Mašemu princu regenfu na aaši %emljif... liia se zgodomnski efctn, Jeo bo dovenski narod na seoji '^zemlji sprejel svofega viadarja .... BUi so časi, ko smo tmdi svoje knese, na odprtem poifu pri Gosposveti, severno od Celovca je sial njihov prtstol, dovenski hmet jth Je ustoiičeval v slovtnskem jeziku, leo je novoizvoljem Icnez zasedel v kmetski obleki hnežji prestcl, je moral najprej pod vednm nebom tisoiglavi fnnoŁd priseči, da bo Ščitil reveie in -zatirance in zvesto branil nsiaro pravdo" Ifudstva. Od takrat je preteJcb tisoi leL Nad naOm narodom so zavkkdali tujd ter ga zasuSnjUi na duhu vn na telesu. Iz gradov so nam zavladali nemŠki graš&Jei, iz pisarn tuji ttradntki, naš narod je posial suženj na svoji lastni grudi, edmo kneŽji kamen na Koroikem je ostal, kot pommk nekdanjih časov. Kar so pred vojsko najsavednej&i stnovi naroda komaj zamogli sanjati, se je sedaj ureani&lo. V&i ddi našega iroimenega naroda so se zbrali »n edrvždi, oiwobodili »e nadvlad« tujih narodov m ustanovili lastno driam pod lastnim vladarjem. našega rodu m hrvi ter Jemetskega pokolenja. NaŠ princ regent Aleksander, ki v immu in po oblasii svcjega oieta Petra vlada našo državo, prihaja k nam! Dan, ho bo stopd mcd rtaše Ijiulstvo, bo iiajvetjega zgodovinshega pomena, vreden, da za vedno ostane zabelježen v naS% zgodovinsJci lenpgi. 8 tem dogodhom bo na zunaj izražen in potrfen veUhi prevrat, ki se je izvršiL Narod, ki bo pozdravljal svojega vladarja, bo obhajcd praznik . osvobodih>e izpod tujteoega jarma in ustanovitve svoje lastne driave. Dotični dan bo v resnici narodnt prazmtk, dan osttoboditve, praznih zrmage. S tem nastapom bomo pokdzaii pred celim svekm, da se čutimo v resnici osvobejene in zedinjene v lastni državi. Ptaznik bo veljal torej predvsem ncrodu, to bo spomin veem Hvvtn, hi so delali in trpeli, da dožive ta dan in sp&min vsem mrtvtm, fci so padli v boju za našo svobodo m zedinjenje. Spominjali se bomo vseh naših boritelfev, lci so v težJei m dolgi dobi podjarmljenosti branili nal narod, vseh ddavceo, ki so pomagali graditi stavbo naše prihodnosti; na Škmet, fo> je obdelaval polje, naša hmetvca^ Jct je vzgajala rodbino, naši narodni voditelji in prvoboritdji, naSi pisatdji in pesnOci, vaši organizatorji in seveda tudi na&i oojaki — vsi, ki so delali in se Srtvovali, hi so legU v grob ali doživeli danaŠnji dan — tw» obhajajo dane9 spotninaki don, ko so venčan« njihove žrtve in njihovo ddo, Poidon in pozdrav mem! PoJdon in pozdrav tudi naSeaiu prvncu regm&u ost&mo. Pozdravljamo ga, ne samo hnt vidni issraz in uteleSeivje naporov, žrtev in dda vseh onih neštetitt delavcev tn bvriteljeB za naše osvobojenjc m zedinjenje, ampak tuM kot naŠega vladarja, kot osebo in človeka. Če zasledujenm izvore vladarski/i rodbin takozvanift modemih držav, najdemo, da so vse izhajale iz roparshHi hrogov in prišla do svofe oblasii potom zmjai in nasilja. Praded Habsburžanov, prvi, Jcaterega pomni zgodovina, je bd roporski vitez v Šeicarsleih gorak Vse dezde, kuiere so imeli ptxi, seboj, so pridobivcdi ali pot&m nasilja in zvijaJf, ali potom Senitovanjskih pogodb. Isto in v Še ve&ji meri odja o nemških IlolienzoUerncik. Ded našega sedanjega kralja Petora Je bit pa zaveden srbski lcmet, hi ni imel dritgega, Tcot rmno kočo in je delcd Turkom kot najemnik. Vae njegoao bogastvo so bile samo njegove izvanredne zmožnosti xn njegovo poštenje. Za viadarja ga je izbralo Ijudstm, ko je v Šasik največjdga zatiranja dvignilo zastavo upora zoper turško nasdje m Bog Je Uagoslmil to izvolitev, ko ji je dal sreČnega vspeha. Na krii in eoangdij je prisegel ziresioba in Ijudstvo jo je prrseglo njemu. NaSa vladarska rodbina stoji pred svekm, iista, in ne(madeSevana, kot nobena druga. Od Črnega Jivrija, mtanovitelja vladarske hiše, pa do sedanjega princa regenta Aleksandra so txw imeli pred seboj samo en edini cilj: svobodo naroda! Crni Jurij se je celo iivljenje boril za ta rnor, naš mdanji hraJj Peter mu je od prvih Ut posvetH vsa svoja stremljenja. Boril se Je leta 1870 na francoski strani zoper Nemce, ho' se je v Bosni uprlo Ijudstvo zoper Turke, se fe Jeot kmet preobleČen pridruiH vstašem in tam dobU bolezen, ki ga$e danes drži na postelji. Ko je iivel kot pregnanec v ovici, Je spisal vdiko zanvmivo ddo: „0 svobodi"! Kateri Eahsburžan se je kedaj peial z znanostjo? Kateri je postavtl v nevarnost iivljenje za svobodo naroda? Tudi naš princ regent je tekom svetotme vojne ddil vse napore svojega Ijudstva! StraŠno je bUa osovražena naša oladarska rodbtna pred vnogočniki iega sveta. Vsakemu je znano, kako sojo v prej&njik Časik zasramovcdi! A vendar stoji, Jcot nobena druga, itsta pred irvetonu Tudi najhufši sovrraSniki ntso mogli nafti i* njihovem zasebnem iivljenju nobenega onik madežev, katerik so bile polne druge vladarske hiše. Psovali so jo, Jcer so jo sovražtli, a niso mogli umazati nfenega poštenja. ZahvaUti moramo Previdnost bo&jo, da natn je takoj ob ustanovitvi naše skupne države dala vladarsko rodbino, ki jt jamstvo našega mirnega razvoja! Kako težko bi bilo naše stališie, ako bi se morali šele sedaj prepirati med seboj, (e hočemo republiko ali kraljevino, iz katere stranke naj bo predsednik in kakšno moi naj ima. Tako so nam. prrihranjeni vsaj ti temeljni boji. Pozdravljen torej na naši zemlji in med nahm Ijudstvom, leot atmbol naše svobode in zedinjenja, predstavitelj slavne. rodbine, lcije, kot nobena druga, veliko doprinesla k osvoboditvt narodu, potomee srbskega kmeta, svobodiio izvoljen od lastnega naroda, pozdradjen kot Bovek in kot vladar!