJatJel - Uf Oorles, Stolna ali** it. 2 ln 4. Sabaniiaa iaiavnioa. — Prodaja aa efcrofca. Ceatli franko. Vaiika za!ag« vaak a vratnih atrajav rabijanlb po aaal Pekarna in sladcičarna MIKUSCH IrdeluJ« kruh z zdravim higiieničnim elektr. strojem. Trst - Piazza S. Francesco d'Assisi 7. Prodaja moke I. vrste, sladčfce in piepečenci, (blskotl) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmat nska in Istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. Z:-dagateij zadruge c. kr. državnih uradnikov. Državnim uradnikom 5°» popust. Ivan Krže Trat - Piazza 8. Glovannl It, L IVn I amm rnhmjakth ia kUt&raklb potr«h, €»i*IOg grrtao s kuhinjsko posodo vsake Trsu bodi od perona**, mlja emaila, kositerja ali cinka, aadalja pesKnaaUrjs^ E"- " eno posodo Ustkc itd. — Za laJje gostilničarje pip«, krogci, Hsssljecte Tino. 0rarRaimondo Bisiach opozarja svoje ceni eno odfe« malstvo, da se je vrnil v svojo urarno na svoje prejšnje mesto, Campo S. Gia-como 5, v hiSi „Delavskega konsumnega društva''. — ZA BIRMO je na razpolago bogata izber ur, verižic in priveskov po konkurenčnih cenah. Tržaška posojilnica in hranilnica reglatrovana zadruga z omejenim poroštvom. Trst, piazza Caserma Stev. 2, I. (v lastni palači — vhod po glavnih stopnjloah). Po Str. o hranllnl&nl račun I6.00A. daje na vknjižbo, na menice, na zastave m , na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ^ Eskomptuje trgovske menice. Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po 4 VI® Večje stalne vloge in vloge na tekoči račun po dogovoru. Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno fcrono. Oddaja domače nabiralnike (hranilne pušice). Telefon štev. 982, Ima varnostno celloo (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. Stanje vlog nad lO mlljonovi URADNE URE : od 9 do 12 dopoldne In od 3 do & popoldne Izplačuje se vsak delavnik ob uradnih urah. Zapomni si, da moraš prinašati samo Ottoman papir ali stročnico za svalcice in ne daj se zavesti po podrobnih posnetkih slabe kakovosti. CENTRALA v - - PRAGI - - Ustanovljena 1. 1S68. 22 podružnic. 12 ekspozitur. Delniška glavnica: K 80,000.000 Rezervni in varnostni zaklad: R 20,000.000 Žiunostensko banko, podružnica u trstu Telefon: 2157-1078. AKREDITIVI - ČEKi - IZPLAČILA BORZNA NAROČILA. IZVRŠUJE VSE BANČNE IN MENJALN1ČNE POSLE- GRADEŽ * 1 ■ ekspoziture «=— OPATIJA Rentni davek plačuje banka Iz svojega. Položnico brezplačno na razpolago.