tudi sam kon gres. Vse zbra ne je prva na go vo ri la Veer le Van Ee tvel de, nato pa so s krajšimi go vo ri in
uvod ni mi pre da va nji nav zoče poz dra vi li še pro rek tor Uni ver ze v Gen tu Freddy Mor tier, predstav nik
mest nih ob la sti Sven Tael de man ter vid ni ra zi sko val ci, ki de lu je jo na po dročju po kra jin ske eko lo gi je
ozi ro ma so rod nih ved: Jean-Paul Van der lin den, Marc An trop, Chri sti ne Fürst in Te re sa Pin to-Cor reia.
Tret ji dan so se ude leženci kon gre sa po da li na eno- ali pold nev ne ek skur zi je na raz lične kon ce za hodne
in se ver ne Bel gi je (sli ka 2). Spoz na va li so na rav ne in družbene značil no sti po kra jin, po se ben pou da -
rek pa je bil se ve da na me njen pre ple ta nju obeh ter preučeva nju po kra jin in nji ho ve ga spre mi nja nja.
Četr ti in peti dan so bila zo pet na vr sti šte vil na pre da va nja in tudi pred sta vi tve pla ka tov. Svo je delo so
pred sta vi li bio lo gi, ar hi tek ti, kra jin ski ar hi tek ti, eko lo gi ter geo gra fi. Opa zi ti je bil ve lik po rast ra zi skav,
ki so združeva le te ren sko delo (vključno s pri do bi va njem po dat kov z raz ni mi mer ski mi in stru men ti)
in da ljin sko zaz na va nje (na pri mer upo ra bo po dat kov la ser ske ga ske ni ra nja, po dat kov sa te lit skih in le -
tal skih po snet kov). Ve lik pou da rek je bil na ra zi ska vah eko si stem skih sto ri tev, mo de li ra nju ha bi ta tov,
va ro va nju žival skih vrst in oko lja nas ploh. Zelo za ni mi va je bila tudi pred sta vi tev možno sti ana liz di -
gi tal nih po dat kov v treh pro stor skih raz sežno stih.
Na le tošnjem evrop skem kon gre su je sodelo va lo tudi kar ne kaj ra zi sko val cev iz Slo ve ni je. Nad ja
Pen ko Seidl je pred sta vi la Themakingofthelandscape:Landscapefeaturesasthekeycomponentsoflands-
capeidentityandbiodiversity, Mi lan Ko bal in Ja nez Pir nat sta pred sta vi la Usinglidardatatoanalyse
naturalgeomorphometricandman-modifiedcharacteristicsofKarsticlandscapeunderforestcover, Dra -
go Per ko, Mau ro Hr va tin, Erik Štrum belj in Rok Ci glič pa so pred sta vi li Modelingandevaluatingolder
landscapeclassificationswithmodernquantitativemethods. Pov zet ki vseh pris pev kov so na vo ljo na spletni
stra ni kon gre sa (http://www.iale-eu ro pe.eu/iale2017).
Na sled nji večji kon gres združenja IALE bo v nam bližnjem Mi la nu, kjer se bo od vi jal sve tov ni
kongres. Več in for ma cij je na vo ljo na splet nih stra neh Med na rod ne ga združenja za po kra jin sko
ekologijo (http://www.lands ca pe-eco logy.org/) ter Evropske ga združenja za po kra jin sko eko lo gi jo
(http://www.iale-eu ro pe.eu/).
Rok Ci glič
Med na rod ni sim po zij o zem lje pi snih ime nih: »Kri tično ime no slov je: zem lje pi sna ime na
v po li tičnih, zgo do vin skih in trženj skih po kra ji nah«
Wind hoek, Na mi bi ja, 18.–20. 9. 2017
V na mi bij skem glav nem me stu Wind hoe ku sva se so de lav ca Geo graf ske ga inšti tu ta Anto na Me li -
ka ZRC SAZU Dra go Klad nik in Mat jaž Geršič ude ležila med na rod ne ga sim po zi ja o zem lje pi snih ime nih,
poi me no va ne ga Kri tično ime no slov je: zem lje pi sna imena v po li tičnih, zgo do vin skih in trženj skih po -
kra ji nah (Criticaltoponymy:Placenamesinpolitical,historicalandcommerciallandscapes), ki ga je na
Na mi bij ski uni ver zi (UniversityofNamibia) s so de lo va njem Združene ko mi si je de lov nih sku pin za to -
po nimijo pri Med na rod ni geo graf ski zve zi in Med na rod nem kar to graf skem združenju (JointInternational
GeographicUnion/InternationalCartographicAssociaionWorkinggrouponToponomy) or ga ni zi ra la južnoa -
friška uni ver za Free Sta te (UniversiteitvandieVrystaat/UniversityoftheFreeState) iz Bloem fon tei na.
Na sim po zi ju je so de lo va lo okrog 30 ude ležen cev (sli ka 1) iz Evro pe in Afri ke, ki so pred sta vi li re -
zul ta te ra zi sko val ne ga dela s  po dročja zem lje pi snih imen v  zad njem ob dob ju, med nji mi ug led ni
Južnoa fričan Pe ter Ra per, nek da nji pred sed nik UNGEGN-a, Av stri jec Pe ter Jor dan, čast ni član Zve ze
geo gra fov Slo ve ni je in so pred se du joči Ko mi si ji za to po ni mi jo pri Med na rod ni geo graf ski zve zi, Ita li -
jan Co si mo Pa la gia no, so pred se du joči isti ko mi si ji in za služni pro fe sor Rim ske univerze La Sa pien za
(Sapienza – UniversitàdiRoma). Prva dva dne va je sim po zij po te kal v dveh vzpo red nih sek ci jah, zad -
nji dan pa je bil na me njen ek skur zi ji. Ude leženci smo lah ko pri sluh ni li za ni mi vim re fe ra tom s po dročja
ra zi sko vanja zem lje pi snih imen, med ka te ri mi pa so le ne ka te ri sle di li osred nji te ma ti ki sim po zi ja. Smo
se pa lah ko za ra di tega sez na ni li s širo ko pa le to tem, ki bodo lah ko v pri hod nje pred met ra zi sko va -
nja tudi v  našem oko lju. Slo ven ski pris pe vek Iz zi vi rabe po kra jin skih imen v  bla govnih znam kah
152
Zborovanja Geografski vestnik 89-2, 2017
153
Geografski vestnik 89-2, 2017 Zborovanja
Slika1:Udeležencisimpozijapredknjižnicouniverzitetnegakampusav Windhoeku.
D
RA
G
O
K
LA
D
N
IK
Slika2:MatjažGeršičmedpredstavitvijoslovenskegareferata.
D
RA
G
O
K
LA
D
N
IK
(v soavtors tvu smo ga pri pra vi li Mat jaž Geršič (sli ka 2), Dra go Klad nik in Kat ja Vin tar Mally) je med
ude leženci zbu dil pre cejšnje za ni ma nje, ver jet no tudi zato, ker so se lah ko med pred sta vi tvi jo po slad -
ka li z Go renj ki no čoko la do s ce li mi lešniki, ki je bila iz po stav lje na kot pri mer rabe po kra jin ske ga ime na
v bla gov nih znam kah.
Ek skur zi ja je bila na me nje na si ste ma tičnemu og le du na mi bij ske ga glav ne ga me sta in obi sku nje -
go ve ga po dežel ske ga za led ja, kjer smo se ude leženci na terenu spoz na li z  živ lje njem Bušma nov
(ozi ro ma Sa nov, tudi Gr mičar jev), et nične sku pi ne do mo rod nih lov cev, ka te re pri pad ni ki po se lju je jo
južni del Afri ke. Bušmani (sli ka 3) spa da jo med tako ime no va ne ra sne drob ce, ki ne pri pa da jo no be -
ni iz med glav nih ras. Ena od nji ho vih značil no sti, po se bej za ni mi vih z vi di ka je zi ko slov ja, je upo ra ba
kli kov, po seb nih gla sov, ki jih vse bu je jo samo ne ka te ri afriški je zi ki. V raz ličnih bušman skih je zi kih je
šest raz ličnih kli kov. Ker so ne ka te re kli ka joče gla so ve prev ze li tudi dru gi afriški je zi ki, ki ne spa da jo
v koi san sko je zi kov no družino, je bila na sim po zi ju iz po stav lje na ter mi no loška za držanost pri rabi tega
ter mi na, še po se bej, ka dar je go vo ra o kli ka jočih gla so vih. Tako se na me sto poj ma koi san ska je zi kov -
na družina v so dob nem je zi ko slov ju čeda lje bolj uve ljav lja izraz do mačin ski kli ka joči je zi ki.
S po slušan jem ene ga od bušman skih je zi kov in nji ho ve ne ver jet ne spo sob no sti rabe kli ka jočih gla -
sov, ki jih Evro pej ci ko maj da us pe mo po vršno iz go vo ri ti, smo us pešno za ključili četr ti Med na rod ni
sim po zij o zem lje pi snih ime nih.
Mat jaž Geršič, Dra go Klad nik
154
Zborovanja Geografski vestnik 89-2, 2017
Slika3:Naobiskupribušmanih.
M
AT
JA
Ž
G
ER
ŠI
Č