»ss Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur Obisk komisije za manjšine v petek v Trstu Ob koncu prejšnjega tedna je bilo na sedežu generalnega konzulata Slovenije v Trstu koristno srečanje komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu slovenskega parlamenta z velikim številom predstavnikov ustanov in organizacij, ki na različnih področjih delujejo v naši skupnosti. Komisijo sta vodila predsednik Marjan Schiffrer in podpredsednik Davorin Terčon. Avdicije so trajale ves dan in so nedvomno veliko pripomogle k temu, da so si poslanci slovenskega parlamenta ustvarili celovito sliko o izredno pestrem delovanju naših organizacij. Jasno je tudi, da so prišli na dan vsi problemi, ki jih doživljajo ustanove, mnoge izmed katerih se že dolgo časa ne morejo izkopati iz finančnih težav, nekaterim pa gre celo za preživetje. Slovenski poslanci so srečanje ocenili kot izredno koristno, presenečeni pa so bili tudi nad pestrostjo aktivnosti naše skupnosti. Člani komisije so vsekakor ocenili, da je delo zamejskih ustanov za preživetje naše skupnosti v Italiji bistvenega pomena in so se zavzeli za to, da se povišajo finančna sredstva, ki so namenjena manjšini. V tem smislu so tudi napovedali prizadevanja, da se sprejmejo ustrezni amandmaji k državnemu proračunu. Člani komisije so izrazili prepričanje, da mora izboljšanim odnosom med Italijo in Slovenijo slediti tudi reševanje manjšinskega vprašanja. Polaganje vencev bo 31. Generalni konzulat Republike Slovenije sporoča, da bo polaganje vencev v petek, 31. oktobra. Naše grobove bosta obiskali dve delegaciji z naslednjim sporedom: Topolovo ob 9. uri. Sv. Lenart ob 10., Oborča ob 11. Cenebola ob 13.30 in Osojani ob 16. uri; druga delegacija pa začne ob 9. uri pri Sv. Stoblanku, ob 10. bo v Gorenjem Tar-biju, ob 10.30. pri Sv. Pavlu Černetič in ob 15. uri v Matajurju. O-srednja slovesnost bo v Čedadu ob 12. uri. Interesse di Marini per i nostri problemi Il segretario nazionale del Partito popolare Franco Marini ha ricevuto venerdì scorso a Gorizia, dove si svolgeva il congresso regionale dei popolali, una delegazione della SGKZ - Unione culturale economica slovena. Guglielmo Cerno, Branko Jazbez e Livio Semolič hanno illustrato al segretario Marini alcune questioni relative alla minoranza slovena che attendono risposte rapide. In primo luogo si tratta della legge di tutela, del rifinanziamento della legge 46 e del problema del Primorski dnevnik. Franco Marini ha mostrato interesse per i problemi sottopostigli e si è dichiarato disponibile ad approfondirli assieme ad altri parlamentari del PPI a Roma. Burnjak Crnivarh - Montefosca 26.10.1997 9.00 Zbirališče na Stupci (Podbonesec) Pohod iz Stupce do Crnegavarha Ritrovo a Stupizza (comune di Pilifero) Camminata da Stupizza fino a Montefosca 11.30 Slovenska Sv. Maša - S. Messa in sloveno 12.30 Pasta in burje za vse udeležence Pasta e caldarroste per tutti i partecipanti 16.30 Povratek v dolino - Ritorno a Stupizza V Tojacovi hiši bo razstava kmečkih pridelkov Mostra dei prodotti agricoli locali Popoldne... igre, muzika, ples in seveda dobra družba Nel pomeriggio... giochi, musica, balli e divertimenti mmtimmmmmmitmmmmmmmm olivelli Pitterò CIVIDALE DEL FRIULI (UD) TEL. (0432) 731509 MANZANO (UD) TEL. (0432) 754200 Telefon 0432/731190 CEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predai / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662196 Filiale di Trieste St. 40 (881) • Čedad, četrtek, 23. oktobra 1997 Presenti numerosi amministratori di Friuli e Slovenia novi tednik Slovencev videmske pokrajine Stregna: presentato il progetto Kolovrat OVRAT Da destra il sindaco di Stregna Garbaz, il sindaco e vicesindaco di Brda Mužič e Podvršič; nella foto a destra la dott. Nataša Pobega del Ministero dell’economia della Slovenia Potrebni skupni koraki Na “Burnjaku”, tradicionalnem vaškem prazniku v Gorenjem Tarh ju je prišlo do'zanimive in pomembne pobude. V polni župnjiški dvoranici so v nedeljo popoldne predstavili projekt Kolovrat, ki teži k gospodarskemu, kmetjiskemu in turističnemu oživljanju območja od Solkana do Matajurja. Presenetljivo je bilo ugotavljati, kako se načrtovalci oz. krajevni upravitelji tako na italjanski kot na slovenski strani meje nagibajo k istim rešitvam, oz. precej podobnim predlogom, beri na strani 2 Il progetto Kolovrat, che si propone di rivitalizzare dal punto di vista economico, agricolo e turistico l’area che da parte slovena va dal Sabotino al Matajur e dalPIsonzo al fiume Judrio, è stato presentato domenica pomeriggio nella sala parrocchiale di Tribil superiore. Dopo il saluto del sindaco Claudio Garbaz, davanti ad un pubblico molto folto e qualificato, vista la presenza di amministratori della Comunità montana Valli del Natisone e provenienti dalla vicina Slovenia, il team di progettisti - Aldo Jerončič e Dušan Luin in primis - ha illustrato le parti salienti di questo progetto che la Slovenia intende realizzare nell’ambito del programma europeo Phare CBC (cross-border programme). Il si- gnificato che viene attribuito all’iniziativa è stato sottolineato anche dalla presenza della dott. Nataša Pobega del Ministero dell’economia della repubblica di Slovenia. Il progetto Kolovrat, che prende il nome dal “Kanalski Kolovrat”, in termini amministrativi comprende l’area dei comuni di Nova Gorica, Brda, Canale d’I-sonzo, Tolmino e Caporetto che esattamente un anno fa hanno sottoscritto una dichiarazione comune. Si salda al progetto de “Le strade della pace”, che intende valorizzare dal punto di vista culturale, storico e turistico il fronte dell’I-sonzo con l’intento di promuovere la cultura della pace e della collaborazione tra popoli, (jn) segue a pagina 2 VENDITA: / FOTOCOPIATORI / FOTOCOPIATORI A COLORI / ASSISTENZA TECNICA QUALIFICATA novi mata j ur četrtek, 23. oktobra 1997 2 Alla presenza di molti amministratori di Friuli e Slovenia Il progetto Kotovrat presentato Aktualno segue dalla prima Diversi e di grande interesse al suo interno i progetti museali, dal museo naturale, all’aperto che è rappresentato dallo stesso Kolovrat al museo della casa contadina a Zapatok e al museo del mulino ad Ajba. L’infrastruttura viaria è posta in primo piano. Attualmente, ha ricordato l’ing. Jerončič, sono in corso la costruzione della strada di ri-collegamento trasversale Volče- Soiarie- confine di stato ed i sentieri forestali, le future strade turistico-fore-stali. Alla Comunità europea è stato presentato il progetto di modernizazzione della strada Sleme - Soiarie -Vrhovlje, mentre sono in corso colloqui per la riclassificazione della strada che corre lungo il confine Livek -Srednje - Kambreško - Lig -Britof - Golo Brdo - Neblo. Va detto a questo proposito che per il prossimo anno è prevista l’asfaltatura della strada LivSke Ravne - Soiarie. La volontà e l’opportunità di collaborazione in un’area che pur divisa dal confine è per molti aspetti omogenea e si trova ad affrontare gli stessi problemi demografici ed economici è stata espressa da tutti gli intervenuti. Anche perchè nell'ambito dei programmi europei, i progetti devono riflettersi specularmente su entrambi i lati del confine. La dott. Pobega ha ricordato come unendo le forze potremmo presentarci in modo più efficace e competitivo in contesti molto più ampi. Il presidente Giuseppe Mari-nig, il sindaco di Brda Franc Mužič ed il console Tomaž Pavšič hanno ribadito la volontà di lavorare assieme nell’interesse della popolazione che sul confine vive. A rendere ancora più incisivo l’incontro ci ha pensato infine l’assessore alla Comunità montana Bonini che ha illustrato agli ospiti sloveni gli ostacoli contro cui si scontrano gli amministratori che lavorano alla realizzazione dei progetti di cooperazione transfrontaliera e che vanno da un insufficiente scambio di informazioni ad una difficoltà a trovare gli interlocutori giusti anche a causa del diverso sitema di autonomie locali in Slovenia e nel nostro paese. Un intervento il suo che ha forse smorzato qualche entusiasmo, è servito però ad indicare con chiarezza qual’è la direzione che gli amministratori di Slovenia e Friuli devono imboccare per dare corpo e sostanza alla volontà di costruire nuove opportunità economiche per tutta la nostra area. E i tempi sono sempre più stretti, (jn) Vsako jutro, ko se odpravljam na delo v svoj rimski urad, me na trgu Campo de fiori, kjer je zelenjavna tržnica, sredi stojnic pozdravi mrki bronasti kip heretiku Giordanu Brunu, ki so ga tu živega sežgali na grmadi. Campo de’ fiori je blizu Tibere, čez reko je Angelski grad, kjer je inkvizicija imela svoje strašne zapore. Ko so cerkveni sodniki nekomu ugotovili krivoverstvo, so ga predali svetni oblasti. Prepeljali so ga čez reko, da so ga na travniku pred zbrano množico živega sežgali. Ce je bil kdo premožen, je moral rablja podkupiti, da gaje milostno zadavil preden je podtaknil smrtnosni plamen. Pred skoraj dvajsetimi leti sem se po Rimu klatil kot član “Cassandrove komisije”, ki je za predsedstvo vlade proučevala problem zaščite slovenske manjšine. Po neki seji sem v starinami listal po knjigi o procesih cer- kvene inkvizicije. Zapisniki so se redno končali z navedbo, da je bil obsojen sežgan na grmadi. Med njimi sem našel le bežen zapis, daje bil v letu 1595 na tem trgu živ sežgan neki “Petrus ex Char-niola”. Kranjski Peter, torej. Prepričan, da gre za Trubarjevega učenca sem med predstavitvijo svoje knjižice “Rimski mlini” pozval naše zgodovinarje, naj raziščejo ta primer, saj v naših zgodovinah ni bilo o kakem “kranjskem Petru” nobene sledi. In vendar je bil pomemben, če so ga sežgali v Rimu. No, minilo je 15 let in Silvano Cavazza je v zborniku o zgodovini oglejskega patriarhata zabeležil tudi ta primer. Gre za Petra Kupljenika, katoliškega duhovnika, ki je 1563 sprejel Trubarjev in Lutrov nauk. Bil je med najbolj priljubljenimi protestantskimi pridigarji na Gorenjskem. Deželni knez Karel ga je dal zapreti, a ne za dolgo. Kranjski deželni stanovi so se zavzeli zanj in Kupljenik je ostal na Kranjskem tja do 1587, ko so ga brižinski žandarji ujeli in izročili inkviziciji v Videm. Obsodili so ga na dosmrtno ječo, a je ušel. Zatekel se je v Ljubljano, kjer se je skrival par mesecev, a so ga na poti iz Ljubljane spet zajeli in odpeljali v Gradišče ob Soči, od tod pa z oboroženim varstvom v Benetke. Inkvizicija na laguni se ga je otresla in preko Ancone izročila Rimu. Kupljenik je bil očitno pomembna osebnost slovenskega protestantizma, sicer bi ga ne zadržali v inkvizicijski ječi Angelskega gradu celih pet let in z najrazličnejšimi načini prepričevali, naj se odpove Lutru in prestopi v “pravo” vero, vendar se ni dal premamiti in ni ničesar preklical. Leta 1595 so ga živega sežgali na grmadi, sredi Campo de’ fiori. Menihi družbe obglavljenega sv. Janeza, ki so ga pospremili na morišče, so pozneje zapisali, da je umrl kot “zakrknjen krivoverec”. Sedaj je ta stari rimski trg, od nekdaj simbol upornosti, tudi meni bolj domač in drag. Potrebni so novi skupni koraki s prve strani Tu in tam polagamo precejšnje upe v kakovosten razvoj turizma, ki naj upošteva in vrednoti naravne, zgodovinske in kulturne danosti, kar posredno pomeni tudi da je skrb usmerjena tudi v ustrezno zaščito teri-torja. Seveda pa te dejavnosti morajo bistveno prispevati k ekonosmki rasti našega območja. To kar bi želeli prodajati eni in drugi je pestrost narave, kulturno in zgodovinsko dediščino, enogastronomsko bogastvo, sprostitev in zabavo. Oboji se zavedamo, da moderni turizem ne želi in tudi ne upošteva mej in da bi bili s skupno ponudbo eni in drugi močnejši in vablji-vejši. Oboji se obračamo na Evropsko unijo, zato, da bi naše projekte finančno podprla. Združujejo nas zgodovinske izkušnje, saj nase-!j ujej mo območje, ki ga je meja ostro ločevala le v zadnjih petdsetih letih in tudi po jezikovnem in kulturnem izročilu smo si podobni. Toda, presenetljivo, kljub vsemu kar nas združuje, nismo še sposobni v sp ost aviti med nami pravega dialoga, ne znamo prevesti v učinkovite skupne projekte tisto voljo po sodelovanju, ki obstoja, je globoka in iskrena. To je jasno prišlo na dan v nedeljo v Gorenjem Tar-biju in v tem vidimo najbolj pozitiven moment srečanja. Seveda, odprtih problemov je precej, največji verjetno je problem sogovornikov, ki na eni in drugi strani meje oblikujejo načrte in jih uresničujejo, tistega telesa, oz. omizja, kjer naj bi skupaj prejeli za delo. Kar se tiče Benečije je bilo precej časa zamujenega tudi zaradi prepočasnosti Dežele in njenih pogosto nerazumljivih izbir. Nekaj pa je jasno vsem in sicer, da ni dosti čaša na razpolago, s hitrimi koraki se približuje čas, ko bo Slovenija vstopila v Evropsko zvezo in vse ugodnosti, ki so nam sedaj ponujene bodo šle po vodi. Zato je treba pohiteti in poiskati nove rešitve in nove oblike dialoga, (jn) Koraki naprej v slovenski zunanji politiki Aktivnosti Slovenije na diplomatski ravni so prejšnji teden vnovčile kar precej uspeha. Napomembnej-ša je seveda vest, da je Slovenija postala nestalna članica Varnostnega sveta Organizacije Združenih narodov, kar je bil eden izmed njenih kratkoročnih ciljev in za katerega se je slovenska diplomacija zelo angažirala. Na zasedanju generalne skupščine OZN je slovensko državo od 170 držav podprlo 140, kar je lepo priznanje, čeprav je to glasovanje obenem Sloveniji nakopalo nekaj problemov v odnosih z Makedonijo, ki je bila drugi konkurent iz paketa vzhodnih držav, a je prejela le 30 glasov. Da je lahko neka država ohranjanja miru in varnosti v svetu, ima široka pooblastila, njegovi sklepi pa so tudi obvezujoči za vse države članice OZN. Seveda se marsikdo sprašuje, kakšno vlogo lahko ima v Varnostnem svétu mala državica, potem ko je splošno znano, da je VS že dolga leta neke vrste ekskluzivni klub stalnih članic ZDA, Rusije, Velike Britanije, Kitajske in Francije, ki imajo glede razmer v svetu glavno besedo. Lahko ima samo eno, in sicer to, da nadaljuje s svojo načelno politiko, s katero si je znala poiskati pot v srednjeevropskem prostoru in s katero je krenila tudi v uspešno urejanje svojih odnosov s sosedi. r sc**-**© Una bella vignetta autoironica del Deio sull'ingresso della Slovenia nel Consiglio di sicurezza dell’ONU izvoljena v Varnostni svet, je potrebna dvotretjinska podpora generalne skupščine in tokrat je bila krepko presežena. To za Slovenijo pomeni veliko. Je nadaljnji korak iz mednarodne anonimnosti, obenem pa tudi potrditev, da večina držav v svetu ocenjuje, da se je slovenska država uspešno izmotala iz zapletenega balkanskega vrveža, v katerem bosta mir in stabilnost še dolgo pod velikim vprašajem. Res je sicer, da tudi svetovna organizacija že dalj časa ni več to, kar je včasih bila in je potrebna korenitih sprememb, če hoče v svetu odigrati še kakšno vlogo. Kljub temu pa je za Slovenijo to veliko priznanje in hkrati prevzem nemajhnih soodgovornosti. Varnostni svet namreč sprejema najpomembnejše sklepe glede To je prejšnji teden potrdil tudi novi slovenski zunanji minister Boris Frlec, ki je v Rimu sodeloval na konferenci o Albaniji. Slovenija je dejavno vključena v prizadevanja za stabilizacijo razmer v tej državi, ki ne potrebuje mednarodnega žandarja, pač pa politiko razvoja in investicij, da se vzpostavi proces rasti normalnih demokratičnih odnosov. Za nas je vsekakor pomembno tudi dejstvo, da se je slovenski zunanji minister prvič sestal z italijanskim kolegom Dinijem, ki mu je ob potrditvi dobrih odnosov med državama tudi dejal, da postopek za odobritev zaščitnega zakona za našo skupnost napreduje. Da bi le enkrat prišel do konca, ostaja naša, doslej še nepotešena želja. (D.U.) La Slovenia nel Consiglio di sicurezza La Slovenia tra i VIP dell ONU Dal primo gennaio 1998, per due anni, la Slovenia farà parte del Consiglio di sicurezza delle Nazioni Unite che è composto da 15 membri, di cui 5 permanenti e con dirittto di veto (Usa, Francia, Russia, Gran Bretagna e Cina) e da dieci membri non permanenti che a rotazione assumono la grande responsabilità di guidare l’importante organismo intemazionale. L’elezione della Slovenia che ha avuto un così ampio consenso nell’assemblea generale delle Nazioni Unite è un importante riconoscimento per la giovane repubblica e per la sua politica estera. A chi vanno gli archivi? La settimana scorsa c’è stata a Belgrado un 'importante riunione a cui hanno partecipato i direttori degli archivi di Slovenia, Bosnia ed Erzegovina, Macedonia, Croazia e Jugoslavia. Si è trattato di un incontro di carattere informativo in cui è stato sollevata la questione del ripristino della collaborazione professionale tra i di- versi archivi e dello scambio di informazioni anche tramite posta elettronica. Uno dei temi da affrontare è anche quello della successione, dell’eredità di tutto il materiale d’archivio della ex Jugoslavia che riguarda il periodo che va dal 1 dicembre 1925 al 25 giugno 1991. La stagione dei festival E toccato al Teatro stabile sloveno di Trieste, con A-frika di Boris Kobal, l’onore di aprire venerdì scorso a Maribor la 32. edizione del festival “Borštnikovo srečanje”, dove viene presentato il meglio della produzione teatrale slovena. Quasi contemporaneamente si è aperto a Lubiana il terzo festival internazionale di arti moderne Mesto žensk (La città delle donne). Fede e nazionalismo Si è svolta nei giorni scorsi a Bled l’annuale conferenza delle commissioni ecclesiali europee “Giustizia e pace”. Il tema principale affrontato è quello del nazio- nalismo e della questione delle minoranze. Nel corso della conferenza, a cui hanno partecipato esponenti di 25 paesi europei, hanno affrontato anche temi come la giustizia e la sicurezza sociale, la pena di morte, i diritti umani nella Chiesa e la privatizzazione, una questione molto controversa in tutti i paesi postcomunisti. Accordo commerciale Dal primo gennaio dovrebbe entrare in vigore un accordo commerciale tra Slovenia e Croazia che dovrebbe eliminare i dazi doganali per l’80% dei prodotti industriali sloveni e dunque dovrebbe favorire le esportazioni in Croazia. Aiuti all’Albania Durante il suo primo impegno intemazionale in qualità di ministro degli esteri, Boris Frlec, partecipando ad una conferenza a Roma, ha assicurato l’impegno della Slovenia a favore dell’Albania. La Slovenia è pronta a collaborare per la ricostruzione delle infrastrutture ed anche mettendo a disposizione le proprie esperienze riguardo gli enti statali. 'VX • ima Stojan Spetič Kultura novi matajur četrtek, 23. oktobra 1997 3 Celebrazioni con una mostra itinerante ed un libro I vent’anni d’arte di Loretta Dorbolò Vent’anni di arte, di mostre, di esperienze. Vent’anni di vita. Se è davvero possibile riassumere tutto questo, allora l’iniziativa che vede per protagonista Loretta Dorbolò, pittrice originaria di Biarzo, è il modo migliore. Una mostra itinerante, accompagnata da un libro che raccoglie i suoi dipinti ma anche alcuni suoi scritti e gli interventi degli scrittori Carlo Sgorlon e Mino Milani, è il progetto voluto da un gruppo di amministrazioni comunali e provinciali per celebrare il ventennale di attività pittorica di Loretta, “un’artista che ha saputo farsi interprete di un’epoca, che ha mantenuto nel suo intimo una freschezza ed un’intensità narrativa particolari”, come si legge nella presentazione dell’iniziativa. Ad essa concorrono i comuni di Concordia sulla Secchia (Modena), dove Loretta vive dal 1970, S. Pietro al Natisone, dove è nata, Fiorano Modenese, Meldola (Forlì), S. Benedetto Po (Mantova), la Comunità montana Valli del Natisone e l’Ente Friuli nel mondo, mentre hanno dato il loro patrocinio le amministrazioni provinciali di Udine e Modena e l’assessorato alla cultura della Regione Emilia-Romagna. E’ stato necessario un anno di lavoro per mettere assieme vent’anni di opere d’arte e di scritti di Loretta, materiale raccolto in un libro intitolato “La notte dei falò” che sarà presentato venerdì 31 ottobre nel palazzo comunale di Concordia. Nella stessa occasione sarà inaugurata la mostra antologica, risultato di una lunga ricerca sulle centinaia di opere realizzate in ventisette anni di pittura (il ventennale si riferisce all’anniversario della prima mostra della pittrice, realizzata a Reggio Emilia). A queste - in particolare nella pubblicazione - si sommano una serie di scritti dell’artista, ricordi d’infanzia, pensieri sulla pittura e sulla vita di ogni giorno, “forme espressive a volte leggere e a volte profonde -si legge in un ritratto di Loretta - venate da una sottile e graffiante ironia e autoironia”, un narrare “al femminile, denso di una sensibilità particolare che racchiudeva in sè una voce corale, quasi una storia intima e collettiva assieme”. La mostra, che resterà a-perta fino al 12 novembre, diventerà itinerante e verrà accolta nel 1998 a Cividale, Meldola e S. Benedetto Po, nel 1999 a Fiorano Modenese. Ob80. letnici bitke Kobaridu V soboto 25. oktobra, v prostorih hotela Hvala v Kobaridu bo mednarodni znanstveni simpozij “Ob 80-letnici bitke pri Kobaridu”, ki ga prirejajo Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, Občina Kobarid in Kobariški muzej. Na njem bodo sodelovali zgodovinarji in drugi izvedenci iz Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Po uvodnih nagovorih ministra Marinčka, župana Gregorčiča in Cimpriča iz Kobariškega muzeja, ob 10. uri zjutraj, se bodo zvrstili naslednji referati: Branko Marušič, Od Campoformida do Kobarida; Giorgio Roc-hat, Vojaški aspekti bitke pri Kobaridu; Bruna Bianchi, Disciplina ter odnos med častniki in vojaki; Karl Stuhlpfarer, Komunikacija in organizacija; Nataša Nemec, Soška fronta - bitka narodov; Tibor Bolla, Udeležba madžarskih enot; Lovro Galič, Udeležba hrvaških in bosanskih enot. Delo se bo nadaljevalo v popoldanskih urah s pričetkom ob 14.40. uri. Prvo predavanje bo imel Valter Lukan, Historiografija o bi- tki pri Kobaridu v Avstriji in Češki, sledili bodo Petra Svoljšak, Odmevi v slovenskem tisku; Damjana Fortu-nat Černilogar, Doživljanje bitke na Tolminskem; Gustavo Comi, Okupacija Fur- lanije; Giovanna Procacci, Odmev v italijanskem javnem mnenju; Mario Isnenghi, Odmev v italijanski kulturi in družbi. Ob 17. uri je predvidena tudi razprava. Vlada republike Slovenije, Občina Kobarid in Kobariški Muzej organizirajo spominsko prireditev od 80. letnici bitke pri Kobaridu, ki bo v nedeljo 26. oktobra ob 15. uri na trgu v Kobaridu. Slavnostni govornik bo minister za kulturo republike Slovenije Jožef Školč. Sledila bo ob 16.30. uri v Kobariškem Muzeju otvoritev razstave “Evropski narodi ob Soči 1917”. KOBARIŠKI M U Z E J Operazione foibe a Trieste Venerdì 24 ottobre, alle ore 20,30, presso la Biblioteca comunale in Borgo San Pietro a Cividale ci sarà la presentazione deH’ultimo volume della collana “I quaderni del Picchio”, delle edizioni Kappa Vu di Udine, “Operazione foibe a Trieste” di Claudia Cemi-goi. Il volume sarà introdotto dal sen. Stojan SpetiC, all’incontro sarà presente anche l’autrice. La presentazione del libro che illustra “come si crea una mistificazione storica: dalla propaganda nazifascista attraverso la guerra fredda fino al neoirredentismo , come si legge nell’invito, sarà un’occasione anche per parlare del revisionismo storico e dei problemi del confine orientale. Il libro di Claudia Cernigoi è il frutto di una ricerca, basata sul confronto analitico dei documenti disponibili che affronta uno dei dei nodi della questione: chi e quanti sono stati gli infoibati e gli scomparsi nella zona di Trieste. Come spiega l’autrice nell’introduzione, lo spunto per questa ricerca le è stato dato dalle dichiarazioni del PM Pittino che ha chiesto il rinvio a giudizio per “genocidio” di alcune persone e che «ha più volte asserito che una delle “prove” basilari della sua inchiesta sono i libri pubblicati dal pordenonese Marco Pirina». Con estrema pazienza Claudia Cernigoi ha preso in mano gli elenchi pubblicati in quei libri, ha indagato sui 1458 nomi relativi alla zona di Trieste, ed è arrivata a risultati clamorosi, stabilendo che in questi elenchi che servono da base ad un’importante inchiesta della magistratura, gli errori sono il 64,6% (nomi di rimpatriati o duplicati - triplicati in qualche caso - o di morti per altre cause e in altri periodi, addirittura nei campi di concentramento nazisti). Le ricerche di Claudia Cernigoi, pubblicate già in parte sul periodico La Nuova Alabarda, da lei diretto, hanno contribuito a convincere Pirina a far ritirare dal commercio il suo libro Genocidio . Ora inserite organicamente in un inquadramento storico e accompagnate da una analisi dei vari processi sulle foibe che erano già stati fatti nell’immediato dopoguerra, queste ricerche si offrono a quanti vogliono veramente capire cosa è successo a Trieste negli anni tremendi della guerra. Kakšne so perspektive in nevarnosti za manjšinske skupnosti V elektronski dobi 8. Evropski kongres prireja dežela Koroška Od 6. do 8. novembra, v kongresni hiši Millstatt na Koroškem, bo osmi Evropski kongres narodnih skupnosti. Tema, ki jo bodo obravnavali je “Narodne skupnosti v elektronski dobi”, torej v ospredju zanimanja bodo fiziki in šanse, ki so povezane s temi sredstvi. Pobudo prireja Dežela Koroška, sopriredi-telj pa je Evropska zveza manjšinskih televizijskih in radijskih ustanov. Otvoritev kongresa bo v četrtek 6. novembra ob 17. uri, ko bosta spregovorila državni sekretar za kulturo Pe- ter Wittmann in deželni glavar Christof Zematto. Uvodno poročilo bo imela polito-loginja iz New Yorka, Bianca Jagger. Nato je v programu multivizualni show, ki mu bo sledil sprejem pri deželnem glavarju. Diskusija na kongresu bo potekala na plenarnem zasedanju in v treh delovnih skupinah. V petek 7. novembra ob 9. uri bodo predvajali film, ki je bil nagrajen ob 1. festivalu manjšinskega radia in televizije v Krakovu v oktobru 1997. Sledila bodo predavanja in prispevki na od 6. do 8. novembra naslednje teme: “Tehnične možnosti: info highwayi -nove šanse za manjšine”, “Minimalni standard za oskrbo narodnih skupnosti z mediji”, “VeCina in manjšina -partnerstvo na radioteleviziji”. Petek popoldne se bo razprava nadaljevala po delovnih skupinah. V soboto 8. novembra bo od 9. uri plenum s poročili delovnih skupin, sledila bo diskusija in nato še sklepni del. Kot dodatno informacijo naj dodamo še, da so jeziki na konferenci nemščina, slovenščina in angleščina. Cividale: corsi di sloveno Il circolo culturale Ivan Trinko di Cividale organizza anche quest’anno i corsi li lingua slovena per adulti che sono articolati su due livelli, il corso iniziale e quello avanzato. Entrambi prevedono due ore settimanali di corso da novembre a maggio. L’incontro preliminare con l’insegnante è stato fissato per lunedì 3 novembre alle ore 19. Chi desidera iscriversi o avere ulteriori informazioni si rivolga al circolo Trinko dal lunedì al venerdì, dalle 8.30 alle 16 (tel. 731386). Rok za prošnje poteče 10. novembra Letos šest štipendij iz Sklada Sardoč Upravni odbor “Sklada DorCe Sardoč”, ki je bil ustanovljen na osnovi naročila gospe Anna Ursini-SardoC in ima namen pomagati potrebnim in zaslužnim mladim študentom, pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, razpisuje nateCaj za dodelitev sledečih štipendij: a) dve štipendij v znesku milijon lir, za učence Zavoda za slovensko izobraževanje v Spetru Slovenov. Prošnji mora priložen družinski list in zadnja davčna prijava vseh družinskih Članov. Štipendij bosta dodeljeni v enkratnem znesku do 30. decembra 1997. b) tri štipendije v znesku dva milijona in petsto lir za univerzitetne študente. Pro- šnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjžnjice z izidi opravljenih izpitov, družinski list in davčna prijava družinskih Članov. Štipendije bo dodeljena v znesku milijon lir do 30. deembra 1997 in v petih mesečnih obrokih po tristotisoC lir do 30. maja. c) ena štipendija v znezku pet milijonov lir za postdi-plomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti, potrdilo o opravljenem uni- verzitetnem študiju s konCno oceno, družinski list in davčna prijava družinskih članov. Štipendija bo dodeljena v znesku milijon lir do 30. decembra 1997 in v petih mesečnih obrokih po osem-stotisoC lir do 30. maja. V prošnji morajo biti navedeni podatki ob eventuel-nih drugih štipendijah in podatki bančnega raCuna na katerega bo štipendija nakazana. Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 10. novembra 1997 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: “Sklad - Fondazione Dorče Sardoč” c/o Studio legale Sanzin - Odvetniška pisarna Sanzin, ulica Diaz št. 11 Gorica - Gorizia. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. člena statuta sklada. Za vse potrebne informacije so na razpolago člani upravnega odbora Boris Peric (tel. 0481/32545), Zdravko Cu-strin (tel. 0481/387310), Vera Tuta Ban (tel.040/299632) in Karlo Četnic (tel. 0481 /78100). Prispevajte za “Sklad Dorče Sardoč”, na tekoči račun Stev. 403430 Pri KMEČKI BANKI - Gorica novi mata jur Četrtek, 23. oktobra 1997 Aktualno “Questa chiesa va ristrutturata” L'allarme di don Zuanella per l'edificio di Vernassino “E’ una cosa vergognosa”. Il parroco di Savogna e Tercimonte, don Natalino Zuanella, non ha mezzi termini nel definire lo stato in cui si trovano la chiesa ed il campanile di Vernassino, ma soprattutto l’assenza di un intervento da parte della Curia udinese. Intervento auspicato da tempo, in un primo tempo deciso e poi, per cause ignote, revocato. La chiesa dei santi Primo e Feliciano, la cui struttura originaria risale al XV secolo, “è l’unica chiesa parrocchiale della Benecia che non è stata ancora ristrutturata”, afferma don Zuanella, che spiega come in altre parrocchie si sia intervenuti per chiese che erano state costruite appena un secolo fa. «Era stato iniziato un progetto di ristrutturazione -dice don Zuanella - ma poi il progettista è morto e il lavoro è passato ad un altro. Nel frattempo però la chiesa non è più entrata nella lista degli edifici su cui intervenire. Così oltre al danno c’è anche la beffa, perché ho dovuto pagare il progetto”. Il parroco di Savogna, che solo da otto anni si occupa anche della comunità di Vernassino, indica chiaramente chi si dovrebbe muovere per poter riadattare la chiesa: la Curia udinese, e in particolare una commissione che si occupa degli edifici di culto da recu- perare, dove però - è sempre don Zuanella che fa sapere - pare non ci siano fondi sufficienti. Quindi, con un pizzico di filosofia che però non risolve il problema, aggiunge: “Chi ha avuto ha avuto, chi ha dato ha dato”. Intanto il parroco sta cercando, assieme ad alcuni a- bitanti del paese, di raccogliere del denaro per aggiustare almeno il tetto della chiesa. Un’operazione di volontariato come è accaduto e accade già in altri paesi delle Valli e del comune di Savogna in particolare, vedi i casi delle chiesette votive di S. Michele a Pechinie, e di S. Lucia a Brizza. (m.o.) Publika na otvoritvi razstave v Landarju; gor na vrhu z leve Adriano Suber, Dino Chiabai in Ferruccio C lavo ra V Landarju do 23. novembra razstava o rudarjih Nauk še posebej za mlajše ljudi In novembre a tavola nell’Alta Val Torre Sabato 25 ottobre nel Comune di Lusevera si svolgeranno due iniziative, diverse dal punto di vista dei contenuti, ma accomunate dalla stessa volontà di esistere e di progredire che trova convinto sostegno nell’amministrazione comunale. Alle ore 15.30 a Villanova delle Grotte, presso la ex latteria ci sarà l’inaugurazione della sede del Gruppo esploratori e lavoratori Grotte di Villanova, un’associazione sorta il 6 luglio 1925 e che finalmente, dopo 70 anni di attività ha una propria sede. Ciò è dovuto alla sensibilità del Comune di Lusevera che ha finanziato la ristrutturazione di alcuni locali della ex latteria, mentre la Camera di Commercio di Udine ha finanziato l’acquisto degli arredi e delle attrezzature, dando nuovo impulso allo sviluppo di quest’area che ha il suo punto di forza in quel gioiello naturale che sono le grotte di Villanova. All’inaugurazione seguirà alle o-re 16 la proiezione di una videocassetta didattico -promozionale sulla Grotta Nuova di Villanova e sull’Alta Val Torre. Subito dopo, alle ore 17, presso il Centro sociale Lemgo a Pradielis, ci sarà la presentazione della seconda iniziativa anche questa sostenuta da Amministrazione comunale e Camera di Commercio e cioè la manifestazione turist ico-gastro-nomica “A tavola nell’alta vai Torre”, a cui farà seguito un buffet offerto dai ristoratori protagonisti della proposta. Sette sono i ristoratori che aderiscono all’iniziativa che avrà luogo da venerdì 7 a sabato 29 novembre. É strutturata in modo tale che si svolge solo il venerdì ed il sabato (si consiglia la prenotazione) ed ogni settimana, a rotazione, si presentano due locali. Questo il programma: venerdì 7 e sabato 8 novembre - trattoria/albergo “Alle sorgenti”, a Musi, a pochi passi dalla sorgente del Torre (tel. 0432 - 787096); venerdì 14 e sabato 15 novembre - osteria con cucina "La Zucule” (tel. 787090) a Villanova delle Grotte e albergo/trattoria “Ai ciclamini”, Pian dei ciclamini (tel. 787084); venerdì 21 e sabato 22 novembre -bar/trattoria “Terminal Grotte”, Villanova (tel. 787020); albergo/trattoria “Stefanutti” Vedronza (tel. 787254); venerdì 28 e sabato 29 novembre -bar/trattoria “Da Caterina” Pradielis (tel. 787006); bar/trattoria “Al panorama”, Villanova delle Grotte (tel. 787025). Kdor Zeli vsaj približno vedeti, kaj je bilo za naše ljudi dolga povojna desetletja delo v belgijskih rudnikih, naj si ogleda fotografsko-dokumen-tarno razstavo, ki jo je Zveza izseljencev postavila v Župnijski dvorani v Landarju. Razstava je res pretresljiva, dokumentarni material zanjo pa so v Belgiji zbirali sami rudarji-iz-seljenci, ki so iz Italije v desettisocih prihajali v Belgijo, Se zlasti v letih od konca druge svetovne vojne do sredine šestdesetih let, ko je bilo izseljevanje “s trebuhan za kru-han” najbolj množično. Tudi Človeški davek, ki ga je belgijskim rudnikom placala Benečija je bil nadvse težak in dobro je, da to vedo tudi mladi, kot je predsednik Slovencev po svetu Dino Chiabai podčrtal prejšnjo soboto na otvoritvi razstave v Landarju. Otvoritve se je udeležilo mnogo ljudi, Se zlasti bivših rudarjev, njihovih svojcev in javnih upraviteljev, pozdrav občinske uprave iz Podbo-nesca pa je prinesel podžupan Adriano Suber. Otvoritev je bila tudi veC kot primerna priložnost za predstavitev knjige Ferruccia Clavore “Od duoma...do Čarnega pakla”, ki je pravkar izšla v založbi zveze Slovenci po svetu. Gre za lepo in jasno napisano delo, ki je od avtorja terjalo veliko truda, a predstavlja za kateregakoli bralca celovit prikaz beneškega izseljeništva, katerega vzroke je treba razumevati s poznavanjem zgodovine teh krajev, vse od davnine do danes. Clavora sam je učinkovito spregovoril o svojem delu, za katerega je dobil spodbudo kot dolgoletni poznavalec problematike, nato pa so si udeleženci lahko ogledali izredno zanimiv, pa tudi pretresljiv dokumentarni video o de- lu rudarjev v belgijskih rudnikih. V ozadju odra Župnijske dvorane pa je bila postavljena celo verodostojna rekonstrukcija rudniškega rova, ki približno prikazuje nekdanje resnično nečloveško delo rudarjev. Tako za realizacijo knjige kot tudi za razstavo imata velik del zaslug Renzo Mattelig in Loretta Primosig, katerima se je avtor tudi zahvalil za sodelovanje. Razstava v Landarju bo odprta do 23. novembra od ponedeljka do sobote od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. (d.u.) elettrodomestici girmi Al Buonacquisto trovi articoli di casalinghi, articoli da regalo, e giocattoli • REMANZACCO Ss Udine-Cividale Tel. 667985 •CASSACCO Centro commerciale Alpe Adria Tel. 881142 IS*#'5 ..j fn#, jih prave INSTALLAZIONE ANTENNE CENTRO TELEPIU CIVIDALE Via Marconi, 19 0432-733718 RIPARAZIONE elettrodomestici - tv CON GARANZIA DI 3 MESI “Pohvalita Silvano!” “Sani bla go par Skofe v Podboniescu an sam videla maškere, ki jih obdiela v liese Silvana Butterà iz Ruonca. Jo muorem povhalit, zak je pru barka” takuo nam je jala Vittoria Trusgnach -Pulentarjova iz Hostne-ga. “Pisajta Se go mez njo” nam je jala Vittoria, an mi jo bomo bugal. Silvano Butterà smo jo spoznal tudi mi, vidli smo nje diela an na Matajure, kar je biu senjam gore. Silvana se je navadla ru-nat tele maškere, ki imajo tudi ’no ime, Tuomaz. Z liesam pa zna napravt an druge stvari. Brava Silvana, troStamo se te videt an na kaki drugi razstavi tle doma. Giovanin an Milica sta se pobrala nazaj v Benetke, ker te drugi tiedan sta se bla pozabila zaštiet golobe! Ku sta paršla na velik an liep plac Svetega Marka, Milica je kupila an škartoc sierka an ga pometala po tleh. Z žlagam se je zbrala na ciela magia golobu okuole njih, an je nicku začela jih šti-et na glas: adan, dva, tri, štier... Vse tuole je videu an poslušu možač Nane, ki je zlo poznan na tistim placu, ker za preživiet vekunšta usake sort modruosti za naštimat te nadužne turiste. Nicku vetegnu uon z gajufe no kapo z vi-ziero, jo luožu na glavo, se parbližu h Milici an Giovaninu an jim je jau: - Saveo che non se pol contar i cojombi e che me toča farve la contravension? - Quanto è? - je po-prašu ustrašen Giovanin. - Una carta da mile par ogni cojombo contado - je hitro povie-du možač Nane. Giovanin je pogledu tu oči Milico an ji je jau po sloviensko, de na bo zastopu tist možač: - Ti muč, bom ist guoriu! Nomalo je pomislu, luožu an parst na čelo an poviedu: - Ne abbiamo contati trenta. - Alora xe trentamila -je jau hitro Nane. Giovanin je potipu na rit, vetegnu uon ta-kuin an mu dau tri karte po deset taužint. Možač Nane je le-puo zahvalu, poluožu nazaj njega kapo v ga-jufo an se pomiesu miez judi. - A si videla Milica - se je posmejau Giovanin - kuo jih je hitro sparieu trideset taužint, je teu reč, de je buj modar, ku ist! Ampak na vie, de sem ga naStimu za šestdeset taužint, ker sem jih biu zašteu devetdeset golobu!!! A vieš, ka ti poviem, Milica, s tistih šestdeset taužint, ki srna paršparala, tu nediejo popudan poj-dema v Senjam gor h Muostu, kjer se more pokušat an kupit vsake sort dobruote od naših dolin an poslušat tisto Specialno muziko, ki jo bojo godli, ku tu preteklo nediejo Ližo, Gusto, Luigino, Roberto, Guido, Franco an še puno druzih! novi matajur C /vT OìlGKd četrtek, 23. oktobra 1997 Par Drejovih v Ščigli imajo zlate novice Ilde an Fons na dan njih poroke, ta za njim so kopari (priče) Giovanni Clignon, sestra od Ude Iole, potlè nje kužina Adele Pierigh an še nje brat Mario “Ankrat, puno puno cajta od tega, bluo je lieto 1947, an če lepuo poštudi-eram, se zmislem an na dan..., ja, bluo je 18. otu-berja, ’na mlada čeča an an mlad puob iz Sčigle sta se oženila v cierkvi na Lažeh. Oženu jih je gaspuod Antonio Cuffolo. Bla je velika ojcet, zavojo ki tista je bla parva poroka v lažiški cierkvi, ki je pru takrat parjela potriebno dovoljenje od škofa. Pa še tuole: obadva noviča sta bla aktivna v cerkvenem življenju, an on je vodu možko “Azione cattolica”, ona pa žensko. Ona je bla Ilde Chiabu-dini, Čebudinova, on je biu pa Alfonso Crucil -Drejove družine, obadva iz Scigle. Njih skupno življenje je teklo napri an kajšankrat nie bluo pru lahko prenest težave, ki vsaki dan jih vsak od nas sreča na svoji pot, pa Ilde an Fons sta premagala vse an do-nas, 18. otuberja 1997 sta stopnila Cez prah 50 liet skupnega življenja!” Tela je na kratkim po-viedano pravca od Ilde an od Fonsa. Če nam jo je bla poviedala Ilde, je bla buj liepa, sa’ takuo, ki zna ona pravt pravce, malo kajšan drug jih zna. Nje pravce so ratale tudi lepe bukva an ’na čeCa iz naših dolin jih je storia spoznat tudi profesorjam na Univerzi, kjer se je laureala. V njih skupnem življenju Ilde an Fons sta imie-la dva puoba, Giovanni, ki živi v Scigli, an Carlo, ki je pa v Zviceri, kjer ima znani ristorant. Sta tudi ratala nona an se niesta nikdar potegnila nazaj, kar je bluo za pomagat kajšnemu v družini an vasnjanom. Zavojo tega za njih zlato poroko se nieso zbrali okuole njih samuo družina an žlahta, pa tudi številni parjatelji an vasnjani. Če pod Če-budinovi lindi je bla sveta maša, ki jo je zmolu gaspuod Saracino, an potlè je bla pa veselica. Vsi tisti, ki jih imajo radi, an jih je ries puno, jim željo, da bi preživieli še puno dnevu kupe, da bi kupe učakala diamanto poroko, za buj napri po-študierajo pa tekrat, Cez deset liet! Ilde an Fons, kuražno napri! An milion za vsakega otroka “Daržajte besiedo!” Tele dni videmo okuole nieke plakate, nieke manifeste, kjer je an majhan puobič z alpinskim klabukam na glavi. S tistim manifestam, videmska pokrajina, provincia, ponuja an milijon vsiem otrokam, ki so se rodili, al se bojo rodili po kamunah, kjer živi nimar manj ljudi an kjer riedko kada se rodi kajšan otrok. V telim seznamu, elenku, so tudi vsi ka-muni Nediških dolin. Tel milion če bit an majhan šenk, parbližno tuole je napisano na manifeste, za zahvalit družine, ki imajo še kuražo an voljo živiet le napri po telih vasicah. Vse pru an dobro. Pa kar Lino Scuoch iz Topoluovega je zaviedu za telo stvar, se je nomalo ujezu. Ben, ne pru nomalo. “Kar se je rodila moja čičica, moja Lorena, dvie lieta od tega, kjek podobnega je ponujala dežela Furlanija - Julijska krajina. Sem napravu vse kar je korlo, vse dokumente, vse prošnje... Mojo Loreno jo hodejo že murozi gledat (tle na fotografiji je kupe z Ivanam Chia-bai, ki je sin od Antonelle an Vigja, ki žive v Topluovem) pa tistih sudu, ki so mi jih oni ponudli, jih niesam vidu še na fotografiji. Sem šu od adnega urada, od adnega uficiha do druzega, obedan na vie nič, se skrivajo dan druzega... Sem zamudiu cajt, sem se prevozu napri an nazaj... Čem reč samuo tuole tle, naj nas na parjemajo po r..! Naj na ponujajo, Ce potlè na darže besiede. Obedan jih na vpraša nic." Takuo nam je jau Lino an kuo mu ne dat pru? Paš al bojo buj srečni matere an očuovi, ki tele dneve prebierajo plakate videmske pokrajine s puobčjam z alpinskim klabukam? Smo se zbrali tisti od Ma Mi smo tisti od klaše 1934. Rodil smo se po vaseh Nediških dolin an nas je še kar dobra skupina, če-glih, na žalost, puno od njih so nas prezagoda zapustil. Telo zadnjo nediejo, 19. otuberja, smo se zmi-slili an na nje par sveti maš v Spietre, kjer smo se zbral vsi kupe. Po maš smo se pejal do Jeronišča, kjer smo imiel kosilo, ki je šlo napri do vičerje, sa’ smo se imiel pru dobro vsi kupe, smo se poguoril an posmejal. Ki doluožt še? De po-zdravjamo vse tiste od naše klaše, ki nieso paršli te-lekrat na naš praznik: jih čakamo druge lieto! liep Burnjak Je biu an V Gorenjem Tarbju so v nediejo lepuo praznoval njih tradicionalni Burnjak: narpri-et pobožno z mašo, ki so pieli te mladi od Beneških koranin an s precesijo, potlè pa veselo s pečenim kostanjam an rebulo, an še posebno z domačo beneško muziko an z domačimi godci. V faružu pa je bla še konferenca. Na sred vasi se je nardiu pevski zbor, ki jo je na duzim pieu, še kadar se je naredu mrak an je začeu mraz partiskat. Bluo je lepuo an zatuo se je trieba zahvlit vsem tistim, ki so Burnjak napravli. novi matajur Četrtek, 23. oktobra 1997 6 Nelle lamine alfabetiche del santuario di Este - Venezia 11 Una chiave di lettura della lingua venetica Uè OiO o rz A' mA ❖lo o.loio o !o!o'!or<> Inrzvs. 'S w a-'A m M fel Ss -r = Minìmatajur -—• Mlade gobice pod dežjem V gobjem naselju Jurčkov park Ripresento qui una delle lamine ‘alfabetiche’ di Este: la lamina ‘b’, incompleta, pubblicata precedentemente, questa volta in una elaborazione grafica, in modo che l’iscrizione, in nero, sia più leggibili. Non ripeto la lettura di G.B. Pellegrini, che può essere ripresa da quanto ho già scritto. Illustro invece la lettura che ne ha reso Matej Bor (Vladimir Pavšič) nel libro citato. La traduzione di Bor si basa sulla scoperta, apparentemente banale, che la parte inferiore segnata dalla fila dei 16 rombi-losanghe orizzontali, non va letta dal basso verso l’alto, ma dall’alto verso il basso. Per Bor i rombi, anche per l’insolita posizione orizzontale, non vanno letti come lettere O, ma sono un fregio continuo di separazione fra la parte superiore e quella inferiore della lamina. Abbiamo così, per la parte inferiore, un reticolo di 16 quadratini orizzontali disposti su 4 righe. La prima riga sotto il fregio a losanghe è composta da 16 lettere E, la seconda riga da 16 lettere K (un po’ rovinate sul bordo sinistro) la terza da 16 lettere A. Dall’alto verso il basso le tre lettere formano 16 gruppi di EKA. Avverto che in vari casi il lato destro di ogni quadratino va visto come parte integrante di ciascuna lettera E, K, A. Manca ora l’ultima riga in basso. Qui possiamo tornare a quanto esposto dal Pellegrini: più o meno, salvo qualche ritocco, Bor concorda con la sua traslitterazione. Propone dunque che l’ultima riga si legga E, G, B, T, S, R, S’, P, N, M, (L, K, T, H, Z, V), dove fra parentesi sono le lettere di destra, andate perdute nella lamina. Possiamo tuttavia dedurre quelle lettere da al- tre lamine, visto che tutte ricalcano la stessa sequenza. Da notare che queste sono scritte tutte interne al proprio quadratino. Tutto questo deve avere un ragione di essere, concluse Bor, e decise di unire ad ogni EKA la lettera che le stava sotto. Dunque, fra le tante, e che scelgo senza ordine: EKAT, EKAS’, EKAM, EKAL, eccetera. Questi gruppi dovrebbero essere delle parole complete, e hanno dato l’impressione allo studioso che EKA fosse un radicale e l’ultima lettera un suffisso, e dunque che si trattasse di flessioni morfologiche verbali. Si accorse anche che queste flessioni sono presenti non solo nelle lingue slave, ma in parte perfino nei dialetti sloveni, compreso quelli della Slavia friulana. A questo punto si rende necessario studiare il radicale EKA. Bor propose di leggere la E come IE, così come avviene in molte lingue slave e nei dialetti sloveni occidentali (dove ‘repa’ diventa ‘riepa’, e ‘sneg’ ‘snieg’). Allora le parole della parte inferiore delle lamine diventano: IEKAT, IEKAS’, 1EKAM, IEKAL, e così via. Semplificando: ci si troverebbe di fronte ad u- na iscrizione didattica sulle flessioni verbali del verbo ‘jekat”che esiste anche nello sloveno moderno con il significato di ‘emettere suoni brevi e secchi’ (di dolore o paura), ma anche ‘ječat’ e ‘ječat’ o ‘jecljat’, cioè ‘parlare con singulti’, ‘balbettare’. ‘Jecat’ nel dialetto ne-diško è presente con il significato di ‘balbettare’, ‘essere balbuziente’. La radice indoeuropea è riconoscibile dalla voce *enk- con il significato di ‘jek’, cioè ‘grido secco’. L’accenno alla lingua indoeuropea ci conduce tuttavia ad un vocabolario compatto di un certo numero di lessemi comuni a diverse lingue europee soprattutto antiche, ma anche moderne, e l’obiezione potrebbe essere: è impossibile compiere una scelta assoluta. La classificazione di questi morfemi come appartenenti al sistema delle lingue slave (e perciò nello sloveno) è giustificata però dai vari suffissi (T, M, S’, L, ecc.), che sono ben conservati in queste lingue e sono tuttora vitali. Qui si avrebbe un notevole appoggio in favore della lettura di Bor. In italiano darebbero rispettivamente: gemere, tu gemi, io gemo, egli gemeva, eccetera. La scelta del verbo Elaborazione grafica di una lamina alfabetica di Este ‘jekat’ va cercata invece nella natura del rito del compianto funebre dei santuari estensi. Non basta. Torniamo alla parte superiore della lamina. Qui posso semplicemente rimandare al Pellegrini e alla frase, che si legge da destra (nella riga sotto lo spazio vuoto) voltando poi verso l’alto, poi a destra fino a poco più di metà della riga. Matej Bor propone la divisione: MEGO DONA-STO / VOLTI OMNO SI / I UVANT Z’AR JUN S / S’AJNATEI REJTIAI, e traduce il motto, attraverso complesse considerazioni di slavistica e protoslavistica sui vari segmenti, più o meno così: «Io lo offro / ricordando le anime / annientato l’ardore giovane / alla splendida Reitia», in sloveno: «Jest donašam / duše se spominjajoč / in ventan žar mladi ta / šajnati Rejtiji». Ammetto la difficoltà di seguire, in questo esempio, la lettura di Bor, mentre in altri esempi - vedi la stele del dono dell’anitra - mi riesce più immediata. Rimane però aperto il principio che la lettura delle iscrizioni venefiche non può prescindere dall’ausilio del ramo slavo della corrente indoeuropea. (Venezia, 11) Paolo Petricig V gozdu je bilo vse mokro. Tla so bila že prav prijetno jesensko mehka, kar je lahko opazila vsaka gozdna žival, ki jo je sončna svetloba tega prvega jesenskega dne postavila na noge. V gobjem naselju Jurčkov park, ki se nahaja prav pod naravnim “Sinjega potočka”, je bilo še vse tiho. Gobice so uživale zaslužen počitek. Poslušale so kapljice sveže deževnice, ki se je pretekala preko tal gozda v posebne zbirne centre za vodo. Iz teh posod rastline in gobe zbirajo potrebno vodo za hrano, rast in dobro počutje. Vode je bilo toliko, da so si nekatere mlade gobice, zaželele celo bazen. Poglavar vseh gob, Veliki Goban, je opozoril mlade gobice, da je vode sedaj res na pretek, za bodočnost pa se še ne ve, če bo vode dovolj za vse. Ker je voda za gobe najvažnejša hrana, je potrebno varčevati z njo. In nenazadnje, bazen bi vse male govice odvrnil od jesenske naloge, to je opazovanja zunanjega sveta. Mlade gobice so takoj spoznale, da jih čaka nova naloga. Ker so bila tla dovolj mehka, so starejše gobe odločile, da je čas, da tudi najmlajše gobice prilezejo na plan. Starši so ponosno pospremili mlade gobice h korenini velike smreke. Pomahali so si s klobučki ter šli vsak svojo pot: starši na delo, gobice pa na izlet v naravo z Velikim Gobanom. Veliki Goban je potrepljal s svojim mogočnim klobukom tla in poiskal mesto, kjer je padlo največ vode. Tla so bila kar pošteno mokra. Veliki Goban se je ves zmočil, ko je odprl mlajšim gobicam pot v gozd. Jurčku je šlo pri tem na smeh. Imel je že smeh na ustih in tudi iz grla bi se bil zakrohotal kot v cirkusu, če bi ga Lisička ne opomnila, da je to poglavar vseh gob in da se je zmočil prav zaradi njih. Jurček je takoj razumel, da ima Lisička prav ter se ji zahvalil za nasvet. Mušnica ni mogla zadremati celo noč. Se vedno se je spraševala, če je pravilno izbrala klobuček ali ne, sicer pa je bila na tiste bele pikice na svojem škrlatnem pokrivalu ponosna: nobena druga gobica ni imela takega klobučka! Veliki Goban je s svojim klobukom odprl veliko režo pod gozdno jaso, da so lahko gobice kar hitele na zrak. Niso se previrale, saj je bila luknja dovolj široka, da so vsi zagledali... visoko travo. Jurček se je že hotel upirati, saj je Veliki Goban celo leto obljubljal, da bodo videli sinje nebo, visoke smreke, hiše, celo avtomobile. Travne bilke pa so bile bolj podobne koreninam, ki jih je gledal že celo leto, kot pa prej naštetim stvarnem. “Pred vami je svet! Vi ga ne vidite, ker smo še prenizko. Treba je iti višje, na pot!” je zaklical Veliki Goban. “Pot je dolga in zanimiva, zato pohitimo in pozor! Nismo sami v gozdu. Tudi človek gre po dežju v gozd, ker ve, da gobe takrat gremo na izlet. Moramo biti pozorni in previdni!”. Ob teh besedah je bilo vsem mladim gobicam jasno, da izlet po zunanjem svetu ni tako lahka zadeva kot igranje med koreninami smrek pod zemljo. Peter Rustja Iz revije “Galeb” (1995) Konec Vsemu na začetku je mama. Vsemu na koncu - jama. Vmes so mnogi zakaji in kaji, vmes so solze in so smehljaji, vmes so roke in str obrazi, vmes so zmage in so porazi in poglavitno: življenja kres do peklà in nebes. Od mame do jame življenje mine. Vmes so pota in so daljine, vmes se ptica po nebu spreleta vmes so fantje in so dekleta in mal njimi v dvojini vez in nekaj skrivnostnega vmes. Tisto skrivnostno, tisto malo se bo v kom drugem nadaljevalo kakor veter med listjem bie/ malo za šalo in mnogo zares. Tone Pavček Anche la scuola bilingue di S. Pietro al Natisone partecipa all'iniziativa “Computer per la scuola". Quest’iniziativa è stata lanciata dalla Coop consumatori Nordest e consiste nel coinvolgere i consumatori del territorio affinchè grazie ai loro acquisti arrivino a regalare alle scuole attrezzature e strumenti informatici. Dal 29 settembre '97 al 28 febbraio '98 nei super-mercati Coop verranno distribuiti i tagliandi “Computer per la scuola". Le scuole che aderiscono dovranno fare in modo di raccogliere i tagliandi emessi ed a seconda di quanti ne raccoglieranno potranno ricevere in regalo computer,stampanti, software... Capito??? GOBE Kdo se skriva za gobami? Posamezne crke uredi IN VPISI V BELE KROGE NA KLOBUKU VELIKE GOBE Sport novi matajjur Četrtek, 23. oktobra 1997 7 La formazione allenata da Copetti dopo il successo in Coppa Regione conquista i tre punti con il Corno Valnatisone, rotto il ghiaccio Il primo tempo si è concluso a reti inviolate - Nella ripresa a segno Sicco e Paviotti su rigore - Ottima prova di Claudio Bledig - La vittoria consente di recuperare posizioni in una classifica dominata dalla Torreanese VALNATISONE 2 CORNO 1 Valnatisone: Venica, Claudio Bledig, Cornelio (46’ Focardi), Daniele Spe-cogna, Tuzzi, Galluzzo, Golles, Masarotti (93’ Cla-vora), Sicco, De Marco, Paviotti ( 88' Bergnach). Corno: Andrea Ermaco-ra, Turrina, Galloro, Stefano Biancuzzo, Riz, Federico Sturam ( 85’ Mauro Erma-cora), Clarig, Luca Biancuzzo, Pisu, Magnan, Zompichiatti. S. Pietro al Natisone, 19 ottobre - Era grande l’attesa per vedere all’opera la Valnatisone reduce dalla vittoria in coppa Regione ottenuta giovedì sera sul campo di Tavagnacco dove, sotto di un gol, gli azzurri hanno rimontato grazie alle reti di Golles, Sicco e Paviotti. Questi tre giocatori, assieme al giovane Claudio Bledig di Crostù, sono stati i protagonisti in positivo anche della gara odierna terminata con il primo successo stagionale in campionato. Bisogna riconoscere che i ragazzi del presidente Andrea Corredig hanno faticato le proverbiali sette camice per aver ragione di una formazione ben quadrata come quella di Corno di Rosazzo. Oltre agli ospiti, i valligiani hanno dovuto fare i conti anche con alcune decisioni discutibili dell’arbitro, sempre lontano dalle fasi cruciali del gioco, che ad un quarto d’ora dalla fine ha espulso l’incolpevole Golles, vittima della sceneggiata messa in atto dalla punta ospite Zompichiatti. La gara era iniziata con il tentativo di Paviotti che si spegneva di un palmo sopra la traversa. Al quarto d’ora Venica usciva su un traversone di Riz anticipando il possibile intervento di Luca Biancuzzo. Una buona opportunità, al 21’, non veniva sfruttata a dovere da De Marco che cincischiava al momento di concludere, perdendo l’attimo propizio. Un doppio tentativo di Cornelio su calcio piazzato, al 26’, veniva vanificato dai difensori ospiti. Dieci minuti più tardi ci provava Golles. La sua conclusione terminava tra le braccia di Er-macora dopo essere stata smorzata dal corpo di un difensore. La prima fase si concludeva con un lancio di Clarig per Luca Biancuzzo che costringeva Venica all’uscita. Più elettrizzante la ripresa con un atterramento di Golles in piena area ospite ad opera di Stefano Biancuzzo, ma l’arbitro lasciava proseguire. Al 10’ la Valna-tisone sbloccava il risultato con una travolgente azione di Golles che dal fondo serviva lo smarcato Sicco. 11 centrocampista da due passi La Valnatisone che ha giocato il derby con la Cividalese t * D Reai sempre più Dugaro-dipendente Seconda sconfitta casalinga della Savognese che ha ospitato gli udinesi del Fulgor. Gli o-spiti sono passati grazie ad un contestato calcio di rigore. Hanno messo a segno poi il colpo del ko, spegnendo la reazione dei gialloblù. Il gol siglato in rovesciata da Almir Besič all’inizio della ripresa a Cussignacco ha illuso gli Juniores della Valnatisone che hanno visto sfumare il possibile successo subendo due gol, su punizione e calcio di rigore, dagli udinesi. Gara equilibrata tra i Giovanissimi dell’Audace e gli òspiti della San-giorgina di Udine. Decisiva la segnatura di Davide Duriavig, nel secondo tempo, che ha fatto dimenticare ai ragazzi allenati da Fabrizio Vogrig lo stop di Pagnacco. Pesante passivo per gli Esordienti nella trasferta di Percoto con l’Union 91/A. I Pulcini di Faedis danno un altro dispiacere ai ragazzi allenati da Pio Tomasetig imponendosi con il minimo scarto. Nel campionato amatoriale di Eccellenza il Reai Filpa di Pulfero ha ottenuto il primo successo grazie al gol di Chia-cig e alla doppietta messa a segno da Antonio Dugaro. Ancora al palo, invece, la Valli del Natisone. Agli “škra- Antonio Dugaro del Reai Pulfero. Sotto la formazione dei Pulcini dell Audace giyU • ■ » » ti” non è bastato il gol siglato da Mauro Clavora. Il Pub Sonia e Luca lunedì ha sconfitto il Piaino. A rete sono andati Massimo Gus, Andrea Scuderin e Roberto Comu-gnaro. La Polisportiva Valnatisone di Cividale ha rimontato l’iniziale svantaggio rispondendo con Nigro alla capolista Rojale-se. Goleada del PSM Valnatisone, in trasferta ad Udine o-spite del Borgo Aquileia. Per gli over 35 ducali doppietta di Venica e reti di Bergnach, Franco Zanuttigh e Marino. Planinska družina Benečije PREDSMUČARSKA TELOVADBA PRESCIISTICA vsak torek in četrtek od 19.30. do 20.30 v telovadnici srednje šole v Spetru PLAVANJE vsako soboto od 19. do 20. v bazenu v Čedadu Za informacije tel. 727490 metteva il pallone alle spalle di Ermacora. Passavano solo due minuti ed il Corno si riportava in parità. Con un contestato calcio di punizione dal limite Zompichiatti sorprendeva il disattento Venica con una palombella. Al quarto d’ora la svolta dell’incontro con l’atterramento subito in area da Sicco che consentiva la trasformazione di Paviotti. L’espulsione ingiusta di Golles e l’inspiegabile me-ga recupero di sette minuti accendevano la contestazione dei pacifici spettatori valligiani. (P.C.) SD Mladina iz Križa zmagalo mednarodni Gran-prix v rolkanju Bogateč boljši od De Zolta Športno društvo Mladina iz Križa pri Trstu je absolutni zmagovalec letošnjega mednarodnega Grand prixa v ski-rolkanju. Ta izredni rezultat so tekmovalci Mladine dosegli na zadnji, peti tekmi turnirja, ki je bila v Appianu blizu Bočna. Tekmovalo je preko 90 konkurentov in rolkarji mladine so odnesli kar sedem posamičnih, na koncu pa še ekipno zmago. Proga je bila tehnično zelo zahtevna in verjetno je k zmagi kriških rolkarjev pripomogel tudi sprint, v katerem so Križani pravi specialisti. Absolutni prvi mesti v moški in ženski konkurenci sta si priborila David in Mateja Bogateč, pri Čemer gre podčrtati, da je David Bogateč premagal tudi večkratnega olimpijskega zmagovalca v smučarskih tekih Maurilia De Zolta, kar je prava senzacija in potrjuje izjemne sposobnosti slovenskega tekmovalca iz Križa. Zmaga našega društva je toliko pomembnejša, Ce upoštevamo, da je na mednarodnem Grand prixu sodelovalo kar 23 društev iz veC držav. Risultati 1. Categoria Valnatisone - Corno 2-1 3. Categoria Savognese - Fulgor 0-2 Juniores Cussignacco - Valnatisone 2-1 Giovanissimi Audace - Sangiorgina Udine 1-0 Esordienti Union 91/A - Audace 6-0 Pulcini Audace - Com. Faedis 0-1 Amatori Reai Filpa - Mereto Capitolo 3-1 Fagagna - Valli Natisone 2-1 Piaino - Pub Sonia e Luca 0-3 Poi. Valnatisone - Rojalese 1-1 B.go Aquileia - PSM Sedie Cividale 0-5 Prossimo turno 1. Categoria Cussignacco - Valnatisone 3. Categoria Chiavris - Savognese Juniores Valnatisone - Lavarianese Giovanissimi Biauzzo/A - Audace Esordienti Audace - Fulgor Pulcini Savorgnanese - Audace Amatori Reai Filpa Chiopris S. Daniele - Valli Natisone Pub Sonia e Luca - Poi. Valnatisone PSM Sedie - Bettola Artegna Calcetto Merenderos - Rubignacco (24 ott., h 20) Crisnaro - Caminetto (22 ott. h 21) Le partite si disputano a Campeglio Classifiche 1. Categoria Torreanese 11; Domio, Tarcentina 10; Bujese 9; Latte Carso 8; Cividalese, Union 91, Costalunga 7; Valnatisone, Reanese, Venzone 6; Corno, Riviera 5; Cussignacco 4; Tavagnacco, Ancona 2. 3. Categoria Lumignacco 9; Folgor, Buttrio 7; Stella Azzurra, Comunale Faedis, Paviese 6; Ga-glianese 4; Savognese 3; Fortissimi, Chiavris, Cormor 2; Moimacco, Nimis, Serenissima 1. Juniores Bressa/Campoformido 10; Comunale Faedis 9; Buonacquisto, Lavarianese, Comunale Lestizza 7; Valnatisone, Fortissimi, Azzurra 6; Union 91 5; Natisone 4; San-giorgina Udine, Flumignano, Cussignacco, Cividalese 2; Mereto Don Bosco 0 Giovanissimi Pagnacco 9; Natisone 7; Audace, Gaglia-nese, Biauzzo/A 6; Sangiorgina Udine 5; Arcobaleno/Pro Osoppo 3; Astra 92, Savorgnanese 2; Majanese, Bressa/Cam-poformìdo, Basaldella 1 ; Cussignacco 0. Amatori (Eccellenza) Rivarotta 6; Bar Corrado, Chiopris 5; Tol-mezzo, Warriors 4; Reai Filpa Pulfero, Fant Moda 3; Fagagna, S. Daniele 2; Anni 80, Mereto Capitolo 1 ; Valli del Natisone 0. Amatori (2. Categoria) Rojalese, Grigioneri 5; Polisportiva Valnatisone Cividale, Val Judrio Cividale, Red Box 4; Red Devils, Sedilis, Pub Sonia e Luca 3; Effe Emme 2; Piaino 1 ; Bar Roma 0. Le classifiche dei campionati giovanili sono aggiornate alla settimana precedente. 8 novi mata jur Četrtek, 23. oktobra 1997 Kronaka PODBONESEC Ofjan - Čedad Dobrojutro Simone V saboto 25. otuberja Simone Dorbolò dopune parvi miesac življenja. Simone je parvi otrok mladega para, ki ima kora-nine v Ofjanu an ki živi tle v Cedade. Tata je Franco, mama pa Paola, obadva sta po preimku Dorbolò. Če tata an mama niesta videla ure ga imiet, težkuo so ga čakal tudi noni, sa’ Giovanni an Maria (tata an mama od Franca) an Aldo an Elsa (tata an mama od Paole) so z rojstvom malega Simona ratal parvi krat noni. Simone, si pru srečan: pas kuo te varjejo an koko-lajo vsi! Tebe želmo, de bi rasu zdrav, srečan an veseu. BELGIJA Praponca - Belgija Lino Goltinou je Kavalier Liepa novica nam je par-šla iz Belgije. Lino lurman -Goltinou po domače, je ratu Kavalier italijanske Republike. Kavaljerat ga je zaslužu s težkim dielam v belgijanskih minierah, pru takuo kot reduce iz Rusije. Lino se je rodiu v Prapon-ci 9. vosta lieta 1922. Je imeu samuo osam liet, kar je Su parvi krat v Belgijo. Kupe z njega družino se je varnu damu lieta 1933. Je biu šele otrok, kar je začeu dielat ku-ote an v host. Ko je Su za sudata, so ga poSjal v Rusijo. Imeu je samuo 20 liet. ’No lieto potlè so ga poSjal damu ker je imeu noge an roke zmarznjene. Ko je ozdraveu so ga pošjal spet vojskovat. Bluo je lieto 1943. Le tiste lieto Niemci so požgal njega rojstno vas, Praponco, takuo de je muoru uteč v Kamen-co, v dolini Soče. Zavojo tega so mu pravli, da je “ribelle”. Kar je ujska paršla h koncu, tudi za njega nie bluo ne kruha, ne zaslužka tle doma, takuo 11. novemberja lieta 1946 se je muoru pobrat v Belgijo, kamar je Su kopat karbon. Trideset liet je preži-veu v čarnem rudniku. Muormo pru reč, de Lino Goltinou je zaries zaslužu njega kavaljerat an zavojo tegà mu vsi čestitamo. SPETER Puoje Žalostna iz naše vasi V čedajskem Spitale nas je za venčno zapustila Amelia Cicigoi, uduova Coren - Tonutove družine iz naše vasi. Učakala je 83 liet. Na telim svietu je zapustila sina, hčere, zete, sestro, kunjade an navuode. Nje pogreb je biu v pandie-jak 13. otuberja popudan v Gorenjim Barnase. Kuosta Zapustu nas je Innocente Cernoia V par dnevu smo tle par nas zgubil dva naša vasnja-na. Parvo nas je zapustila Amelia Tonutova, kajšan dan potlè pa Innocente Cernoia - Ino Čjarnugju po domače. Ino je imeu 73 liet an je za venčno zaspau na svojim duomu tle v Kuosti. Za njim jočejo žena, sinuovi, zet, sestra, navuodi an vsa druga žlahta. Njega pogreb je biu v Gorenjim Barnase v sriedo 15. otuberja. GRMEK Platac Smart parlietnega moža V liepi staruosti, 86 liet, nas je zapustu Eugenio Vo-grig - Zuanu po domače tle z naše vasi. Umaru je v videmskem Spitale. Na telim svietu je zapustu sina Francesca, hči Io-lando, neviesto, zeta, navuode an vso ostalo žlahto. An sin, Aldo, mu je umaru kar je biu Sele zlo mlad, že- na Marija, ki je bla iz Pola-ve an je paršla v Zuanovo družino za neviesto, pa nas je zapustila le malo cajta od tegà. Genjo Zuanu bo počivu venčni mier na Liesah, kjer je biu njega pogreb v saboto 18. otuberja popudan. • SVET LENART Kravar Žalostna oblietinca Cajt hitro teče napri, takuo je že ’no lieto odkar nas je zapustila Gabriella Faletig, uduova Qualizza -Vizontova tle z naše vasi. Z veliko ljubeznijo an žalostjo se jo spominajo smuovi, nevieste, zeti, navuodi an vsa druga žlahta. Smuovi, ki žive tam v Kanadi se spomnijo na njih mamo z njih molitvami, tisti, ki so tle doma se pa zberejo kupe z vso žlahto v cierkvi v Kravarje, kjer bo sveta maša donas, četartak 23. otuberja, ob 18. uri. Parvi dan slovenske Nedelja 6. maja 1984! Tel ostane pomemben datum v zgodovini beneških Slovencev. Ne zaostajamo za nobenim: pevski zbori so pieli naše piesmi, učenci glasbene šole so izvajali naše domače skladbe, recitatorji naše poezije, igralci Beneškega gledališča našo tematiko, beneška folklorna skupina Ziva-nit naše plese. Naš dan slovenske kulture v Spietru, parvi v naši zgo-vodini, je zbrau za nastop vse naše mlade, zdrave an zavedne sile. Požel je, kar je bilo sejanega na Kamenici, na Dnevih emigranta, pru takuo na drugih kulturnih shodih in političnih debatah. novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste Ljudje so paršli iz vsieh naših dolin. Vsi so viedeli, zakaj so prišli, zatuo je s ponosom na koncu dejala Jole Narmor, ki je napovedovala an povezovala program: “Taka je naša slovienska kultura an kar ste tu napravili danes, je lep odgovor tistim, ki pravijo, da nas ni!” Naši ljudje so lepuo odguoril na vabilo svojih slovienskih organizacij. Za-viedali so se importance momenta, viedeli so, zakaj morajo iti na ta shod, viedeli so, da muorajo še ankrat izpričati svojo narodnostno zavest an pripadnost slovien-skemu narodu! Nedeljski uspeh v Spietru m Včlanjen v lISPI/Associato alfUSPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina • Abbonamento Letna za Italijo 49.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - D1STRIEST Partizanska, 73 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 2500 — SIT Posamezni izvod 70. SIT Žiro raCun SDK Sežana Štev. 51420-601-27926 OGLASI: I modulo 18 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% INFLUENCA Kakuo se jo branit? Narbuojš je se cepit. Od 13. otuberja ciepljejo zastonj vse tiste, ki imajo vič ku 65 liet. Za se cepit zastonj muorta iti al v ambulatorio od zdravstvenega distreta (Spie-tar, Čedad, Man-zan...) al pa h vašemu miedihu, če sodeluje na teli iniciativi. Zmislita se pa, de narbuojš je se cepit od pu otuberja do pu novemberja, takuo bote brezskarbi do prihodnje pomladi. nas je vse navdušiu, zatuo smo prepričani, da parvemu dnevu slovienske kulture v Benečiji, bojo sledili drugi dnevi, dokjer bo tu Ziveu naš slovienski rod. Prireditev je začela skupina SSS od Checca Bergnach z veselo pesmijo. Propfesor Cerno je govoriu v imenu vsieh naših društev. Bruna Dorbolò Strazzolini je par-nesla pozdrave od občinske uprave iz Spietra an od Zupana Mariniča, ki je biu zaseden drugje. Potem je še zagodu ansambel SSS, natuo pod vodstvom Andrea Mar-tinis so nastopili mladi, ki obiskujejo glasbeno Suolo v Petjage, natuo še mladi har-monikaši, gojenci glasbene Suole Antona Birtiča. Za mladimi in malimi godci je zapieu pevski zbor Rečan z Lies. Predstavniki Beneškega gledališča Romano Cana-laz, Mario Bergnach an Antonella Loszach so nastopili z recitacijo naše stvarnosti, ki je bila vlita ter prenešena na poezijo in besiede Ivana Cankarja v dielu “Hlapec Jernej”. Med recitacijo Cankarjeva diela, pomiešanim z našo današnjo stvarnostjo, je nastopiu pevski zbor Pod lipo pod vodstvom Nina Spe-cogna. Silvana Paletti je prinesla živ glas Rezije z recitacijo svojih lepih pesmi v rezijanščini. Sestre Angela in Valentina Petricig sta ubrano zaigrale in zapele svojo pesem “Sonce”. Na koncu programa je biu nastop Beneške folklorne skupine Zivanit. Prireditev se je zaparla s piesmi Zaplula je barčica moja in Mi se imamo radi. Peli so skupaj vsi tisti, ki so se zbrali v špietar-ski telovadnici. Koment od vsieh prisotnih je biu samuo adan. “Naj se taka prireditev ponovi vsako leto!” (Novi Matajur, 15.5.84) VENDESI a Rualis, in via Ippolito Nievo, sopra negozio Despar, appartamento 70 mq, arredato o no. Tel. ore serali (0432) 730557 CERCO casa o appartamento in affitto nelle Valli del Natisone. Tel. (0432) 727316 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 27. OTUBERJA DO 2. NOVEMBERJA Spietar tel. 727023 OD 75. DO 31. OTUBERJA Cedati (Fontana) tel. 731163 Oh nediejah in praznikah so odpaite samuo /jutra, /ti ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Podbuniesac: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Čedad: tel. 7081. Za Manzan:tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Osteti icia/Ginecologia v četartak od 11.30 do 13.00; Cedad: v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nedi-ških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina lž Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 * 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55 12.29 *, 12.54, 13.27 * 14.05, 16.05, 17., 18. 19.08, 20., 22.10.(od pand do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Bolnica Cedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad... .731142 Karabinierji .. 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .700961 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731987 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica. .732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza sbv. izseljencev..732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost.... .727281