List 18.
Politični oddelek.
Kongres slovanskih časnikarjev.
Letošnji shod slovanskih časnikarjev se bo vršil o Binkoštih v Ljubljani. I^o^sgm, kar je doslej čuti, bo Jid&ležba jako-L&Ltna, č$ pa bo kongres tudi rodil kaj praktičnega sadu, to je dr.ugo, vprašanje.
Doslej so se vršili trije  shodi   slovanskih časnikarjev.  Prvi* je bil v Pragi, drugi v Krakovu, tretji v Dubrovniku. Pred vsakim teh kongresov se je v prvi vrsti povdarjala njegova velika- politična   naloga, poglobiti in utrditi vzajemnost mej avstrijskimi Slovani in   zbližati posamezne  slovanske  narode, da se sča-soma združijo v močno falango proti skupnim sovražnikom.   Šele v drugi vrsti se je povdarjala organizacija  slovanskega  časnikarstva v svrho   emancipacije od nemškega časopisja.
Dosedanji kongresi niso rodili sadu. V političnem oziru že celo. ne. Pri vsakem teh kongresov so na-stale razprtije, prišlo je do mučnih prizorov in so se le poglobila starš: nasprotja. Zlasti drastično se je to pokazalo na shodu v Dubrovniku, ki se je vršil v znamenju srbskohrvatskega razpora in silno disgu-stiral prav tiste, ki so najbolj goreli za kongrese ter si od njih največ obetali. Da se tudi glede organizacije slovanskih časnikarjev na teh treh shodih ni ničesar pozitivnega storilo, je znana stvar.
Z ozirom na te neprijetne skušnje pri prejšnih kongresih se hoče letos politična vprašanja sploh postaviti popolnoma v ozadje oziroma jih povsem izključiti, in shodove razprave omejiti zgol na stanovske zadeve oziroma na vprašanje, ki se strogo tičejo časnikarstva.
To stališče je popolnoma pravilno. Tudi v drugih narodih se bavijo časnikarski shodi jedino-le s strokovnimi zadevami in ne z reševanjem političnih zadev.
Toda: Ako je časnikarskemu shodu namen zgol strokoven, potem bi se bil moral pripravljalni odbor tudi sam po tem ravnati in opustiti vse, kar vzame temu shodu njegov pravi značaj in zamore provzro-čiti razpore. To pa se ni zgodilo.
Na dnevnem redu je na pr. predavanje o Juriju Križaniču kot predstavitelju slovanske vzajemnosti. Križanič je gotovo jako interesanten pojav v zgodovini slovanskih narodov, ali to je gotovo, da se mnogi nikakor ne strinjajo z njegovimi nazori in da pride lahko na časnikarskem shodu radi teh nazorov do takšnih protestov, kakor jih je provzročil profesor Zdziechowski v Dubrovniku, ko je oznanjal evangelij ruskega filozofa Surovina. Mi na pr. nikakor nismo ne Krizaničevih ne Surovinovih mislij, nego stojimo na stališču, ki ga je označil Havliček.
Pa storila se je še druga napaka. V isti sapi, ko se zatrjuje, da bo shod zgol strokoven shod, s katerega so izključeni politični, verski in drugi pre-Diri, vjsti ^api se tudi naznanja, da bO poleg časnikarjev vabljeni tudi razni imenitniki, to je politične osebe. Ako ima časnikarski shod nepolitičen, strogo strokoven značaj, potem ne vemo, čemu se vabijo možje, ki niso časnikarji, ampak k večjemu časnikarski kibici, možje, ki časnikarstvo k večjemu porabljajo v svoje bodisi politične ali osebne namene, sicer pa nimajo pri časnikarstvu  direktnih interesov.
Na Francoskem in v Nemčiji se vrše vsako leto časnikarski   kongresi   ali vsi   so   strogo   strokovnega značaja in udeležujejo se jih samo  časnikarji po po-poklicu.    Kadar  se  bodo   tudi slovanski časnikarski kongresi vršili v tem okviru, bodo imeli tudi uspehov, prej pa najbrže ne.