r ^kJMnlnA —---m ■di^U. - V USUL1LUI pnsCaDB T |OwT9 Leto XIX., St 265 Upravništvo: LJubljana, Knafljeva B — Telefon St 3122. 8123, 8124, 3125, 8126. Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen« burgova uL — TeL 8492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg T. Telefon St. 2456. Podružnica Celje: Kocaaova attoa 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt. 6ek. zarodih: Ljubljana St 11.842, Praga Odo 78.180, Wlen it 105.241. LtubUana, torek 15. novembra 1938 Cena 2 Dia Uhaja vsak dan rasen ponedeljka. Karočnlna mesečno Din 25.—» Za Inozemstvo Din tO.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 8123,8124 8125.8128. Maribor, Grajski trg St 7. telefon SL 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, _telefon 8t 65._ Rokopisi se ns vračajo Kemalova Turčija Turški narod se pripravlja, da se s &m bolj veličastnimi pogrebnimi svečanostmi dostojno oddolži spominu svojega velikega preroditelja in voditelja, umrlega predsednika republike Kema-la Ataturka. In to po pravici, saj je pokojnikovo delo vsemu turškemu življenju, ne le javnemu, temveč tudi zasebnemu, tako zelo vtisnilo njegov osebni pečat, da se nacionalna turška država danes na splošno naziva za Kemalovo Turčijo. Da je Kemalovo pre-roditveno in obnovitveno prizadevanje res sekularnega značaja, kaže tudi silni odmev, ki ga je njegova smrt vzbudila po vsem civiliziranem svetu. Tudi če bi se zgodilo, da ne bi ostale trajne vse njegove pridobitve in da bi v tem .aLi onem pogledu nastopila kaka reakcija, b0 Kemalovo ime ostalo zapisano med imeni največjih reformatorjev (svetovne zgodovine. Kemal Ataturk pomeni dejansko zgodovino Turčije zadnjih dvajset let. Orjaški razvoi te države, do temeljev segajoči prerod turškega naroda, do osnov izvedena reforma in revolucija vsega, kar tvori vsebino narodnega in državnega življenja, vse to je bilo delo po zamisli in po izvedbi tega velikega izrednega moža, ki prehaja sedaj v zgodovino. Kakor mnogi odlični turški državniki, ki so se uveljavljali v zadnji dobi, je bil tudi Atatiirk rojen v Makedoniji in sicer v Solunu. Spričo nemirnega razpoloženja in pogostih uporov v balkanskih predelih tedanje Turčije so imela zlasti mesta v centralno ležeči Makedoniji močne garnizije in krepko zasedene upravne institucije m iz njih je izhajalo mnogo turških vodilnih mož. Življenjsko kariero Kemalovo smo v »Jutru« že orisali. Začela se je sicer že v dobi pred balkansko vojno, toda ti časi ga niso dvignili v sfere, v katerih temelji njegovo življenjsko delo. Mladoturška revolucija, ki pomeni dejansko začetek onega velikega pre-obražanja, ki ga je dovršil Ataturk, je potegnila za seboj vse mlajše, prosvet-■"jjene in podjetne duhove v Turčiji, osobito oficirski zbor, ki je bil glavno gibalo dogodkov. Samo po sebi se zdi danes umljivo. da je bil med Mlado-turki tudi mladi Mustafa Kemal. Njegova pot navzgor in načelo gibanja za preporod Turčije pa pripada kasnejšim časom, dobi poraza v svetovni vojni. Zmagovita antanta ie bila zasedla Carigrad in Dardanele, zasedene so bile arabske dežele, sultan je bil v odvisnosti od zapadnih velesil. Grčija je imela dobiti maloazijsko obalo s Smir-no. V teh okolnostih se je začel pokret, težeč po narodnem odporu. Na čelo se mu je postavil Mustafa Kemal paša, a ob njem zlasti vodilni funkcionarji vzhodne armade, ki je ostala zaradi zloma Rusije najmanj prizadeta. Prvi kongres za reformo in narodno obrambo se je sestal v Erzerumu dne 23. julija 1919. Dva meseca kasneje je bil drugi kongres v mestu Sivas. Na-sprotstva s sultanom in njegovo can-grajsko vlado so se vedno boli ostrila in ko je končno prišlo do preloma, so se zbrali spomladi leta 1920. novoizvoljeni poslanci, Kemalovi pristaši, v Ankari ter osnovali samostojno vlado. S tem so bili postavljeni temelji za borbo, ki se je obračala zoper sultanovo vlado in zoper njene tedanje zaščitnike Angleže. Sultanova oblast je bila kmalu omejena na ozemTje, ki so ga bile okupirale antantne čete. ugled Ke-mala pa je silno narastel, ko se mu je posrečilo potolči grško vojsko, jo povsem razbiti in pregnati iz Male Azije. Sedaj se je zmagovita Kemalova Turčija obrnila dokončno tudi zoper sultana; v novembru 1922. je narodna skupščina v Ankari, ki je bila med tem postala nova državna prestolnica, odpravila sultanat, nakar je sultan zapustil Carigrad. Evropski zapad je moral priznati novo stanje; sevreska mirovna pogodba se je zamenjala z novo, revidirano, sklenjeno v Lausanne, ki je dala Turčiji meje kakor obstojajo še dandanes. Razvoj je naglo napredoval še dalje, Turčija se je po sklepu narodne skupščine proglasila za republiko v 1. 1923, a v letu 1924. so končno odpravili šekalifat, versko dostojanstvo nekdanjih sultanov, ter izgnali člane nekdanje vladarske rodbine. Na teh zunanjih uspehih so slonele notranje reforme, ki jih je izvedel Kemal in ki niso nič mani obsežne in nič manj radikalne, nego je bil temeljito izpremenjeni zunanji okvir. Popolna la racija poprej tesno z muslimansko cerkvijo združene državne uprave in popolna odprava neštetih konservativnih tradicij sta sicer neprestano do vaj ali do konfliktov z muslimansko duhovščino ter pod njenim vplivam stoječimi krogi., toda Kemal ni niti za spoznanje odnehal, marveč le še bolj stopnjeval in ojačil svoje reformno delo. Na zunaj se pozna ta reforma v odpravi fesov in prepovedi zakrivanja obrazov pri ženskah ter sploh v uvaja- SOCIALNE REFORME V FRANCIJI Francoska vlada Je izdala celo vrsto uredb, s katerimi namerava poživeti gospodarsko delavnost in sanirati državne finance Pariz, 14. nov. d. Včeraj je službeni list objavil 32 zasilnih uredb gospodarskega ln finančnega značaja, ki jih je sklenila Daladierova vlada na predlog finančnega ministra Reynauda. Med najvažnejšimi je uredba o delovnem času. 40urno delo na teden ostaja še nadalje v veljavi, vendar pa bo dvodnevni počitek postopno ukinjen. V splošnem se zopet uvaja 6dnevno delo na teden. Vsa podjetja smejo uvesti 50 nadur dela na teden in jim zato ni treba več dobiti posebnega dovoljenja, pač pa morajo ministrstvo za delo obvestiti o izvršenih nadurah. Če izrabijo omenjenih 50 nadur, morejo razpolagati še 7 nadaljnimi 50. Ako ne dobe v 10 dneh nobenega odgovora od ministrstva za delo. se smatrajo nove nadure kot dovoljene Mezda za nadure je za 10 odstotkov višja kakor običajne plače in sicer do 250 nadur. Nato se postopno povišuje do 25 odstotkov pri 400 nadurah. Na drugi strani morajo delodajalci plačati poseben davek 10 odstotkov od dobička, ki je bil dosežsn z delom v nadurah. Delavski zastopniki v posameznih obratih morajo biti v nasprotju z dosedanjimi določbami francoski državljani ter še nekaznovani Inozemci nimajo več pravice voliti delavskih zastopnikov v obratih. Za delavce, ki se branijo nadurnega dela v industriji, potrebni za državno obrambo, so določene stroge kazni od takojšnjega odpusta do odtegnitve podpore za brezposelnost za dobo 6 mesecev Za hujskače, ki bi pozivali delavce, naj ne delajo v oborožitveni industriji nadur, so določene ječa in plobe Nadaljne važne odredb® s* tičejo davčnih ukrepov Tako je določeno izredno 2°/o obdavčenie vsega letnega dohodka, povišanje davkov za izdelovariip Dohištva. na kavo, sladkor, tobak, plko^ol. po^iša-nje splošne dohodnine od 7 5? na 8 od-fot-kov ter povišanje \poštnih pristojbin. Na- daljnja uredba ukinja s 1. Januarjem leta I javne pristojbine. Na trgovine je bil da-1940. državno loterijo. j nes silen naval, ker efcušajo ljudje naku- piti blago Se po starih cenah. V Nantesu se je sestala danes splošna sindikalna zveza, da zavzame 6 tališče k povišanju življenjskih potrebščin. Ne izključujejo možnosti, da bo ta največja delavska organizacija proglasila protestno stavko, zlasfti še, ker so z ukrepi vlade na eni Strani povišane cene življenskih potrebščin, na drugi strani po podaljšan delovni čas. Določeni so ukrepi proti utajevanju davkov, proti brezposelnosti, zlasti pa proti uvajanju brezposelnih, predvsem mladine, v gotove poklice, v katerih primanjkuje dela. Ureja se na novo tudi razmerje cen. Tako bo odpravljeno nadzorstvo nad gotovimi cenami v veletrgovini. Zelo važna uredba se tiče nove ocenitve zlate zaloge Francoske banke, Alžirske banke in drugih kolonij skih bank na podlagi razmerja 170 frankov za angleški funt. Dosedanji tečaj angleškega funta se je gibal med 178 50 in 178.80 franka. S posebno uredbo se določa kredit 1.8 milijard za zboljšanje plač javnih nameščencev, predvsem nižjih. Posebna uredba vsebuje načrt o strni-tvi vseh prometnih sredstev Pariza in okolice, zlasti podzemeljske železnice in avtobusnih družb. Končno je določena proučitev načrta o večjih javnih delih v prid povečanja oboroževalnih del. Nadaljnje zasilne uredbe so bile predložene ministrskemu svetu v odobritev danes ter bodo objavljene jutri. Gre predvsem za določbe, ki se tičejo gospodarskega življenja in nameravanega starostnega zavarovanja delavcev. Zasilne uredbe, ki jim bodo jutri sledile še nadaljnje, so bile v javnosti sprejete z zelo mešanimi čustvi Nova davčna bremena ne zadovoljujejo nikogar To velja predvsem za indirektne davke in povišanje tarif, s katerimi so prizadeti najširši sloji in ki bodo povod novi podražitvi življenjskih potrebščin. Na drugi strani pozdravljajo na desnici predvsem socialne ukrepe, ki jih je podvzel Rev-naud. Predvsem odobravajo mali obrtniki in podjetniki odpravo tedna z dvema nedeljama«. Nova davčna bremena Pariz, 14. nov. o. Listi navajajo kot glavna naslednja nova bremena: Trošarina na sladkor se poviša od 25 na- 160 frankov, na kavo od 285 na 325 Lankov za isto kako vost in količino Pisemske poštne pristojbine se poviša od 0.65 na 0.90 v notranjem in v enakem razmerju tudi pristojbine v zunanjem prometu. V prav toliki meri se po višajo tudi telefonske pristojbine, le v kra jevnem prometu znaša povišek 0.20 franka za razgovor. Podražijo se nadalje vse vož nje z javnimi prometnimi sredstvi. Tako se n. pr. vozni listek na pariški podzemski železnici za II. razred podraži od 1.10 na 1.50 franka, avtobusni vozni listki pa splošno za 0.50 franka. Povišana sta trošarini na bencin in tobak. Že po tem sodeč zadevajo no vi ukrepi v prvi vrsti širše sloje ljudstva Med njimi so zlasti povišanje davka na me zde in obrtniške dohodke, voznine v lokal nem prometu ter cena tobaka izzval' p-av veliko nezadovoljstvo. Povišanje davkov trošarin in tarif bo nedvomno izzvalo novi šanje cen v trgovskem prometu na drobno. Zato napovedujejo poučeni krogi, da bo-clo v kratkem izšli tudi odloki o kontroli cen na drobno. Za sedaj še niso bili izdani, da bi se lahko presodil učinek sobotnih uredb. Poleg uredb o kontroli cen je pričakovati še celo vrsto ukrepov, ki jih 'isti označit'eio s skupnim imenom »dekreti za orientacijo gospodarstva«. Finančni minister Revnau-d in trgovinski minister sta imela v ta namen že danes daljši razgovor. Kritika časopisi a Medtem se je v tisku zla.,ti v levičarskem že pojavila reakcija proti novi gosno-darski politiki. Tudi Blum je včeraj v Lillcu ostro napadel vlado in izjavil, da hoče režim te dekrete izvesti pod krinko zaupanja v finančni trg, toda ta politika bo povzročila povišanje ccn in padec življenjskega standarda, dočim proti dividendnim goljufom in begu kapitala iz države ni vlada ni česar ukrenila. Politika vlade ne kaže več niti sence obveznosti, ki jih ie prevzela do delavskega razreda pred dvema letoma V tisku sta bila danes značilna nosebno dva glasova iz različnih taborov. »Oeuvrec ugotavlja, da predstavlja Revnaudov načrt poslednji eksperiment v Franciji. V bodo"e si Francija in njena vlada takih eksperimentov ne bosta smeli več dovoliti. Sodelovali bomo lojalno pri tem eksperimentu, toda vprašujemo se, ks t se bo zgodilo, če no bo dosežen nobt/r stvarni rezultat? »Jour« poudarja: Videli bomo. ali bodo lepim besedam sledila tudi stvarna dejanja, ki so za konsolidacijo države že skrajno potrebna. Le glede na ta .smoter zremo z /.aupan jem na eksperiment, k: mora biti po-:!ednji poskus sedanjega režima. Reynau«i o svojih ukrepih Pariz, 14. nov. AA. Finančni minister Reynaud je včeraj sprejel zastopnike tiska in jim no rdil, da ostaja francoska finančna poli jka zvesta načelom trojnega sporazuma, pri černer se naslanja na svobodno izmenjavo blaga in svoboden promet z devizami. Na vprašanje, ali bo trojni sporazum razširjen je odgovoril, da bo Francija ugodno sprejela vse kar b: še boij zbližalo tri velike demokracije. O Francoski banki je v zvezi z včerajšnjimi sklepi Reynaud izjavil, da se bo ukrenilo vse potrebno, da bi se 30 milijard frankov izkoristilo za »revalvacijo« zlatih rezerv Fond za izenačenje tečajev in fond za podporo renl bosta ostsla v službi za amortizacijo državnih dolgov pn Francoski ba.nki in bo na 'a način ta veliki francoski finančni zaroči popolnoma saniran. Revnaud je prepričan, da ?e bo začel francoski kapital kmalu viačati iz inozemstva in da bo finančn; trg ."»živel. Vlada bo vse storila .da se ztclj?ajo pogoji za poslovanje na borzah. Razburjenje v javnosti Pariz, 14. nov. br. Uredbe, ki jih je objavila vlada, so izzvale v javnosti silno presenečenje. Posebno lazburjetnje je izzvalo znatno povišanje cen kave. riž% sladkorja. tobaka itd., ki znaša po-prečno SO/.,. Prav tako 90 bile za 30"/o povišane tarife na železnicah, avtobusih in drugih davčnih prome nih ustanovah. V zadnjih dveh letih so bi'e na ta račin cene povišane :ici GuVice in Cr- • „ ter v.o- (sv'n??ne rude). Na Crvenem bregu, kjer so se nekdaj že Francozi pečali z raziskavanjem, a so delo opustili, je odkril zlato rudo. Za iskanje rudnega bogastva je imel mož ins inkt, ki ga ni nikdar prevaril. V potoku Ginduši je našel zlatanosni pesek, zlato rudo je našel na planini Gavro v zaječarski okolici, blizu male vasi Bora pa bogate sklade bakrene rude. Najdišče pri Boru se mu je zdelo posebno važno in predlagal je svojemu delodajalcu, naj se loti tam z vso vnemo jn z velikimi žrtvami eksploataci-je. Menda je imel že takrat privid sedanjega bega ega rudnika. Praški inženjer Raušar, mlajši tovariš šisteka. je letos, ko so slavili jubilej bor-skega rudnika, dal objaviti zanimivo ši-stekovo pismo iz leta 1903. o borskem rudniku. V tem pismu stoji med drugim: »V Boru imamo že 50 ljudi. Našel sem lepe sklade rude. ki vsebuje do 35 odstotkov bakra. Morda se nam posreči, da spravimo rudnik v obrat. Zanj se zanimajo že neki francoski kapitalisti. Našel pa sem še druge dragocene rude. a celo zlata ne moremo nikomur ponuditi, ker mislijo vsi, da so v Srbiji še ljudožerci, in tako ostanejo s svojim kapitalom rajši doma...« Dalje je r-vedo1: letos bom izvedel son-dažo Bele Reke v dolžini 13 km. Stroje sem že naročil na Dunaju. Mislim, da bomo strugo lahko preiskali že v nekaj tednih. Prihodnje leto pa začnemo z delom na terenu Sikole—šarkamen—šubik.« Odkritje bakrene rude v Boru je največji uspeh pokojnega inž. šisteka. Iz prvega odkopa je poslal svojemu praškemu tovarišu Raušerju zaboj rude s prošnjo, naj jo da pregledati. To se je zgodilo in analiza je bila prava senzacija. Po svoji bogati vsebini ruda iz Bora takrat ni imela primere. V kratki dobi je borski rudnik doživel velik procvit. Pri proslavi nekega jubileja je pokojni industrijec Vajfert takole pripovedoval o svojem zvestem sodelavcu in strokovnjaku šisteku: _ Bil sem srečen, ker sem vedno imel odlične sotrudnike. Med najboljšimi pa je bil pokojni inž Fran šistek. Razen strokovnih pa je imel tudi druge velike sposobnosti in vrline. Pri nesrečah v rudnikih je imel vedno srečno roko in veliko število rudarjev je rešil smrti. Mojo imovino pa je znal nudi zavarovati pred haj-duSkimi napadi. Nekoč so celo v notranjem ministrstvu v Beogradu govorili, da dajem hajdukom bogato apanažo, ker se še nikdar nI zgodilo, da bi napravili kako škodo pri mojih podjetjih in v mojih delavskih kolonijah, čeprav so vsepovsod j okrog rudnika plenili in pustešili. Ta mir i pred hajduki pa je bila šistekova zasluga. On je znal ravnati s temi divjimi ljudmi Nokcč so zajeli nc::-$a mserno nevarnega hajduka in, ko so ga vprašali, zakaj še nI napravil nobene škode pri Vaj-fertovih podjetjih, jim je hajduk odvrnil: »Tudi če bi sam ho' el kaj takega storiti, bi v celem okraju ne našel pomočnika za tak napad«. Inž. šistek pa se je razumel tudi na medicino. Ves okoliš takrat ni imel zdravnika in kakor ponesrečene delavce, tako je on tudi bolnim vaščanom nudil oomoč. Po nagibu svojega dobrega srca je hodil po samotnih vaseh s svojo malo apoteko in vsakemu trpinu je nudil svojo pomoč. Na takih potih je naletel tudi na hajduke, ki so bili ranjeni pri spopadih z orožniki, in tudi njim je pomagal, ne da bi jih vprašal, kako in zakaj so bili ranjeni. S tem si je mož pri vseh ljudeh pridobil visoko spoštovanje in tudi največji hajduk, ki bi bil pripravljen ubiti svojega brata, ne bi za nobeno ceno storil kakega zločina tam, kjer je dobrodušni Inženjer deloval. To je bila vsa skrivnost hajduške »apanaže« ali domnevanja odkupnine pred razbojniškimi napadi. Tam, kjer je neumorna delal in dosegel izredne uspehe, je češki inženjer Fran šistek tudi umrl. V rovu bovškega rudnika ga je zadela kap. Prihiteli so rudarji, da bi pomagali svojemu ljubljenemu voditelju. Inž. šis"ek pa jih "je zavrnil: »Pustite me, moja ura je prišla!« Pustili so ga in v rudniškem rovu ie umrl. še danes ni na hribu nad velikim borski m rudnikom njegov grob nikdar brez s.ežega cvetja in zelenja. —Ig. Poslovanje blagajne ln paketnega oddelka na pošti Ljubljani 1. V sredo 16. t. m. prične poslovati blagajna pošte Ljubljane 1 v preurejenih prostorih v prvem nadstropju. Dne 17. t. m. 9e spet uvede sprejemanje paketov pri tej poštL u— 2e od davnih časov sv. Martina je bridka resnica, da morajo mnogi ljudje prositi miloščine pri onih, ki imajo zemeljske dobrine v izobilju. Prav tako je bridka resnica, da zadenejo prošnje siromakov često na gluha ušesa in neusmiljena srca. Zato s pesnikom upravičeno tožijo: »Kožuhe molji skopcem žro, a nago naše je telo«. — V Ljubljani je re-vežev dovolj in ni treba, da bi kožuhe molji glodali. Vsako sredo morete oddati obleke, perilo, obutev, posteljnino in drugo blago na stojnici mestnega socialnega urada na trgu pred Vodnikovim spomenikom Storite, da ne bodo pesnikove besede veljale za naše mesto, o katerem gre glas, da Ima dobrosrčne meščane. u— Specializirali so ®e na sladek plen. Te dni je policija aretirala nekega delavca z Rudnika, ki je v družbi z nekim tovarišem iz Daljne vasi pred tedni vlomil v klet št. 6- v Tavčarjevi ulici. Odnesla sta celo majhno zalogo sladkih in opojnih reči: kakšnih 30 steklenic malin ovca pa nekaj bermeta .likerja in fruškogorskega bisera. Pajdaša lz Daljne vasi Je policija že svoj čas zajela in Izročila sodišču, zdaj pa bo še Rudničan poroma! za njim. Iz Ceffa e— Jubilejni koncert CPD. Celjsko pevsko društvo je priredilo v soboto zvečer r veliki dvorani Narodnega doma dobro obiskan koncert, ki je bil združen s proslavo-10-Ietnice udejstvovanja g. Peca Segule kot pevovodje CPD. Spored koncerta je obsegal naše umetne in narodne pesmi, ki jih je Celjsko pevsko društvo v teku let že izvajalo. Najprej je nastopil mešani zbor, ki je discipliniran in vravnovešen ter prožen in dinamičen. Zbor je pel v splošnem točno in solidno. Najbolj so ugajale Foer-sterjeva »Ljubica«. Savinova »Večernica« (ob spremljevanju pianistke £dč. Milene Oražmove) in Adamičeva »Kresovale tri devojke«. Po nastopu mešanega zbora je predsednik CPD g. prof. Fink v lepem govoru orisal požrtvovalno, vztrajno in uspešno delovanje pevovodje g. Segule v zadnjih 10 letih, v katerih je vodil g. Segula pevski zbor od uspeha do uspeha. CPD je priredilo pod vodstvom g. šegule v zadnjih desetih letih 27 samostojnih koncertov v Celju m 13 v raznih krajih izven Celja, nastopilo jc štirikrat v zvezi z drugimi pevskimi društvi in na treh župnih koncertih ter sodelovalo pri več kot 100 nacionalnih, kulturnih, humanitarnih prireditvah ter pri prireditvah Sokola, Družbe sv. Cirila in Metoda in protuuberkuiozne lige. Poleg neštetih mešanih in moških zborov je naštudiral g. Seguli tudi večje vokalno-instrumental-ne skladbe. Celjsko pevsko društvo spada danes med upoštevane pevske zbore. Prejelo je tudi odlikovanje z najvišjega mesta in je na glasbenem festivalu v Ljubljani zasedlo drugo mesto. Gosp. Seguli »o čestitali k njegovemu jubileju Ipavčeva pevska župa v Mariboru, predsednik Glasbeno Matice v Celju g. dr. Orožen in rodbina pokojnega skladatelja dr. Antona Schw&-ba. Predsednik g. prof. Fink je iskreno čestital slavljencu in mu obljubil pevsko zvestobo v imenu vseh pevk in pevcev, nakar je prejel g. SeguLa od CPD srebrn lovor-jev venec. Ko so se ovacije polegle, je zapel moški zbor društveno geslo »Kdo naš si, z nami poj!«, ki ga je napisal pesnik Anton Aškerc in uglasbil prof. Fink. Moški zbor, ki je dobro vpet in zveni polno, je po odmoru zapel Jerebovi »O kresu% in »Pelin roža« z lepim baritonskim so1ol-> a, Romana Marčiča. Mešani zbor je izvajal pet skladb, izmed katerih je treba podčrtati Pregljevo »O, da je roža moje srce«, Mirkovo »Sunce jarko« z lepim sopranskim solom ge. Rajhove in Schwabov »Potrkan ples«. Ža zaključek je izvajal mešani zbor ob spremljevanju pianistke gdč. Oražmove Schvvabovo melodiozno »Rajanje pod lipo« iz »Kneza Volkuna« s prijetnim tenorskim solom g. Telča. Pevski zbor in pevovodja sta bila deležna prisrčnih aplavzov. Po koncertu so bile izročene 7 pevcem in 2 pevkam, ki sodelujejo že več kot 20 let pri CPD, zlate kolajne in diplome Jugosloven-skega pevskega saveza. Po kratkem nagovoru predsednika g. prof. Finka so prejeli iz rok ge. Peerove odlikovanja: gg. Ivan Likar, prof. Fink. Franjo Jager, Anton Ora-žen, Karol Pere in Stanko Pere ter ge. Je-rinova in Vidmajerjeva. Nato je društveni podpredsednik g. prof. Mlinar orisal zasluge predsednika g. prof. Finka za CPD. Od-likovancem in pevovodji g. Šeguli iskreno čestitamo! e— Volilni sestanek v Škofji vasi pri Celju. V sredo 16. novembra ob sedmih zvečer bo v gostilni A. špes v škofji vasi volilni sestanek, na katerem poroča sreski kandidat na listi dr. Mačka g. Ivan Pre-koršek. e— Predavanje o proboju solunske fronte, ki ga je priredilo Sokolsko društvo Ce-lje-matica v petek z\ečer v veliki dvorani i Narodnega doma. je bilo izredno dobro ob-I iskano. Zastopniki oblastev in uradov, šol ! in društev ter pripadniki Sokola so napolnili veliko dvorano do zadnjega kotička. Predaval je poveljnik 39. np.. generalštabni polkovnik g. Dragoljub Mihajlovid. V iz-! črpnih in izredno zanimivih izvajanjih je prikazal priprave za ofenzivo na solunski j fronti ter zlom bolgarske armade in osvo-I boditev Srbije in ostalih Jugoslovenov ter | razpad Avstro-Ogrske. Zanimivo predava-| nje je sprejelo občinstvo z viharnim odo-| brava^jem. Takih predavanj bi si želeli v j Celju še več. ! e— Redno licenciranje bikov v celjskem j srezu. Ker je epidemija slinavke in park-: Ijevke v celjskem srezu prenehala, bo re-i dno licenciranje bikov v celjskem srezu iz-! vršeno sedaj po naslednjem redu: v pone-: deljek 21. t. m. ob 9. v St._ Juriju ob juž. žel., ob 13. v ; na Teh"-'--j niku in c'« ; i v /i' , ob 8. ri C Ni i bom, ob ; 1. 1 lovčah. S':vr,;C' T :!ju in ob 16. ob 9. v Voj-? !o 23. t. m. ' ju ob Ta-b 16. v Braa« •— Celjski mestni *wf bo imd redno sejo predvidoma ▼ petek 25. t. m. e— Kolesarska nesreča. Ko se je peljal/t 17-letna hčerka posestnice Julijana Kopa-činova iz Medloge pri Celju v soboto 9 kolesom po Krekovi cesti ▼ Celju, je privozil nasproti neznan kolesar in zadel v Ko-pačinovo. Kopačinova si je pri padcu zlomila levo roko ▼ zapestju. Zdravi se v celj-•ki bolnišnici. Iz Maribora a— Slava 45. pešpolka. Dne 23. t m. bo tradicionalna slava 45. pešpolka v spomin a— Notarska vest. V Maribor premeščeni notar dr. Ludvik Grobelnik je otvo-ril svojo pisarno v Sodni ulici St. 2. a— Uradnega dne zbornice za TOI, ki bi moral biti v sredo 16. t. m., ne bo. na dan razorožitve zelene garde leta 1918. a— »Kar hočete« zadnjič v abonmaju. Drevi sie uprizori v gledališču za abonma A še vedno sveža in zelo zabavna Shakes-pearjeva klasična komedija »Kar hočete«. a— Jahalni klub ima v sredo 16. t. m. ob 20. sestanek v dvorani hotela »Novi Svet < v Jurčičevi ul. Prosi se, da se vsi prijavljeni zanesljivo tega sestanka udeležijo. a— Tvornica Doctor in drug v drugih ro zahtpvaio regulacijo minimalnih mp'd navzgor Na mezdne razrede od IX razreda navzgor (zavarovana mezd? 28 80 din) ori žpnskih ravarovan- cih samo 4 47% pri moških pa 30 89% pri moških in žpnskih zavarovancih na 34 66% To pomeni da ns+aH ^nvamvanri 7aslužiip dnevno mpni irav^r 9P "n N"''ačji odstotek t j odnadp na VI razred z mezdo 1SA0 '"n flipvnn U*;nka uredbp o minimalni m^rlah nI opaziti' V dravsk' banovini ie v iimliu letos oredniačiia fi»l?r"!n!i ^ 743- nosliJa ^*1avstva al* 1RR05 dočim v celi držav? o^oad" na tekstilno delavstvo samo a1? ooq 0spb T°W?1n? industriji slpdl hišna elu^in^oH 7 R glj 9.377 o«f>b (v vsei dr*?v1 1 2*>%) Trotia naimo^npiš^ =kur»'na 'p "n-rdno-^apa^sVo tfolavctv<"> n-pdstav11a R 71 vTjppa dp- Ipvc+va pT oo^cb (v vppi dr'av' 1 19% ali 59 236 oseb). Z ozirom na vsedržavno Milijonski spoji med državo in dražbo ,.Battignolles" Leta 1929 je bila med našo državo in gradbenim podjetjem »Battignolles« sklenjena pogodba, po kateri je naša država oddala družbi velika dela za izsušitev pan-čevskega poplavnega ozemlja in za gradnjo obrambnega nasipa poleg Dunava. Ko so bila dela dovršena, je gradbeno ministrstvo na podlagi revizije cen zadržalo vsoto 40 milijonov din od celotnega zneska, ki naj bi ga prejel družba Batti-gnolles. Zaradi tega je nastal prvi spor med našo državo in družbo. Ker je pogodba predvidevala, da se taki spori predložijo razsodišču, se je sestalo to razsodišče ob koncu lanskega leta. Po dolgotrajnih ustmenih razpravah, na katerih je državo zastopal g. Nenad Djordjevič, višji svetnik državnega tožilstva, družbo Battignol-les pa odvetnik Miloš Cirič. je razsodišče izda o razsodbo, s katero je bila zavrnje na zahteva družbe fflede izplačila zadržane vsotp 40 milijonov din. Kmalu za tern je razsodišče pričelo oruučevati nadaljnji spor, na podlagi tožbe, ki jo je družba naperila proti naši državi. Razsodišče je moralo razsojati o tem. ali ima družba Battignolles pravico na izplačilo vsote 14.7 milijona din oa račun povračila škode, ker po pogodbi z državo ni pravočasno dobile načrtov, in ker ni bil prost teren. Družna je v svoji tožbi zatrjevala, da zaradi krivde naše države ni mogla o pravem času brez škode za svojo poslovno organizacijo izvršiti poverjena dela in da je imela zaradi tega po krivdi države škodo v višini 14 milijonov din. ki naj je država povrne. Poleg tega je zastopnik družbe zahteval, da država povrne družbi kazen v višini 5 milijonov din. ki naj jo država povrne. Po-ministrstvo. Družba bi mora!a melioracijska dela na pančevskem poplavnem ozemlju končati v treh letih od dneva, ko so se dela prič^a t j. od avgusta 1929. Družba pa v tem pogodbeno določenem T>ku ni končala z deli in ie zaradi tega gradbeno ministrstvo odsod'lo družbo v smislu pogodbe na penale 5 milijonov din. Pri tem drugem sporu je torej šlo v celoti za 15 ~ milijona din. Te dni je razsodišče izdalo razsodbo, v kateri je spoznalo, da ne pade krivda na državo, če je družba prekasno pričela z deli, k? j ti načrti so bili dovršeni že leta 1928., teren pa je bil prost in v tem ne more biti razloga, za zakasnitev pri izvrševanju del. Zato država n; dolžna plačati družbi kakršnokoli odškodnino. Razsodišče je zavrni'o zahteve družbe glede povračila skode v višini 14.7 milijona din. Glede kazni 5 milijonov din ki jo je izreklo gradbeno ministrstvo z?-adi prekasne dovršitve del, pa je razsodi*** spoznalo, da ta kazen ni bila upravičena Po vesteh iz Beograda pa s to razsodbo še niso končani vsi spori med državo in družbo Battignolles in bo isto razsodišče razpravljalo še o nadaljnjih sporih v zvezi z deli na pančevskem pop'avnem ozemlju. vesti = Načrt za hfdrocentralo na Drini. Iz Beograda poročajo o načrtu za gradnjo velike hidrocentrale na Drini z investicijskimi stroški okrog 200 milijonov din. Načrt za to centralo je v zvezi z vprašanjem gradnje topilnice za cink v Sabcu. Ce bi se zgradila ta centrala, bi družba Trepča Mineš zgradila topilnico na osnovi elektrolize, v nasprotnem primeru pa bi morala biti topilnica urejena na pogon s premogom, ki bi ga morali uvažati iz inozemstva Hidrocentrala naj bi se zgradila na Drini pri Bajini Bašti. Za ta projekt se zanima predvsem švicarski kapital, in sicer Schvveizerische Elektrizitats-und Verkehrsgesellschaft, ki je kakor zna- ozemlje je najjačja skupina trgovina, za njo pa pride hišna služinčad, nato tekstilna industrija. Kovinska in strojna industrija ima v Sloveniji 7.60% vsega delavstva (v vsej državi pa 6.43%). Na Slovenijo odpade samo 13.63% v vsej državi zaposlenega delavstva, čeprav je Slovenija dejansko najmanj agrarna pokrajina. Za Slovenijo je neokrnjeni obstoj ln razvoj tekstilne industrije življenjske važnosti, bati pa se je, da bodo Južne pokrajine iz leta v leto krepke j še glede zaposlitve tekstilnega delavstva; lahko se zgodi, da bo to šlo na račun Slovenije Statistika obolenj kaže tele posebnosti. Ljubljanski urad je na številu obolenj naj-jačji. Izkazuje 42.957 obolenj letno nasproti 260.392 obolenj v vsej državi Slovenija je na skupnih obolenjih udeležena s 16.50%, beograjski urad s 14.41% in zagrebški s 13.29% Leta 1935 (po stanju 30. junija) je na slovenski urad odpadlo 15.11% zavarovancev, na beograjski 14.66% in na zagrebški 12.93% Najjačji odstotek izkazujejo poškodbe, obratne in izven-obratne, z 22.04% Ta številka z vso resnostjo kliče k ustanovitvi posebne organizacije za preprečevanje nezgod Take organizacije z velikim uspehom poslujejo v vseh državah Poškodb je bilo skupaj 10 000 (9466)! Ogromen delovni kapital je s tem šel v Izgubo Nezgodam slede bolezni prebavil s 16 02% In s 6881 orimeri Dokaz. kako slaba je prehrana delavcev! To je problem, ki bi zaslužil ve? pozornosti v našem gospodarskem življenju in več skrbi v naši socialno-medlcinski politiki Reumatlzem zavzema čimdalje resnejše mesto Takih obodni je bilo 3949 ali 9 19% Bolniki Ijiibljanskesra ura«*a so bili 934.135 dni nesposobni 73 delo Milijon dni! Ljubljanski urad participlra na vseh bolezenskih dneh v državi (4 682163) z 19.95% Zelo visoka številka, ki mo^da dovolj jasno pove. da je delavstvo Sloveniie ali v zdravstvenem pogledu na nizki stopnji ali da ga je zavarovanje pomehkužilo Gorje, oa narodu ki hoče biti narod rentnlkov' Po številu bolezenskih dni so v Sloveniji zopet poškodbe s 15 13^ ali 141.346 dni na prvpm mestu NHm slede bolezni prebavil s 13 30% ali 124 253. nato pride ietika z 10 97% ali 102 444 dni V naši državi zahteva ietika 964 330 bolezenskih dni ali 17 50^ vseh bolezenskih dni Strašne številke' Tetika 'e v državni statistiki daleč na prvem m^tn: nlei slede poškodbe s 13 Qfi% ali 680 590 dni Kako resni so Gospodarski, socialni in 7dra"-sf,.pni problemi, ki so skriti v teh številkah! Dr. Joža Bohinjec. no lastnica elektrarne Fale in beograjske elektrarne »Snaga in svetlost«. Za to skupino pa stoji Schvveizerischer Bankverein. Poleg švicarskega kapitala se interesira za ta projekt ameriški kapital in neka italijanska finančna industrijska skupina Tudi beograjska občina se zanima za stvar in baje zagovarja načrt po katerem naj bi se za gradnjo hidrocentrale ustanovila zasebna delniška družba, kjer naj bi imel večino domači kapital Pri družbi naj bi bil tudi udeležen Inozemski kapital, zlasti kapital, ki je interesiran pri dobavi strojev in pri gradbenih delih Kapaciteta hidrocentrale bi zadostovala ne samo za topilnico cinka v Sabcu temveč tudi za elektrifikacijo severno zapadnega dela Srbije in 'dela Bosne Švicarski strokovnjaki že proučujejo teren na mestu samem = Velika ponudba klirinških mark. Te dni smo poročali, da je saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji v prvi četrtini novembra narasel za 55 milijonov din (4.78 milijona mark) in se je 8. t. m. povzpel na 367 milijonov din (25.26 milijona mark). V zvezi z naglim povečanjem salda se je seveda znatno dvignila ponudba mark na naših borzah. Samo na beograjski Dorzi je bilo v pretek'em tednu prodanih za 35.8 milijona din klirinških čekov. Pretežni del ponudbe je morala prevzeti Narodna banka, ker je v smislu najnovejšega sporazuma z Nemčijo dolžna skrbeti, da tečaj marke ne pade pod 14.30 din. Narodna banka je ves teden kupovala klirinške čeke po tem tečaju. Vrhu tega je Narodna banka odkupila precej klirinških čekov tudi na zagrebški in ljubljanski borzi. — Potrošnja bencina v naši državi. Po podatkih naše uvozne statistike in prometa naših rafinerij je znašala lani potrošnja bencina v naši državi 5200 vagonov, t. j. za 19'J več nego v prejšnjem letu. Potrošnja surovega olja se je dvignila na 2S0G vagonov, to je v primeri s prujšnjim letom za 15% več. Potrošnja petroleja pa je narasla za 8% in je lani znaiala 3500 vagonov Od obeh velikih rafinerij ima rafinerija družbe Standard Vacuum v Bosanskem Brodu dnevno kapaciteto 40 vagonov, rafinerija družbe ShelJ Dutch v Capragu pa ima dnevno kapaciteto 25 vagonov. — Prizadovi nakupi pšenice. Tudi pretekli teden je moral Prizad pokupiti na našem trgu znatne količine pšenice. Celotna količina nakupljene letošnje pšenice se je do sobote dvignila na 15.229 vagonov (lani je do tega termina Prizad nakupil 10.320 vagonov). = Taksa za izvozna overenja. Trgovinski minister je izdal odiok, po katerem bo Zavod za pospe£evanje zunanje trgovine pobiral pri izdaji overenj zaradi izkoriščanja ugodnosti trgovinskih pogodb in zaradi kontrole kakovosti izvoznih proizvodov nas ednje specialne takse: 1) orehe 1 din od 100 kg, 2) za suha jabolka in hruške 0.50 din za 100 kg. Borze 14. novembra Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti v privatnem kliringu trgovali po 238, v zagrebškem privatnem kliringu je bil vrhu tega promet v grških bonih po 36-50. Nemški klirinški čeki s anejo v Ljubljani 14.33, v Beogradu 14.30 in v Zagrebu 14.3050. Na zagrebškem efektnem trižišču se je Vojna škoda pri mlačnejši tendenci trgovala po 471 — 473 (v Beogradu po 474 do 474.50). Promet je bil še v 7% Blairo-vem posojilu po 91.12 do 91.50 (v Beogradu po 90.75) in v 8% Bla*Tovem posojilu po 97 — 97.87 ter končno v delnicah še-čerane Osijek po 75. T^hij««* Amsterdam 2387-65—2402.25 Berlin I76O.52 — 1774.40, Bruaedj 744.45 — 749.51, Curih 996.45 — 1006.52. London 208.15 — 210.47, New York 4368.53 — 4404.82. Pariz 116-36 — 117-80, Praga 160.93 — 152.04, Trst 230-64 — 233-72. Curih. Beograd 10, Pariz 11.7150, London 20.9250, New York 441.50. Bruselj 74.70, Milan 23.23, AmS"erdam 239.45, Berlin 177, Stockholm IO7.&O. Oslo 105.25, Kobenhavrn 93.50, Praga 15.15, Varšava 82.87, Budimpešta 87-50, Atene 8.95, Bukarešta 3.25. bFEKTl Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 471 — 473, 4«/. agrarne 59 — 60, &>.'• begluške 90 — 91, 6% dalm. agrarne 89 — 90, 7*/» atabiliz. 97 — 98.50. 7°/» inves^ 98 _ 99.50, 7% Seligman 100 den., 7«/» Blair 91 — 91.50, 8fl/o Blair 96 50 — 97; delnice: Narodna banka 7350 den., PAB 223 — 225, Trboveljska 185 — 195, Gut-mann 50 — 60, šečerana Osijek 75 — 85, Osiječka ljevaonica 160 den., Ieis 20 den.. Jadranska 350 den. Beograd. Vojna škoda 473 — 474 (474 — 474.50), 4V» agrarne 61 bi. (60.75), 6«/» begluške 90 — 90.50 ( 90.25). 6% dalm. agrarne 89.26 _ 89.50 ( 89.75), 7«/. invest. 99_ 100 (99.50), 7«/. Seligman 100 den. (100.50), 7*/o Blair 90.25—91 (90.75). 8% Blair 97 — 98-50, Narodna banka 7400 den. Blagovna tržišča HTO + Chicago, 14. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 64, za marc 66; koruza: za maj 51.625. + Wtanipeg, 14. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za znaj 61-625, za julij 62.125. Novosadska blagovna borza (14. nov.) Tendenca nespremenjena- — J^fienica: sremska 148 — 150; slav. 149 — 151 Rž: baška 144 — 146. Ječmen: ba-ški ln sremski 64/65 kg 148 — 152; pomladni 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski slav 142 — 144 Koruza: baška sušena pariteta Vršac in Indija 98 — 100; 242.50 - 252.50; »2« 222.50 — 232.50; *5« 202.50 — 212.50; »6« 182.50 — 192.50; »7« 152.50 — 162.50; »8« 110 — 112.50. Otrobi: baški 90 — 97. Fižol: baški 280 — 285. -f Budimpegtanska terminala borza (14. t. m.). Tendenca slabša. K°ruza: za. maj 15.66 — 15-68. Hust, nova prestolnica Podkarpatja Po dunajski razsodbi je postalo največje mesto okrnjene Podkarpatske Rusije mesto Hust, središče Marmaroša. Mesto je bilo proglašeno za novo prestolnico Podkarpatske Rusije. Madžarski in poljski listi, ki so na vso moč dokazovali, da je novo ozemlje nesposobno samostojnega življenja in da ga je treba pripojiti Madžarski, so o Hustu pisali kot o veliki vasi s 7000 prebivalci. Pod Madžari je bil Hust res zaostala vas, toda v dvajsetih letih Češkoslovaške se je znatno razvil in bi se bil še bolj, da ni pretežna skrb države veljala sedaj izgubljenemu Užhorodu. Po podatkih češkoslovaškega ljudskega štetja šteje Hust danes že 25.000 prebivalcev, ni pa nikakega dvoma, da bo število prebivalstva že v doglednem času znatno poskočilo. Podkarpatska mesta so imela židovsko večino in to Jim je sedaj postalo usodno. Zidje so se izdajali za Madžare In tako vtisnili pečat madžarstva vsem mestom. Hust pa je ostal razmeroma najbolj čist in je štel le 17% Zidov, poleg 55% Rusov in 7% Cehov. Ostali so Nemci in Madžari, ki pa so bili nezavedni in se niso potegovali za svoje šole. Madžari se dobro spominjajo, da Je bil Hust pred vojno zelo zanemarjen, zato 5e danes govore o zanikrni vasi. Danes pa ima Hust celo vrsto novih, modernih stavb, n. pr. sresko načelstvo, gimnazijo, pošto, vojašnico, razne šole itd Podkarpatska vlada se je naselila v poslopju sre-skega načelstva, kamor se je namestilo še mnogo drugih osrednjih uradov. Sedež grško katoliškega škofa bo iz Užhoroda pre-nešen v Hust, kamor se preseli tudi pravoslavni episkop iz Mukačeva. Mesto se bo tedaj moralo razmahniti, kajti dosedanji prostori daleč ne zadostujejo za urade, ki so se preselili v Hust, pa tudi uradnikom občutno manjka stanovanj. Dvignilo se bo iz svoje vaške preprostosti in se brez dvoma v par letih razvilo v dostojno prestolnico avtonomnega Podkarpatja. Zahteve Madžarov Iz državne službe Beograd, 14. nov. p. Premeščena sta k tehničnemu oddelku sreskega načelstva v Celju inž. Leon Knafelj, doslej višji tehnični svetnik v Skoplju, k sreskemu na-čelstvu v Sremski Mitrovici pa inž. Vse-vo!od Štefani, višji tehnični pristav sreskega načelstva v Celju. — Imenovani so za primarija 6. pol. skupine v splošni državni bolnišnici v Ljubljani dr. Marija Ko-lar, doslej asistentka za sekundarnega zdravnika v splošni državni bolnišnici v LJubljani dr. Boris Kune, doslej uradniški pripravnik, za višjega zdravstvenega pristava 7. pol. skupine za srez Dravograd dr. Davorin Flis, dos'ej pristav 8. skupine, za zdravstvenega pristava 8. pol. skupine v sanatoriju v Topolšici Stanko Draksler, doslej v bolnici za duševne bolezni na Studencu. — Premeščena sta v ljubljansko tobačno tovarno monopolski pristav Zdenko Počkar, doslej pri solarni v Ulčinju, k solarni v Ulčinju pa Boris Eksel, doslej v ljubljanski tobačni tovar- ni. Napredovanje Beograd, 14. nov. AA. Napredovala sta v 5. pol. skup:no Fran škof. predmetni učitelj trgovske akademije v Mariboru, v 6. skupino pa Molislav Kranjc, profesor drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani. Šahovski veletumir na Holandsketn Amsterdam, 14. nov. Na vožnji iz Zvvol-leja v Amsterdam sfta se v nedeljo pozno ZTVečer Botvinnik in dr. Euwe sporazumela, da dasta svojo prekinjeno partijo iz 5. kola brez igre remis. Par ije Reshev-sky — Caipablanca ii>-dr. Aljehin — Ke-res iz 5. kola ter Keres — Reshevsky iz 4. kola pa so slej ko prej nedovršene. Stanje je sedaj po po 5. kolu: F.ne 4JŠ. dr. Aljehin 2y2 (1), Bctni ~n!k 2l{, C2p?b*an-ca 2 (1), dr. Euwe 2, Keres 1U (2), Flohr V/t, Reshevsky V2 (2). ✓ Letošnjo Nobelovo nagrado za književnost Je prejela ameriška pisateljica Pearl 8. Bučk, pisateljica zgodb iz kitajskega žtv-Ijenja (slika zgoraj). — Nagrada za fiziko pa je bila podeljena italijanskemu učenjaka Enricu Ferml (spodaj) ANEKDOTA V devetdesetih letih prošlega stoletja je živel v Londonu dramatik, čigar oderska dela eo propadla že pri prvi uprizoritvi. Oskar \Vilde je dejal o tem možu: »To je zelo odličen pisatelj! Piše samo za premiere!« SpniTi t sagMkl vladanfcl fodbhit , revolucionar in preporodltell Ob mrtvaškem odru Kemala , ustvaritelja nove Turčije Poslednjih sto let je vsaka vojna pomenila za sultanovo Turčijo izgubo večjega dela zemlje. V Evropi je izgubila vse razen ozkega pasu pred vrati Carigrada, ki ji je bil rešen le zato, da se pomiri ljubosumnost veles'1 glede Dardanel in Bospora. V svetovni vojni je stopila Turčija na stran osrednjih sil in utrpela po strahovitem porazu izgubo prostranega ozemlja. Je teni 1918. se je turški narod znašel v obupnem stanju Deželo so posedle zavezniške čete. pred sultanovo palačo v Carigradu so stale angleške straže z nasajenim bajonetom. Da bi rešil svoji družini ugled in imetje, je bil poslednji sultan pripravljen. za ceno sijaja islamskega verskega poglavarja odpovedati se suvereni oblasti vladarja. Povsem otopeli, sestradani narod je pripogibal hrbet pred vsakomur. ki mu je nudil skorjico kruha. V odločilnem trenutku, ko je grozila Turčiji revolucija in je bilo strmoglavljenje sultana le še vprašanje časa, je vstal iz naroda mož, ki tudi v najtežjih prilikah ni klonil. Mustafa Kemal paša je bil mož, ki je v usodnem trenutku spoznal, da je rešitev domovine le v neporušljivi volji naroda do življenja. Inteligenten, dojemljiv za vsak napredek, energičen in nasičen z zapadno kulturo se je postavil Kemal kakor pravi Mesija na čelo države, proglasil svobodno turško republiko in v trenutku, ko je narod že klonil, ko so po zemlji križarje antantne čete, namah dvignil samozavest rojakov. Osvežil je nacionalni duh, ponovno organ'ziral demoralizirano armado in zatrl jate izkoriščevalcev. Z eno besedo: Kemal je dvignil turški narod do veličine vstajenja, k novemu življenju, sreč nejšemu kakor je bilo kdajkoli poprej! Zgodovina moderne Turčije se obnavlja e Kemalovim velikim osvobodilnim dejanjem dne 19. maja 1919. Tega dne se je izkrcal Gazi, takrat še opolnomočenec sultana, v Samsumu ob črnem morju, da bi kot generalni inšpektor severne armade udušil neprestane nemire, ki so jih tuji agenti podžigali po Anatoliji. Dalekovidni mož je takoj spoznal, da bo turški narod le tedaj samosvoj, če se bo za vselej iz-nebil nazadnjaške sultanove samovlade. Or ganiziral je vsenarodni odpor, zbiral je okrog sebe prijatelje, ustanavljal organizacije ln s posebnimi denarnimi prispevki bogatih rodoljubov čez noč rekrutiral novo vojsko. Kemalovi odločni osebnosti, fanatični vztrajnosti ln realnemu gledanju na življenje je uspelo; da je pridobil za svoje načrte silno zakrknjene anatolske kmete. Do .lej Turki niso mislili turški, še manj Najmonumentalnejši spomenik Kemala Atatiirku v Turčiji »Daleč od obale, morja tn jezer, daleč od vseh letovišč, ki jih poživljajo reke, leže temelji novega mesta, vloženi v osrčje strmih in golih bregov, ki se zde, da se vzpenjajo v nebo. Tu je vzhod sonca lep, slikovit, nebo posejano z neštetimi zvezdami. Med tem gričevjem leži Ankara, prečudna devica nižine. V višini Ankare je klima ugodna, zrak zdrav, svež in čist. Ravnino obkrožajo venci gorS., polni bakra, železa ln bronca, ki stvarjajo okrog mesta neosvo ljivo trdnjavo turške domovine. Sedež turške države in njene vlade je Ankara.« Pod skrbno Kemalovo zaščito je Ankara naglo napredovala. Danes ima že blizu 135 tisoč ljudi. Krasne palače so zrasle ob modernih cestah, po vseh napravah, ki jih grade z ameriško naglico, sliči najmlajše turško mesto najmodernejšim središčem sveta. Le Kemalov neuklonljivi optimizem je zmogel premagati pustinjo in posaditi sredi nje prestoln;co z bujnimi cvetličnja-ki, umetnimi jezeri, vodopadi, krasnimi gaji in zavodi za pospeševanje vsenarodne Turške športnice Rezidenca pokojnega Bo se brigali za politiko. Vsa njihova ml-eelnost je bila prepojena z verskim fanatizmom. Kemalovo geslo: »Turčijo Turkom« je podžgalo vse stanove, preroške besede svetlejše bodočnosti so potegnile narod za seboj. Dne 4. septembra 1919. je Kemal sklical narodno zborovanje v Si-vasu, ki ee je pretvorilo v pravi ljudski parlament, proglasilo neodvisnost naroda in določilo sebe za edino zakonito narodno predstavništvo. Mustafa Kemal je postal prvi predsednik te skupščine, volitve so prinesle pristašem njegovih idej večino. Nacionalna preporoditev Kemalove Tur-Clje je preživela prvo preizkušnjo v bojih S Armenci. Turške čete so jih pognale v beg, pravo slavo je pa požela armada v krvavih bojih z Grki za maloazijsko zapadno primorje. Pod zaščito zavezniške politike eo Grki prodirali v notranjost, dokler ni njihove čete ustavila .reorganizirana Kemalova vojska dne 11. januarja 1921 pri In Oentlju. Dne 14. avgusta 1921. se je ob reki Sakaria razvila grozotna odločilna bitka. Kemal je osebno vodil svoje čete v boj, po krvavih tritedenskih spopadih ln Ogromnih žrtvah je bila grška armada rtrahovito tepena. V veličastnem triumfu ee je vračal Kemal, odslej Gazi t. j. Zmagovalec nazvan, v Ankaro. Leto kasneje je zapustil zadnji tuji vojak Anatolijo, zavezniške države so se obvezale, da bodo Izpraznile tudi evropsko Turčijo. V lozan-6ki mirovni pogodbi dne 21. novembra 1922 Je bila neodvisnost Turčije končnoveljavno priznana. Po zmagi nad Grki se Je Kemal odločil, Sa dvigne svojo domovino z reorganizacijo po zapadnc evropskem zgledu. Vse kar je spominjalo na preživelo preteklost, je moralo pasti. Dne 29. oktobra 1923. je narodna skupščina v Ankari proglasila republiko, za prvoga predsednika pa soglasno Izvolila Kemala. Sultanat in vrhovni ka-lifat sta bila ukinjena, Carigrad, »ki leži Izven državne sredine, ki je kozmopolitsko mesto naseljencev — dobičkarjev in pokvarjencev iz vseh delov sveta« kakor je dejal Kemal, ne more biti več prestolica pomlajene, obnovljene domovine, kakršna je zrasla v srcu Anatolije, Ankari. Temelji nove prestolnice Kemalove Turčije so bili postavljeni z zakonom dne 13. oktobra 1923. 2e prej je bilo na razvalinah stare Ancyre nekaj ča^a sedež sultanov, po prenosu vlade v Carigrad je mestece izgubilo na veljavi. Ankara je stalno propadala, pred desetletji je štela le še 25.000 ljudi. Kemalov zakon o novi prestolnici jjravl: ----------— . itatOrka t Ankari kulture. Ponoe vseh Turkov je pa Kemalovo vzorno poljedelsko posestvo »čiftlik«, nedaleč od mesta. Na obeh straneh železnice se vlečejo dobre 4 km daleč nasadi stotisočev dreves, med katerimi se vije Izvrstna avtomobilska cesta. Poleg zgradb, namenjenih proučavanju kmetijstva, je tudi moderna turška pivovarna, zoološki vrt, zavod za odgojo perutnine, govedi, svinj ln drugih domačih živali. Miniaturno jezerce predstavlja Marmorsko in Črno morje. V bližini je Gazi postavil institut za pedagogiko in agronomijo. Stalna izložba kemalizma prikazuje plodonosne uspehe Kemalovih prizadevanj, moderna športna in otroška igrišča pričajo, da je turški narod po vsej pravici lahko hvaležen velikemu preporoditelju, ki mu je v prestolnici postavil več krasnih spomenikov. Najlepši, najzgovornejši spomenik narodne prosvet-ljenosti si je pa Kemal Atatiirk zagotovil v sadovih splošnega napredka mlade republike. Za časa sultanove Turčije sta na vsakih pet sodnikov v deželi prišla komaj dva, ki sta imela potrebno izobrazbo. Kemalova briga je bila, da preskrbi za jurldični naraščaj. Ko je bila v Ankari ustanovljena prva pravna fakulteta po najmodernejšem zgledu, je Gazi v otvoritvenem govoru dejal: »NaS narod ne sme v ničemer zaostajati za naprednejšimi državami! Preteklost do- movine je bila vprav v juridlčnemu pogledu zelo mračna. Zdaj bomo Imeli naraščaj, ki ga nujno potrebujemo.« Posledice novega pravnega stanja v republiki so se kmalu poznale v vsem Javnem življenju. Kemal Je prepovedal nošenje fesa. Kdor se je upiral, Je moral na vešala. Ni bilo malo takšnih fanatikov! Gazi je uvedel latinico in priimke v družine, vzorno je uredil državljansko šolsko vzgojo naroda. Vsi odrasli so se morali učiti pisati in brati. Študentje so morali hoditi od vasi do vasi ln učiti ljudi v poznavanju novih pismenk. Danes ni v Turčiji najti nadpisa ali novin, tiskanih v arabščini. V zatiranju nepismenosti so bili Kemalu mnogo v pomoč naši inteligentni izseljenci iz Bosne. Turško zakonodajo je uredil Atatiirk po zgledu italijanskega kazenskega, švicarskega civilnega in nemškega trgovskega prava. V štetju Je uveljavil gregorijanskl koledar, v državn op ravnem poslovanju Turčije se ne računa več po letih od Mohamedovega bega. Sultanove hareme in zloglasne beneške ječe v Carigradu je Kemal preuredil v muzeje. V državna podjetja, vojsko. mornarico ln železnice, katerih novih je država zgradila preko 2000 km, prav toliko odkupila od privatnikov, je Atatiirk uvedel vzoren red in disciplino. Največje človečanske zasluge za svojo domov:no si je pa Kemal stekel z osvoboditvijo turške žene. Stari, arabsko-islamskl zakon je odrekal turški ženi vse socialne pravice. Zaprta, ločena od ljudi in življenja, je morala biti brezpogojno pokorna volji svojega gospodarja. Razen nabožnih knjig nI smela vzeti nobenega štiva v roke. Kot manjvredno bitje družine si je morala na ulici zagrinjati obraz. Dekleta so možili, ne da bi pred poroko videle ženina, ki je po lastni volji lahko vzel po štiri ali še več žen. Pred revolucijo je tragedija turške žene dosegala višek. Atatiirk je odločil, da bodi žena svobodna. Ni ji treba več skrivati obraza, odprta so ji zdaj vrata v vse poklice in šole. Moderna Turkinja živi in se vzgaja v zapadnoevropskem smislu. Tur-k'nje se zdaj brez sramu vežbajo v telovadnih dresih pred tisoči gledalcev. V skrbi za pomladek je Atatiirk posvetil mnogo brige materinstvu. s-2ene morajo korakati skupaj z možmi, oba spola si morata drug drugemu pomagati«, je dejal. V šolah vzgajajo mladino za vse praktične poklice, po državnih in privatnih uradih srečavaš dandanes turško dekle. Zdrav nacionalni duh je turški ženi zagotovil tudi glasovalno pravico. Dalekosežen korak dalje je napravila Kemalova Turčija v pogledu šolstva in higiene. V šole so uvedli tudi prevode klasičnih grških in rimskih del, da nadomeste staro, večinoma versko perzijsko in arabsko literaturo. Moderna Kemalova Turčija se je tako tudi v duševnem pogledu približala Evropi. Po vojni silno zrahljana država se je pod spretnim Atatiirkovim vodstvom tudi gospodarsko opomogla. Država se je kljub velikim gradnjam izogibala dolgov. Na tisoče kilometov modernih avtomobilskih cest, gosta mreža klinik, sanatorijev ln zavetišč po vsej državi, velik napredek turških pristanišč in pomorskega prometa priča, kako naglo je Kemal dvignil svojo domovino med vredne tekmece evropskih držav. Mogočni vodovodi in električne centrale, cela vrsta tehničnih naprav, modernizirana poštno brzojavna služba, naglo razvijajoči se radio, šport ln tujski promet so sadovi umnega vladanja Atatilrko-ve republike. Krona vsega Gazljevega delovanja je pa bila njegova zunanja politika. Kakor Je bil Kemal na bojnem polju energičen borec za pravice naroda, prav tako je preudarni državnik na zunaj odklonil vsako ekspan-zlvno misel. S pametno mirovno politiko je državi zagotovil znosno, pa vprav prijateljsko razmerje z nekdaj dednimi nasprotniki Turkov. Tako v četvornem paktu Bližnjega vzhoda kakor pri ustanavljanju Balkanske zveze in ostalih perečih vprašanj evropske politike, se je Atatiirk Izkazal izvrstnega, dalekovidnega posrednika in zvestega zaveznika. Preustrojil je svojo domovino v činitelja, ki ga v moderni zgodovini Evrope tudi velesile ne bodo mogle zapostavljati, Sleparije z nekritimi čeki Registrirana poslovalnica brez uradnikov • • • V sedmograškem mestecu Korpadu se je primerila tragična lovska nesreča. Gospodar nekega imenja je priredil velik jesenski lov, na katerega je povabil mnogo svojih prijateljev in znancev. Med slednjimi je bil tudi baron Štefan \VesscIenyi, ki si je izbral za lovski plen lepega jelena. Ko se je pripravil k streljanju, pa mu je spodrsnilo in je padel na tla. Puška se je pri tem sprožila in ves naboj je dobil v spodnji del života 20-letni baronov sin, ki je stal v očetovi neposredni bližini. Mladega barona so odpeljali takoj v bolnišnico, kjer so ga operirali, toda zaman. Podlegel je ranam. Zdravniki so ugotovili, da je dobil v telo sedemdeset šiber. Umrl je zaradi notranje izkrvavitve. Tragično je to, da je mladi baron umrl v isti sobi, kjer je prišel pred dvajsetimi leti na svet. Ponesrečenec in njegov oče pripadata družbi najodličnejših plemenitaških rodbin na Sedmograškem, Jan Kiepura In advokati če ne bi bil pevec, bi hotel biti svinjski pasti? ali pa advokat" Nedavno so listi poročali, da je poljski advokat Hofmokl-Ostrowski tožil znanega tenorista Jana Kiepuro zaradi besed, ki so po advokatovi sodbi bile žaljive za ves odvetniški stan. Kiepura je namreč dovolil cbjavo intervjuva z nekim novinarjem, kateremu je rekel med drugim: »Če ne bi bil pevec, bi hotel biti svinjski pastir ali pa advokat.« Tožba je bila zanimiva že zaradi tega, ker je bilo na sodišče pozvanih k pričeva- nju 24 sotrudnlkov varšavskih listov. Vsi ti so slišali pevčevo izjavo in so povedali, da je Kiepura povedal nekaj podobnega, kakor je bilo objavljeno, seveda pa ne v tako »žaljivi« obliki. Sodišče je zaradi tega pevca oprostilo, tožitelj pa je moral plačati stroške procesa in še 100 zlotov povrhu. Predsednik obravnave je utemeljil razsodbo s tem. da je advokatova tožba brez podlage. Tožitelj se je skušal gmotno okoristiti, pa mu to ni uspelo. Maščevanje zavrnjene ljubimke 40 letna učiteljica je ustrelila 70 letnega kneza vati in sta stopili v etike z bančnimi zavodi v Baslu, Curihu, Luzernu, Ženevi, Londonu, Liverpoolu, Bruslju in Newyork. Potom bank v teh mestih sta pošiljala Šoke in 19. oktobra letos sta izdala serijo nakazil, ki so imela sicer pristne podpise, vendar pa ponarejene žige. Za sleparijo sta si izbrala neki njujorški bančni zavod, katerega sta imenitno potegnila. Na njegov račun sta dvignila z dvema čekoma v Pariru 20 tisoč dolarjev, v Curihu 19 tisoč frankov, v Baslu 38 tisoč frankov in v Ženevi 36.400 frankov. Vse banke so predložene čeke izplačale, ker niso niti dvomile, da čeki nimajo kritja. Podoba je, da sta sleparja izvršila še niz drugih goljufij. Baselska policija, ki je razkrinkala sleparijo obeh goljufov, je ugotovila, da sta sleparja izbrala za žrtev njujorško banko zaradi tega, ker traja teden dni, preden pride bančno obvestilo o transakciji po rodni poti v Evropo. Baselski bankir je prišel stvari na sled na ta način, da je brzojavil v Newyork, odkoder je prejel telegrafski odgovor. Informacije so potrdile, da sta Gorlier in Gilardi navadna goljufa, kajti njuna podružnica v Parizu je bila sicer registrirana, vendar ni imela niti enega uradnika ... Srečen padec s tretjega nadstropja Pasanti Bond Streeta so bili te dni nemalo presenečeni, ko so videli, da je teleb-nil z ogrodja v tretjem nadstropju neke hiše na cestni tlak moški, ki je priletel na zemljo popolnoma nepoškodovan. Mož je bil zidar in je tako spretno priletel na tla, da se je sam od sebe pobral ter se vrnil n« delo, katerega je »zapustil« po nesreči. VSAK DAN ENA »Talko! Leni dcTavcl ne bodo več pose-devali na štorih!« (Everybodys weekly) Na lovu ustrelil lastnega sina Sedemdeset šiber v spodnjem životu Popuščanje ločitev v Nemčiji Kakor poročajo nemški listi, se Je lansko leto število ločitev zakonov v Nemčiji močno skrčilo. Ponajveč se je skrčilo število ločitev zaradi zakonoloma, iz česar bi se dalo sklepati, da živijo ljudje danes bolj moralno kakor prej. V Baslu so odkrili drzno sleparstvo, V neko tamošnjo banko je prišel moški in predložil ček, ki se je glasil na neko ameriško banko. Ček je švicarska banka izplačala, toda kmalu nato je prejela iz Ne\v-yorka obvestilo, da za izplačilo ni nobenega kritja, zaradi česar bo moral zavod, ki je izplačal denar, sam trpeti Škoda Po tem razkritju je švicarska banka opozorila policijo na premeteno goljufijo. Kriminalisti so takoj uvedli preiskavo in dognali, da sta pred dvema letom« ustanovila dva Italijana, Oscar Gorlier in Antonio Gilardi, v Milanu in Parizu finančni poslovalnici, ki sta ju celo vpisala v trgovski r«-gister. Obe agenturi sta nato začeli poslo- j Kemalovi državi V pariškem hotelu »Meurice« je bila te dni dosežena sprava med angleškim kraljevskim domom in vojvodo IVindsorskim. Pogajanja je vodil Glouoestrski vojvoda, ki se je zadržal pri svojem bratu v triurnem razgovoru. Pogajanjem sta prisostvovali tudi Gloucestrska vojvodinja in soproga Windsorskega vojvode, bivša gospa \Vallis Slmpso-nova. Pravijo, da bo \Vindsorski vojvoda že o božičnih praznikih v Angliji, in sicer na gradu Belvedere. Na sliki od leve proti desni: vojvoda Gloucestrski s soprogo in vojvoda Windsorski z ženo V Milanu se je te dni odigralo zadnje dejanje ljubavnega razmerja med 70-letnim knezom Trivulzijem, ki je pripadal eni naj-žlahtnejših milanskih plemiških rodbin, in 40-letno učiteljico Lazzarini iz Esteja. Učiteljica se je pred štirinajstimi leti seznanila s knezom, ki se je zaplel z njo v ljolbav-no razmerje. Toda knez je napravil tej ljubezni kmalu konec in je posredoval pri oblasteh, da »o učiteljico odrinile iz mesta na kmete. Odtlej je bila Lazzarinijeva knezu vedno za petami in se je skušala maščevati nad njim. To ji je te dni uspelo. Srečala je bivšega ljubavnika na ulici in je oddala proti njemu pet revolverskih strelov. Napadalka je skušala po zločinu pobegniti, vendar so jo prijel. V obrambo navaja, da Je prosila za sprejem pri Trivulziju, da bi se z njim pogovorila. Knez pa je odbil njeno prošnjo in zaradi tega je segla po orožju. Dva Nobelova laureata K oltarni pregled »Jugoslovenski kulturni klub« V Beogradu se }• pred dnevi ustanovil ^Jugostovenslki kulturni klub«. Ustanovni xbor je vodil naš rojak, predsednik državnega sveta dr. St. S a g a d i n. Za. predsednika nove organizacije je bdi Izvoljen, unlv. prof. član Akademije dr. Jovan Br-deljanovič. V najnovejši številki beograjske revije »Vidi c i« sta izšla o tem novem po jami dva zanimiva članka. Prvi vsebuje programa tski govor prof. dr. Brdeljanovlča, drugI z naslovom »Zadad Jugoslovenskih kulturnih klubova« pa nekatere podnetne misli znanega pisatelja ln publicista Nike Bartuloviča. Dr. Erdeljanovlč se spominja nekdanjega Jugoslov. kluba v predvojni ypl-«rrontski< Srbiji. Kakor Je ta klub deloval za misel političnega zedinjenja, tako naj »Jugoslovenski kulturni klubi« delujejo za uresničenje bratstva ln edinstva. Bratstvo pa ne bodi samo lepa beseda, Izvaja beograjski znanstvenik, marveč naj bo izraženo ne samo v poudarjanju in naglašanju, temveč tudi v stvarnem izvajanju polne, resnično bratske enakopravnosti vseh duhovnih in materialnih pogojev našega skupnega življenja bi napredovanja. Prav v tem vidimo mi, pravi prof. Erdeljanovlč, neobhodno podlago realnega Jugoslovenstva, pravega uresničenja Jugoslov. misli. Duhovno edinstvo, h kateremu stremi delo kluba, vidi prof. Erdeljanovič v gojitvi tiste etnične skupnosti, ki so jo davni predniki Srbov, Hrvatov in Slovencev prinesli s seboj že iz pradomovine izza Karpatov ln ki predstavlja tudi danes podlago, na kateri se lahko srečujejo in združujejo kulturna prizadevanja vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pota in sredstva k temu naj bo »stalno in intenzivno preučevanje vseh elementov, ki so nas v preteklosti razdvajali in v Iskanju realnih sredstev in načinov, kako naj bi se brez pretresov stopnjema odstranili.« Druga poglavitna pot pa naj bi bQ čim ožji in smotrno organiziran kontakt. z vsemi, ki so pristaši te ideje. Za- to naj bi ae ustanovilo čim večje število Jugoslov. kulturnih klubov. Niko Bartulovič Izhaja v svojem članku s stališča, da Je ideja jugoslovenstva, naj se potem formulira, tako ali drugače, nujna osnova naše državne Skupnosti, kajti Jugoslavija ne more obstajati »kot navadna trgovska ln pravna kupčija med povsem separatnimi deli, ki jih čustveno in Idejno nič ne veže«. Seveda pa tako pojmovana skupnost »ne pomeni ne centralizma in še man je hegemonlz-raat. J. K. K. naj bi zbrali na skupnem terenu »čim več predstaviteljev najrazličnejših mišljenj ln razpoloženj med Srbi, HrvaJti ln Slovenci, če želimo, da z duhovnim sodelovanjem, ki Je danee edino ne-kompromitirano, ali v katerega imajo vsaj relativno vsi Se največ zaupanja, omilimo politična nasprotja, razočaranja, ogorčenje in tudi mržnjo, ln da najdemo v tem sodelovanju tisti cement, ki bo — ne glede na vse, kar se bo storilo na dr-žavnopravnem ln ustavnem področju — vendarle predstavljal element kohezije, ljubezni ln smisla za celotnost. Ta element pa ne more imeti drugega naziva kakor Ju goslovenstvo ...« V tem smislu in duhu razvija Niko Bartulovič svoje misli o nalogah »Jugoslov. kulturnega kluba« v Beogradu, ld bo kmalu dobil svoje podružnice tudi v drugih večjih mestih naše države. Nedvomno je ideja J. K. K. potekla iz plemenitega stremljenja, da bi se iz raznih minljivih nasprotij in borb izločilo ln obvarovalo zanamcem to. kar je trajno tn kar nas druži in veže v celoto pred svetom in pred našo zgodovino. Ze sam organiziran kontakt med vsemi, ki se zavedajo naše etnično utemeljene, usodne povezanosti, utegne vplivati blagodejno, zlasti če bo klub združeval pristaše raznih političnih naziranj. Umljivo je, da zavisi uspeh ali neuspeh od duha, M bo vodil novo akcijo, od širine in objektivne višine metod, a katerimi se bo uveljavljal v kulturnem življenju ter odstranjeval medsebojno nezaupanje in stare predsodke. Massenetov »Don Kihot« v ljubljanski operi Pametna zamisel nam je dala operno delo, ki se bo z uspehom uveljavilo v domačem sporedu, namreč Massenetovega »Don Kihota«, heroično komedijo v petih dejanjih. Utemeljena je bila zamisel že v naprej z dejstvom, da je vprizoritev na našem odru mogoča, vsaj kar se izvajalcev tiče. Osrednji figuri, nori idealist in vitez »žalostne postave« Don Kihot ter njegov zvesti spremljevalec, neumnozvitl sluga Pančo stavita ne le na glas ln igro, temveč tudi na postavo In zunanjost obeh akterjev svojevrstne zahteve. Gospoda Primožiča ln Betetto pa imata vse pogoje, ia te zahteve izpolnita. Se več! Glasovno ie obema vlogi kar najbolj prilegata, igralsko si odlično kontrastirata, nič manj pa nista pod izborno šminko ln v tipični opremi tudi na zunaj uresničila vseh predstav, ki si jih je Izoblikoval čltatelj Cer-vantesovega romana. Uživali smo zreli in dogmani kreaciji, ki rasteta od dejanja do dejanja vsaka zase dosledno. Tu dolgi ln .suhi vitez z ask^tsko-pobožnlm licem, tam mali, čokati in debeli kmetavzar Pančo, ki. se mu skisa obraz ob najmanjši nevar-nostl, a razjasni ob jedači in pijači. Obširni roman »Don Kihot« (El ingenlo-Sc> hidalgo Don Quixote de la Mancha) je plod poslednjih let španskega pisca Mi-guela de Cervantesa (1547 — 1616), tistih let, ki jih je avtor po burnem pustolovskem življenje (Bil je komornik na papežkem dvoru, vojak v Juanovi vojski, ki je pobila Turke pri Lepanttu, pet let kot pohabljenec v suženjstvu alžirskih piratov, nato davkar na Španskem, pisatelj, frater frančiškanskega reda itd.) sicer prebil v delnem pomanjkanju, toda pokejnejšem razpoloženju. Duhoviti nemški pesnik Hei-ne pravd o njem tole: »Cervantes je bil katoliški pisatelj in tej častnosti dolguje morda oni veliki eipični duševni mir, ki se kakor kristalno nebo vzpenja preko nje-g*3vih pestrih umetnin; nikjer ne naletiš na trohico dvoma.« Nekaj te značilnosti je tudi v libretu Massenetove opere, ki se naslanja po dejanju na nekatere dogodke romana, Idejna osnova pa mu je krščanski ideal duševne čistosti in srčne dobrote, ki se bori s suženjsko breznačelno-etjvo in duhovno puhlostjo ter pokvarjenostjo. Don Kihot, ta ponosni zaščitnik preganjanih, ta domišljavi pobornik za dobroto tn pravičnost na "tem svetu, ta zasmehovani zaljubljenec in osmešeni haluci-ant, se premoten od prividov bori z ovcami ln vetrenjačami misleč, da so so vragi, p pokori s svojim svetniško-čistim vedenjem tolovaje in razbojnike, osvoji svoji dozdevni ljubici dragocen nakit in žanje le zaničijiv zasmeh, ko jo zasnubi. Iskreno sočutje ljubljene Dulcineje, ki mu v hipu globokega razumevanja njegove velike boli razgali svojo pokvarjeno dušo, ga ne utolaži več. Njegova do smrti ranjena duša se odvrne cd tega s ve* a in telo jI sledi. Don Kihot umre zapuščen v rokah zvestega Panča. Massenet ni po nemškem naziranju nič več kot lirsko sentimentalen komponislt svetovnjaške elegance. Sam francoski glasbenik d'Indy ga prišteva k skladateljem, ld so bili ped italijanskim in židovskim vplivom. Temu ni povsem tako. Massenet je bil profesor kontrapunkta in skladbe na pariškem konservatoriju in je v nekaterih glasbenih epizodah na pr. »Manone« ali »žonglerja« dovolj jasno pokazal svoje glasbeno znanje in skladatelj-sko zmožnost. Premiera njegovega »Don Kihota«. opere, ki je bila napisana za velikega, že pokojnega šaljapina, pa je bila celo prijetna sprememba v sedanjem repertoarju. Delo je glasbeno in snovno vsaj nekoliko odmaknjeno od grobega naturalizma in bučnega verizma, ki se še vedno uspešno bohoti po opernih odrih. Neprisiljeno, s komomo odmerjenostjo in okusom vč Massenet s svojo v resnici mehkužno, toda toplo glasbo kairakterizl-rati junake na odru ln zna doseči s finim podčrtavanjem pristno ganotje in sočustvovanje z njimi G štritof je kot glasbeni! vodja pokazal polno razumevanje in pravi smisel za to sicer ne polnokrvno, a barvitih prelivov feogaito glasbo. Njemu se imamo tudi za- hvaliti za jedrnati prevod (ki bd brez škode mogel opustiti nepoetske izraze Masse-netovi maniriranosti na ljubo). Ga. Koge-jeva vloge Dulcineje ni podala izenačeno. Prednjačila je igralsko, kajti pevska plat vloge zahteva prožnejši in lažji glas. V manjših vlogah so sodelovali ge. Ribičeva in Heybalova ter gg. Sancin, Marčec, Jel-nikar in Simončič. Plese je uspešno na-št udiral g. Golovin. Režija g. Primožiča bi mnogo pridobila na prostornejšem odru z modernejšimi vrtilnimi napravami, ki bi dopustil ansamblu svobodnejše kreganje pripustil učinkovitejši boj z vettkani-mli-ni in skrajšal pavze. Scenograf g. Franz Je s pisanimi barvami v prvem dejanju podMri tajno te jo glavnega junaka ter m okusno insceniral ostala dajanja. V petem naj bi bdla cesta in svetla noč, sploh brezdaljnošt bolj poudarjena. — Občinstvo, ki je v aeto velikem številu poeetllo predstavo, je bilo posebno nad četrtim in petim dejanjem vzhlčeno. Gledališki list prinaša aa Don Kihotovo premj.ero dve liborai Piniatovl fiudtradjl lil poleg urednikovega uvodnika ter izdatne vsebinske analize še biografsko skico skladateljevo Izpod pereaa glasbenega esteta R. Spechta ter dTndyjevo praško predavanje o francoski gia«bi, ki pač ne bi moglo kljubovati tehtnim protidokaaom kritike. P. B. Zapiski Alojz Gradnik v Italijanskem prevodu. Tržaški »II Piccolo della sera« Je dne 8. t. m. priobčil v svoji literarni prilogi prevod pesmi »Zadnji gost« lz najnovejše pesniške zbirke Alojza Gradnika »Večni studenci«. Gradnikovo pesem je prevedla ▼ Italijanščino Maria Samer. Beograjsko Narodno gledališče vprlzorl od 14. do 20. novembra: Gledališče pri spomenika, ponedeljek ,14. no»v.: Vrag na vasi; gostujeta ga. Pla ln g. Plno Mlakar; torek, 15. nov. Na Ježevem hrbtu; sreda, 16. nov.: Rigoletto; gostuje ga. Ana Noni; četrtek, 17. nov.: David Cop-perfield; petek, 18. nov.: Na Ježevem hrbtu; sobota, 19. nov.: Štirje grobijani, premiera (»I quattro rospighi«); nedelja, 20. nov., ob 15: Mig? on, ob 20: Pečalbarji. Geldališče na Vrečarju: ponedeljek, 14. nov. ob 15.: Janko in Metka otroška predstava; ob 20.: Voda s planine; torek, 15.: nov.: Stara devica; sreda, 16. nov.: Dve ženi enega moža; četrtek, 17. nov.: Ona in trije; petek, 18. nov. ob I7: Matura, matineja; sobota, 19. nov.: Dve ženi enega moža; nedelja, 20. nov., ob 15: Dve dvajsetici; ob 20: Dr. Zagrebško gledališče vprizori ta teden: Na Aleksandrovem trgu; Ponedeljek 14. Ljubica, torek 15. Dorica pleše, sreda 16-Junak, četrtek 17. Carmesn, petek 18. Egmont (prem.), sobota 19. Baron Cigan, nedelja 20. Geisha (popoldne), Faust (zvečer). — V FranKopanskl ulici: torek 15. Dundo Maroje, sreda 16. Deklica lz Prage (prem.), četrtek 17. Kaj je resnica, petek 18. Deklica iz Prage, sobota 19. Pot v Benetke, nedelja 20. Prireditev otroškega carstva (dopoldne), Kopeli ja (popoldne), Pot v Benetke (zvečer). Pesmarica »Ob dvajsetletnici Jugoslavije« je pravkar izšla v redakciji L. K ramo! ca. Pesmarica prinaša izvirne pri godne skladbe za proslavo 20 letnega obstoja naše države ter raznovrstne izrazite narodne napeve iz vseh slovenskih pokrajin. Pesmarica je dragocen prinos k naši pev-sko-glasbeni literaturi vobče. zlasti mladinski. Dobrodošla pa bo tudi vsem ženskim zborom, nekaj pesmi bodo mogli rabiti mešani in moški zbori. Skladbe za pesmarico, preproste in težje vokalne in s spremljevanjem klavirja, so prispevali naši skladatelji: f Emil Adamič, JobSt, Premrl, Skerjanc, Santel, Mirk, Kramolc, Kl-movec in Svara. Pesmarico je založila »Banovinska zaloga šolskih knjig in učil« v Ljubljani. § P V K T Moto-Hermes j® imel občni zbor Uspehi pretekle sezone so bili prav lepi, za bodoče pa ima sekcija še lepše načrte Pri »Sestici«, kjer se zmerom zbirajo Hermežani motoristi, je bil v nedeljo dopol dne občni zbor motosekcije 2SK Hermesa. Zanimanje za motociklistiko je v zadnjem času pri nas močno naraslo in tudi ta občni zbor je pokazal, da imajo prijatelji motociklistike v Moto-Hermesu močno in lepo napredujočo športno edinico. Udeležba je bila prav lepa in tudi vse, kar so razni klubovi funkcionarji povedali o do-zdanjem in bodočem delu te sekcije, obeta našemu motosportu le še lepšo in plodo-vitejšo bodočnost. Občni zbor je otvoril in vodil načelnik sekcije g. dr. Čampa, ki je v kratkem orisal delo in uspehe sekcije v minuli sezoni, pri čemer je poudarjal, da so bile vse prireditve nazadnje res samo nekaki začetki, ker je ta panoga na splošno vendarle še zmerom v početkih, toda izvedene so bile vse in prihodnje bodo še boljše. Sekcija je razen tega z nastopom svojih članov pripomogla tudi k uspehom ostalih sorodnih organizacij doma in izven doma, zastavila pa si je za prihodnje leto po nameravani izgradnji motornega stadiona še mnogo večje cilje. Moto-Hermes je kakor velika razorana njiva, ki ji je zdaj treba samo še sejalcev in sadovi bodo obrodili na globoko in široko. Svoja temperamentna izvajanja je načelnik zaključil z napovedjo, da je sklenil iz notranjih klubskih razlogov podati ostavko. Za njim so nato s kratkimi, toda zelo preglednimi poročili nastopili ostali sek-cijski funkcionarji, tako podnačelnik g. Bregar, tajnik g. Macher, ki je med drugim ugotovil razveseljivo dejstvo, da se je število sekcijskega članstva od lani povišalo za 42 na 128, med katerimi je 117 verificiranih vozačev, dalje gospodar g. Kelnarič, ki je uredil skromno sekcij-sko premičnino, in slednjič še blagajnik g Lukeš, ki je prav tako kratko, pa v splošno zadovoljstvo izjavil, da so se sek-cijske finance od lani lepo popravile in ima sekcija nekaj več tisočakov gotovine. Tehnično delo v sekciji je bilo na ramenih tehničnega referenta g. Rupene, ki je v svojem poročilu med drugim omenil, da je sekcija izvedla 7 prireditev, in sicer motoskijoring v Bohinju, ocenjevalno vožnjo Ljubljana—Kranj—Kamnik—Ljubljana, krožno dirko pri Podutiku, dirkališč-no dirko na lastnem terenu, gorsko dirko na Rašico, tekmo na Grad za Seunigov memorial ter slednjič ocenjevalno vožnjo v okolici Celja. Razen tega je poslala svoje dirkače na nekatere dirke v Zagreb in Maribor, z Ludvikom Staričem pa je šla tudi v tujino, Dunaj, Plzen, Prago, Trst in drugam. Govornik je priporočil marsikaj koristnega v organizatornem pogledu, nato pa razvil obrise sporeda za prihodnjo sezono, ki obsega med drugim skijoring, dirkališčno dirko, lov na lisico, izlet v Trst, izlet na Jadran, krožno dirko, dirkališčno dirko ev. za slovansko prvenstvo, gorsko dirko na Rašico, dirko na Grad ter ocenjevalno vožnjo po bivšem Štajerskem. Napovedal je tudi, da je tovarna Lutz poklonila lepo darilo, srebrno čelado, za katero se bodo borbe začele že prihodnje leto. H kraju je predlagal, naj se sekcija zahvali vsem, ki so kakorkoli podpirali njena stremljenja s prošnjo, da ji ostanejo naklonjeni tudi v bodoče. Po poročilu preglednikov, ki ga je z daljšim programatičnim govorom o pomenu športa in telešne vzgoje podal športni referent pri bar.:ki upravi g. Lenart, je bila celotnemu odboru soglasno izglasovana razrešnica s pohvalo. Po delni spremembi sekcijskih pravil, ki je imela namen, da se v odboru doseže čim večja ekspeditivnost in zmanjša število odbornikov na najbolj potrebno, je bila po nekoliko daljši razpravi izvoljena lista, kakor sledi: Načelnik odvetnik Miloš Stare, podnačelnik Bregar, tajnik Macher, blagajnik Lukeš, tehnični referent Janko Zaje, gospodar Kelnarič, ter odborniki Ogrin, Seu-nig. Vita I in Starič, v revizijski odbor pa gg. Lenart, Lesjak in Simandl. Dosedanji tehnični referent Rupena je bil določen za saveznega športnega referenta. S pozivom na novo, še agilnejše delo je podnačelnik g. Bregar ob pol 13. zaključil ta lepo uspeli občni zbor. Moto-Hermes je brez dvoma na najboljši poti, da zavzame eno vodilnih vlog v jugoslovenskem mo-tociklist;čnem športu. V mktf vrstah Prvenstveni spored pretekle nedelje je bil precej obsežen, čeprav sta bili dve mariborski tekmi zaradi prepovedi oblastev spet odgodeni — in je prinesel marsikaj novega. V ljubljanski sKupini je najbolj prekrižal račune uganjkarjev na papirju ljubljanski Jadran, ki je v Kranju pobral obe točki v več pogledih favoriziranemu Kranju. Tesni so bili tudi vsi ostali rezultati in posebno onemu med Reko in Svobodo ni manjkalo mnogo, da bi bil obraten, saj je Svoboda vodila skoraj do konca z 1:0 in je šele nato Reka kar dvakrat zaporedoma zadela njeno mrežo. Bratstvo, trenutni najboljši klub v tej sikupini, je proti konkurentu s šestega mesta dosegel komaj pičli 1:0 in tudi Hermežanom be na Jesenicah v boju s Kovinarji ni godilo najboljše, saj so domačini do odmora vodili in se je šele pozneje obrnila tehtnica na Hermesovo stran. Slika tabele kljub nekaterim nepričakovanim izidom ni doživela mnogih sprememb, le Kranj je moral prepustiti svoje tretje mesto Hermes«. V številkah je ta reč takale: »tt ifriM te m m presenečenje Atletiki t rekordno smago nad Celjem dobili dve točkL Olimp ki Jugoslavija pa sta kljub dežju golov — ▼ tej tekmi jih ja padlo natančno 10 — podelila točki. Vrstni red ▼ tabeli je zdaj naslednji: Celje Atletiki Amater Olimp Jugoslavija 6 5 5 5 7 0 1 3 2 2 22: 8 11: 5 4: 7 8: 9 10:26 8 7 5 4 4 V mariborski skupini z letoSnjlm prvenstvom ne morejo naprej, ker že od znanih dogodkov na dan 10. oktobra* obkstv« ne dovolijo nobene Javne nogometne prireditve. Preteklo nedeljo Je tudi ostalo pri tem in »o smeli r tej skupini igrati samo ▼ Čekoven, kjer sta se srečali enajstorici CSK in Maribora. Gostje »o se dobro držali, toda ČSK je obdržal ln Se ojačil svojo vodilno pozicijo. Slika prvenstvene tabele je tamkaj naslednja: ČSK 7 5 2 0 15: 6 12 Železničar 4 3 0 1 8: 5 6 Rapld 5 2 12 13:11 5 Mura 6 2 13 13:15 5 Maribor 5 113 8: 8 3 Slavija 5 0 1 4 6:18 1 Izmed prvenstvenih izidov LNP Je treba zapisati Še: med funiorji: Korotan : Reka 1:0 in Svoboda : Moste 4:2, na deželi pa: Vlrtus : Mengeš 5:3. Izmed vnanjih nogometnih rezultatov pretekle nedelje moramo zabeležiti še naslednje: ▼ češkem prvenstvu: Viktorija — Žižkov : Sparta 2:0!, Plzen : Židenlce 2:1, Bata (Zlln) : Slavia 2:01. Sleska Ostrava : Na-chod 2:1, Pardubice : Bratislava 1:0, Klad-no : Liben 1:0, v prvenstvu Ostmarke:Amateure (Stevr): Sportklub (Gradec) 2:0, Austria : Austro-Fiat 4:0. Wacker : Rapid 4:3, ViennaSportklub (Dunaj) 5:3, v italijanskem prvenstvu: Torino : Nova-na 1:0. MMano : Roma 3:0. Bologna : Sam-pierdarena 2:1, Juventus : Livorno 2:1, Tri-estina : Bari 1:0, Genova : Lucchese 1:0, Modena : Ambrosiana 1:1, Lazio : Napoli 2:2 in v madžarskem prvenstvu: Ferencvaros : Kispest 4:1, Nemzeti : Hungaria 1:1, Sze-ged : Ujpest 0:0, Bocskay : Zuglo 3:2. Čeprav angleška nogometna zveza še ni dokončno pristala na spomladansko turnejo svojega moštva po celini, je vendar že natančno določen spored tega potovanja. Angleška nogometna reprezentanca bi šla najprej na Poljsko, kjer bi 7. maja igrala v Varšavi, nato 14. maja v Budimpešti, slednjič pa 21. maja v Beogradu proti nam. Kaže torej, da prihodnje leto Angleži v Italiji sploh ne mislijo igrati, čeprav računajo tudi tamkaj z njihovim gostovanjem. Znani nemški plavalec Joahim BalKe je v Bremenu postavil novo svetovno znamko v plavanju na 100 m prsno s časom 1:09.5, kar je za 3 desetinke sekunde boljše od svetovnega rekorda Francoza Cartonneta. Po vesteh nekaterih listov je slovaška vlada sklenila, da bo odslej vzela šport popolnoma v svoje roke in bodo njeni športniki nastopali na mednarodnih prireditvah kot državljani samostojne države Slovaške, ne pa več pod zastavo skupne države Češkoslovaške. Ta sklep so sprejeli v Pragi in po vsej Češki s splošnim ogorčenjem. S. K. Ilirija (lahkoatletska sekcija). Seja odbora bo drevi ob 18. v klubskih prostorih. (Smuška sekcija). V sredo dne 16-t. m. ob 18. v klubovem lokalu članski sestanek. Udeležba obvezna. Bratstvo 8 6 1 1 19: 7 13 Reka 8 6 1 1 29:12 13 Hermes 10 5 2 3 24:21 12 Kranj 9 5 0 4 34:21 10 Jadran. 9 4 2 3 20:22 10 Mars 8 2 1 5 18:20 5 Svoboda 7 2 0 5 11:17 4 Kovinar 9 0 1 8 10:45 1 V celjski skupini so odpravili ves spored Nase sleklišče D B A M A Začetek ob 20. url Torek. 15.: Zaprto. Sreda, 16.: Labodka. Premiera. Premier-ski abonma. V drami pripravljajo premlero Strind-bergove pravljične igre »Labodka« z Vido Juvanovo v naslovni vlogi. V igri bodo nastopali princ—Jan, vojvoda—Cesar, mačeha—Marija Vera. Labodka—Vida Ju-vanova, dvornici*Signe in Tova—Slavčeva in Levarjeva, mladi kralj—Skrbinšek, vrtnar—Potokar, ribič—Debevec, Labod kina in prinčeva mati—Saričeva ln Boltarjeva. Scensko glasbo, ki jo je komponiral za to delo Jean Sibelius, bo Izvajala godba dravske divizije pod vodstvom višjega vojaškega kapolnika podpolkovnika g. Herco-ga. Načrt za inscenacijo Je napravil inž. arh. Franz. Prevod in režija dela sta De-bevčeva. Premiera bo v sredo 16. t. m. OPERA Začetek ob 20. url Torek, 15.: Gejša. B. Ljubičičeve iz Beograda. Red B. Sreda, 16.: Don Kihot. Red Sreda. Ker se gostovanje sopranlstke ge. Ljubice Ljubičičeve ne more vršiti, bodo peli drevi za abonma B Jonesovo opereto »Gej-šo«. ki vsebuje lepe pevne melodije. Dejanje se godi v japonski čajnlcl. Repriza uspele Massenetove opere »Don Kihot« bo v sredo. Delo je našlo na premieri s strani občinstva zelo topel odziv. Lepote Cervantesovega romana, ki so združene v libretu ln Massenetovl glasbi, tvorijo umetnino velikih vrednot. Peli bodo: Dulcinejo Kogejeva, don Kihota Primožič, Sanca ravnatelj Betetto in štiri Dulcinejine čestilce Ribičeva, Heybalova, Marčec in Sancin. Dirigent: Niko Stritof, režiser: R. Primožič. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 15 ob 20.: Kar hočete. A. Sreda, 16.: Zaprto. Četrtek, 17. ob 20.: Prevara. B. HRABROST PA TAKA! Ko se je Amundsen pripravljal na pot k severnemu tečaju, je iskal primerne sopotnike. Med drugimi se je prijavil tudi neki Grundl in Amundsen mu je dejal: — Najprej se hočem prepričati, če ste hrabri. Snemite klobuk. Grundl se je odkril, slavni raziskovalec je zgrabil za revolver in namah prestrelil klobuk. Moiak ni trenil. Amundsen ga je pohvalil in dejal, naj se spet pokrije. Prestrelil mu je klobuk še na glavi in moiak je spet ostal nepremičen. Zadovoljen ga je Amundsen potre pij al po ramenu in pristavil: — Vi ste človek, kakršnega potrebujem. Tu invde denar in si kupite nov klobuk. Grundl je vzel denar in povprašal: — Kaj pa moje spodnje hlače? — Saj vanje nisem streljali se je začudil Amundsen. — Vi ne, ali /oz... Iz Julijske krajine Novi zakon o Židih je, kakor mano, izločil židovski element iz javnega življenja, 1» državnih služb, U sfere nepremičninske posesti kakor tudi 1* vsega finančnega poslovnega življenja. V Trstu, kjer živi po najnovejših statističnih podatkih 6085 Zidov, je pripadalo židovskemu elementu zelo mnogo nepremičnin, posebno stanovanjskih hiš ln drugih stavbnih objektov. Po nekih zanesljivih računih, j« znašala židovska nepremičninska posest v Trstu Se letos okrog 300 milijonov lir. V najkrajšem času bodo morali svoje nepremičnine odsvojiti. Spričo tega računajo tržaški gospodarski krogi, da bo trgovska vrednost nepremičnin začasno znatno padla. Židovskim rodbinam je nadalje po tem zakonu prepovedano Imeti služinčad arijskega pokolenja. Po nekih računih bodo morali Židje odsloviti okrog 1500 takih uslužbencev. V zadnjem času so s« končno Izvršile velike osebne izpremembe po vseh večjih podjetjih, iz katerih so izločili vse 2ide. Iz velike zavarovalnice »Assicurazioni Generali« so prav te dni odslovili spet celo vrsto centralnih ln podružniških ravnateljev in prokuristov. Prav tako so bile reorganizirane tržaška delniška družba za izvoz cementa in Se nekatera druga podjetja Bgavna fakulteta tržaške univerze Je bila ustanovljena t dekretom, ki ga je pred dnevi objavila »Gazzetta Ufficiale«. Za vzdrževanje fakultete bodo po tem dekretu skrbele država ln razne javne ustanove, ki bodo v ta namen sklenile posebno konvencijo. Med nje spada oela vrata mestnih in kmečkih občin po vsej deželi. Fakulteti je bilo dodeljenih 13 rednih profesorjev, od katerih je bilo 11 že imenovanih. Rektor univerze Žid Manilo Udina bo začasno vodil novo fakulteto. Za gradbo novih vse-učiliŠkih poslopij, za katere je bilo že pred meseci votiranih 5 milijonov, je sedaj vlada določila še nadaljnjih 10 milijonov Hr iz gradbenih fondov ministrstva za javna dela. -- Za Italijo jo dobite prt tvrdkl G. Parovel, Trst 9, Via F. Denza 8. Nova bolnica v Gorici bo sedaj vendarle dograjena. Ministrski svet je na svoji seji pretekli četrtek določil v ta namen 9 milijonov lir. Prometne nesreče. V bližini Stanjema Je neki taksi preteklo sredo povozil 13-letne-ga Draga Ukmarja, ki je avtomobilu prišel s kolesom naproti. Taksi je pribrzel po ee-sti s tako brzino, da se mu fant ni mogel o pravem času izogniti. Z blatnikom je avto zadel kolo tako, da je fant padel prav na sredo pred voz in v naslednjem hipu zašel pod njegova kolesa. Dobil je smrtno nevarne poškodbe na glavi in na nogah. Nemudoma so ga prepeljali v goriško bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. — V Rojanu, tržaškem mestnem okraju, je neki kolesar do smrti povozil 10-letnega Fulvia Božiča. Pod viaduktom se je kolesar zaletel v otroka in ga treščil v zid, ob katerem al Je razbil lobanjo. Nekaj ur kasneje j« podlegel poškodbi. Kolesarju samemu se očitno ni zgodilo nič hudega, ker je takoj po nesreči odbrzel dalje, ne da bi se zmenil ea fanta. — Tretja nesreča se je zgodik pred dnevi na nevarnem cestnem ovinku pri Z*-logu nad Tolminom. Tam Je neki vojaSki avto povozil 15-letnega čevljarskega vajenca Franceta Lebana. Fanta so sicer z istim avtomobilom odpeljali v Tolmin k zdravniku, ki mu pa ni mogel več pomagati. Se v ordinaciji je umrl. Serija požarov. V zadnjih dneh so nastali na Goriškem kar trije večji požari, ki so raznim posestnikom prizadejali za kakšnih 60.000 lir škode. V Bovcu je bila domala uničena domačija 64-letnega posestnika Matije Klavore. Zgoreli sta mu stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Požar mu je uničil tudi vso stanovanjsko opremo, 200 stotov sena, 20 stotov ovsa in vse poljsko orodje. Skoda je segla preko 30.000 lir. Kla-vora je bil le delno zavarovan. — V Gru-denci pri Sv. Luciji je nastal požar na posestvu 65 let starega Petra Mraka. Ogenj mu je močno poškodoval hišo In uničil hlev z večjo zalogo sena in poljskim orodjem vred. Škode je bilo za 15.000 lir. — Tretji požar je nastal v Vojskem nad Idrijo na posestvu Josip« Podobnika. Idrijski gasilci so ga delno omejili. VendaT pa j« hlev pogorel do tal in tudi hiša je bila nekoliko poškodovana. Škode je bilo prav tako 15.000 lir, ki pa je bik krita z zavarovalnino. Imenovanje. Za novega predsednika tržaške industrijske pokrajinske zveze je bM imenovan znani industrijec Avgust Coeu-lich. Za novega poveljnika puljske mornariške baze je bil imenovan divizijski admiral Ettore Sportiello. Dosedanji poveljnik ka-petan vojnega broda Antonio Bobbiese Je bil dodeljen mornariškemu ministrstvu. V Kalu pri Kanalu je bil imenovan aa novega tajnika tamkajšnje fašistične organizacije Peter Somaglia. Dosedanji tajnik Anton Zuliani je bil premeščen v Furlani-jo. I? Ptufa j— Osebna vest. Po službeni potrebi j« premeščen banovinski cestni nadzornik g. Spat Avgust lz Ptuja v Litijo. Imenovani je bil zelo agilen član vseh nacionalnih društev, zlasti Sokola, kjer je bil praporščak. G. Spat se je zelo uveljavljal tudi na odru Dramskega društva. Nogometni SK Drava, pa bo z g. špatom Izgubil svojega tajnika ln učitelja, saj je bil on k)as|?icllran tudi kot nogometni saveznl sodnik. V Litiji mu želimo mnogo zadovoljstva! J— Učiteljsko zborovanje JUU v Ptuju. 12. L m. je zborovalo v Ptuju učitelj-stvo ptujskega okraja, včlanjeno v društvu JUU. Ob tej priliki se Je poleg predsedniškega, tajniškega in blagajniškega poročila razpravljalo še o PRK in o učiteljski knjžnici kakor tudi o raznih stanovskih zadevah. Šolski nadzornik g. Ciril Vizjak je podal učiteljstvu nekaj navodil in nasvetov, nato pa je predsednik g, Zupančič Drago zborovanje zaključil. / PAUL RIPSON 85 Stratosferski pilot Roman — Pa saj imate svojega tajnika, ki dela in misli za vas vse, kar je neprijetno, oziroma v zvezi finančnimi zadevami — To je že res, toda so stvari, ki jih ne more napraviti brez mene. Odgovornost in zadnjo odločilno besedo imam pa le jaz, in to so večkrat velike skrbi. Obmolknila sta po tem hladnem pogovoru, ln Fred sd je na tihem mislil, ali bo ona kaj omenila njegov stratosferski polet. Kakor da bi bila uganila njegove misli, je dejala: — Zelo žal mi je bilo, da nisem mogla dočakati vaše vrnitve na letališče s tega zanimivega poleta. Čakala sem do zadnjega, in potem, ko je prišla brzojavka, da ste pristali v Minneapolisu, so dejali, da ne morete biti pred polnočjo nazaj. In seveda, nato smo se vsi razšli. Kdo bi si mislil, da boste prileteli nad oblaki v tako kratkem času nazaj. — Zakaj ne? Če sva letela s pomočjo turbora-kete v eno smer, sva jo hotela preizkusiti tudi na povratku. In obneslo se nama je izborno. — Torej kedaj poletimo v Evropo? Fredu izraz »poletimo« ni nič ka^ ugajal, kajti po tem, kar je bil zvedel, nikakor m mislil na to, da bi se Lea udeležila tega poleta. Zato je odgovoril, da je treba še več poskusov, predem se končno napravi tako važen polet — Ste se dobro zabavali ta dva dneva, Mlss Lea? je nadaljeval Fred, radoveden, kaj mu bo odgovorila. Ona pa je skoraj instinktivno čutila lahno ironijo njegovih besed in ni bila v dvomu, da mor* Fred nekaj vedeti. Morda jo je bil slučajno videl? Zato je skušala dejati s čim brezbrižnejšim glasom: — No, zabave ni bilo dosti, več sitnosti, kot prijetnosti. Toda čujte, mister Fred, zadnji čas je, da se odpraviva v gledališče. — Torej idiva. Toda, ali ste se odločili kam? — Preskrbela sem si že dve vstopnici za novo revijo »The Honey-moan«. Pravijo, da je imenitna. Pojdiva, če vam je prav. Položil je preko njenih golih ram chinchilla plašč, toda zaman je pričakovala, da jo bo pri tem poljubil na vrat, kakor je bil to parkrat storil. Nje-hova hladnost jo je napravila nervozno in zaman je ugibala, kaj je temu vzrok. Igra, ki sta jo šla gledat, je bila prvovrstna v ameriškem smislu, to se pravi, bilo je nebroj lepih toalet in plesov, ropota, šuma in vika, petja in x>bnanja, pravo razgrajanje, ki ga življenja prekipevajoči Američan tako zelo ljubi Fred se je kazal ves čas v pavzah in tudi pri slučajnih pogovorih med igro kot izbornega družabnika. Zabaval je svojo damo tako, da je nihče ne bi bil mogel bolje. Toda vse to je bilo umetno. Držal se je res imenitno, tako da Lea nekaj časa sama ni vedela, kaj naj misli o njem. Po predstavi mu je dejala, ko sta stopala po stopnicah gledališča navzdol: — AH ste zato, da greva kam malo planet, mister Fred? — Zakaj pa ne, mlss Les, saj bi bilo škoda, iti v tako veselem razpoloženju spat - kot sva danes midva. Ona j« dobro čula ponovno ironijo njegovih besed, toda dejala ni ničesar. — Imam naslov zelo simpatičnega plesnega lokala, ki pa je »moker«, če vam je prav. — Dobro, kar idiva tja. Bom spet videla nekaj novega. Fred je pomagal Leji v njen avto, in nato dejal šoferju naslov »Krokodila«. Ko je sedel poleg nje v vozu in se je ta začel premikati, je dejal Leji: — Slučajno sem dobil naslov že pred davnim ča-samo od nekega znanca, in nikoli nisem prišel do tega, da bi Sel tja. Je baje zelo »Sik« lokal. — Imena ne veste? — »The Crocodile«. — Kako? Lea je kar poskočila na svojem sedežu. Fredu se je na tihem strašno dopadlo to razburjenje. — Kaj vam je morda ime znano? jo je vprašal najnedolžnejšim glasom sveta. — Ne, nikoli ga še nisem čula. Ali na morda, pa se ne spominjam Voz je hitel naprej. Oba sta molčala. Vsak je imel svoje misli. Fred je bil v premoči. Obvladoval je položaj in radoveden je bil, kaj se bo vse še dogodilo to noč. Pri izstopu je Fred naročil šoferju, naj ju pride čez dve uri iskat. Bila je tedaj ravno polnoč. V »Krokodilu« je bila zabava v polnem teku. f Slučajno je dobil Fred prazno mizico, kajti gostje so bili tam ravnokar odšli. Naročal je steklenico francoskega šampanjca. — Mene je skoraj strah pred vami, je dejala Lea, ki sama ni vedela, kako je naenkrat prišla v to zabavišče, kjer je bila preživela prejšnjo noč, a z Ramonom. — Veste, je nadaljevala, kar čudno se mi je zdelo, da so vam na vašo besedo kar meni nič, tebi nič odprli — Prijatelj, M izda takšen »moker« lokal, mora povedati tudi parolo za vstop, drugače to nima ni-kakega smisla, je odvrnil Fred Godba je zaigrala popularen slow-fox in prekinila njiju pogovor. On jo je odpeljal k plesu. Ves čas jo je pazno motril, kakor tudi okolico in vse druge pare, drugega za drugim. Saj ni bilo izključeno, da se nahaja Ramon med njimi. Ni prišel preko plesnega prostora, in že je našel, kar je hotel: Ramon se je pozdravil z Leo, ko je plesal mimo njiju. Fred je takoj spoznal, da je dama, ki z njim pleše, barska plesalka. — Ali ni to sin enega naših ravnateljev pri Whirlwind Motors? je vprašal Fred. — Da, mister Ramon. — Kdo je njegova plesalka? — Ne vem, pa me zelo zanima. — Mislim, da je iz lokala. Po plesu je bil Mr. Ramon kmalu pri mizi Leje in Freda, kar je bilo slednjemu zelo ljubo, ker je bil silno radoveden, kako se bo sedaj stvar razvijala. Poljubil je Leji čisto proti ameriški navadi galantno roko in se predstavil Fredu. iiaj!fi®v< pariš JS1 i model! MIMI SARK Kreditna banka, IV. nadstropje dvigalo prosto. OGLASI Beseda 1 Din, davefc 3 Din; za šifro ali daja £.1* naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din Sobarica »možna serviranja, šivanja, okrog tridesetih let, z znanjem italijanskega jezika, dobi mesto. (Hotelske sobarice ne pridejo r poštev!) Ponudbe s prepisi spričeval, fotofra'ijo, (ki »e vrne) in zahtevkom plaže ie poslati na ogl. odd. Jutra pod lifro »Beograd«. 26733-1 Inteligentno gospodično ki poffektno govori nemški la italijanski, iščem za dva večja otroka. Ponudbe na Oglasni zavod Smolka, Novi Sad s sliko in prepisom »pričeval. 2S524-1 Vzgojiteljico Hčera za. novorojenčka. Ponudbe: Frank, Novi Sad, Sremaka ul. 9. 26724-1 Frizerska pomočnica dobra moč, dobi takoj stalno službo. Frizerski saloo »Favla«, Celje, Kovaška 1. 26737-1 Vsaka beseda 50 par; davek i din; ta Šifro tli dajanje naslova 5 din; naimanjši znesek 12 din. Kot gospodinja fc zakonskemu paru bre2 otrok ali družabnica k osameli dami gre 32 letno mirno dekle z dežele. — Zna nemško. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ima meščansko šolo«. 25889-2 Absolvent kmet. zadružne šole z nemško češko prakso, želi primerne službe. Poiz-ve se v vseh poslovalnicah Jutra. 26723-2 Trikotaža sprejmem na dom za šivat. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Delo«. 26726-2 Kuharica srednjih let, išče službe kot gospodinja. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Boljša in zanesljiva«. 26696-2 Pridno dekle staro 16 let, s 3 razredi meščanske šole, želi proti mali plači službo gospodinjske pomočnice, kjer bi se lahko izučila tudi kuhe, najraje v Ljubljani. Naslov: Grobelnik Frančiška, Arja vas 28, gostilna, p. Pe-trovče pri Celju. 26736-2 Med mestom In deželo oosrednje »Jatrov* mali oglasnik Beseda 1 Din, da ves 3 Din; za šifro ali daj a nje naslova 5 Din. Naj manjši znesefe 17 Din Strojepisni pouk Večerni tečaji od 1 do 4 mesece, oddelki od do 8. in od y2 8. do 9- ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek poljuben. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. — Največja st- epis-nical 26725-4 Dragocenost Vsakovrstno zlat* tcupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir -jubllana. VVolfova m Prodam Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali dala nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din Mreže za postelje najceneje pri Andlovic, za loga pohištva, Komenskegi ulica 34. 26628-6 Poceni boste kupovali vse kar potrebujete ako zahtevate naš brezplačni katalog veleblagovnice WM. Zagreb, Ilica 4 in 6. Poceni odprodaja 2.000 parov snežk Stev. 35—36 din 39 štev. 37—38 din 49 Itev. 39—40 din 55 Za »Tretornc snežke ?0 do U odstot. popust. Trgovci popust. Veletrgovina t čevlji ALEKSANDER OriLA i Sv. Petra c 18. tel. 24-35. 362-6 Likerno omarico s fotelji ali brez, prodam Zamenjam za perilo v trgovino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26734-6 Beseda 1 Din. davek 3 Din: za šifro ali daja aje naslova 9 Din. Naj manjši znesek 17 Din Radio aparat 6 + 1 cevni, znamke Horny-phon, prodam ali zamenjam za motorno kolo DKW. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika«. 25869-9 Glasbila Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Na.1 manjši znesek 17 Din Saksofon Es nikel, dobro ohranjen, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1850«. 26729-26 *?SERIRAJ V JUTRU"! Ai>to,jnoto Beseda i Din. davek S Din: za šifro ali daja ni» naslova 5 Din Na) manjši znesek 17 Din Chevrolet 4-cilindrski, odprt, dobro lakiran, štiri skoio nove gume, v izvrstnem stanju, naprodaj za 6.500 din. — Uporaben kot poltovorni, ker ima zadai velik prostor E. Strnad, Polianska 69. 26740-10 Karambolirana Steyer limuzin« sicer v dobrem stanju, skoraj nove pnevmatike, ugodno naprodaj. Vprašajte po tel. V-62. 26684-10 Motorno kolo 250 ccm prvovrstno, za din 3.500, skoro nov petsedežni avto. zelo prikladen za tovorni avto za 8.500 din — prodam. Express, Ljubljana, Emonska 2. 26669-10 ZRHTEUmTE P0U50D IZDELEK »IK H« IZDELOURHIE URFLOU zr :r F^ Luxus Kadett tipa 1938, komaj 5.000 km, ugodno naprodaj Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26739-10 Obrt Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 8 Din. Naj manjši znesek 17 Din Krojaški atelje FRANC IGLIC, Pražakova 1C se priporoča Vsa moška in damska oblačila ter popravila. 26293-30 Iskali Beseda 1 Din. davek 8 Din: za šifro ali daja nje naslova S Din. Naj manjši znesek 17 Din. Industrijci, trgovci in obrtniki! Štiri lepe in obsežne lokale za skladišča ali podružnico. izven trošarinske meje, oddam. Pošta St. Vid nad Ljubljano. 26568-19 Posest tieseda 1 Din. davek i Din za šifro ali dalanje i oslova 5 Din Najmanj št znesek 17 Din Vila tnonadstropna, v najlepšem obljudenem industrijskem kraju Goreniske, z gospodarskim poslopjem, avtoga-ražo, obsežnim vrtom ob novi državni cesti, tramvajski, železniški in avto-postaji, ki je primerna za zobozdravnike, industrijce, trgovce in obrtnike, — je ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Rentabilno in ugodno«. 26567-20 SE33H2S Enosob. stanovanje s pritiklinami oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21730-21 Komfortno stanovanje dveh sob, kopalnice, oddam takoj. Kneza Koclja 3 poleg stare mitnice Šiška. Šiška. 26426-21 5-sobno stanovanje za pisarno, pritlično, bomo oddali v L 1939. na Aleksandrovi cesti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna«. 26370-21 Stanovanje sob in pritiklin, za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26731-21 a Enosob. stanovanje rtSERIRAJ V w JUTRU"! Sobo odda Na Aleksandrovi cesti s pritiklinami, solnčno, — . iščeta za takoj ali pozneje oddam takoj sobo s poseb- dve odrasli osebi. Ponudbe na ogl. !d. Jutra pod šifro »Cista stranka«. 26732-21a mm vhodom, z eni ali dvema posteljama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26735-23 VHSE VINO varuje pred pokvarjenjem »Kaiser-jev Bisulfator4 Rešili se boste velike skrbi, ako si nabavite in to takoj novo konstruirani in patentirani »Kaiser-jev Bisulfator«, aparat, ki varuje vino gošče, cikanja in pokvarjenja v načetih sodih. Aparat Je absolutno dovršen in nepooitno koristen za vsakogar, ki se bavi z vinom. »BISULFATOR« LJUDEVIT KAISER lastnik veletrgovine z vinom in alkoholnimi pijačami L. R. C. Zagreb, Trg Kralja Petra 1. Zahtevajte takoj prospekte in navodila! 1l£K*e Z enim samim aparatom N I K S E praktično ln ekonomično kuhate, pečete, cvrete, dušite, pražite itd., ogrevate sobo, sušite lase in se obsevate. Informacije ln za nakup neobvezna predvajanja brezplačno. Na Vašo zahtevo pride zastopnik na dom. KOMERCLIALN1 BIRO CEBULJ JOŽE, Jesenice, Gorenjska Za Ljubljano ln oKolico: Zastopstvo NIKSE, Ljubljana, Tyrševa 15/L, telefon št. 33-38 Naznanjamo žalostno vest, da nam je umrla 13. novembra t. 1. v 53. letu starosti naša ljubljena soproga, mati, stara mati Itd. gospa Marija Furlan roj. FABČIČ Pogreb bo 15. t. m. iz hiše žalosti, Podraga 84, na farno pokopališče. Podraga 84, St. Vid pri Vipavi (Italija), dne 15. novembra 1938. Žalujoči soprog JOSIP FURLAN z otroci in vse ostalo sorodstvo. Umrl nam Je naš ljubi soprog, oče, stric in svak, gospod JOSIP NOVAK PODPOLKOVNIK V POKOJU odlikovan % redom Belega orla V. stopnje. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 15. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 14. novembra 1938. žalujoči ostali: KATARINA, soproga; KRISTA, hči; JOŽE, sin ter ostalo sorodstvo. Dve lepo opremljeni sobi s separiranim vhodom, oddam takoj dvema solidnima gospodoma. Frančiškanska ulica 8. 26727-23 Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova S Din. Naj manjši znesek 17 Din. Kdo je pripravljen pomagati le nepriznanemu pesniku iz težkega gmotnega položaja? Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poet«. 26728-24 Od Vas je odvisno, da imat* obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 »ralnica — 3v«dotPotopljeni svet« igrajo člani Nar. gled. v Ljubljani. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plesne pesmice ob sprem-ljevanju Radijskega orkestra poje g. Drago Žagar. Sreda, 16. novembra Ljubljana 12: Lutke, tlčice in cvetke (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Operetni venčki (plošče). — 14: Napovedi. — 38: Mladinska ura: Opazuj in poskušaj (prof. M. Adlešič); Ročna dela (g. Miroslav Zor). — 18.30: Narodne pesmi (plošče). — 18.40: Delavska ura: Ob 501etnid delavskega zavarovanja (g. R. Smersu). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.30: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča. V odmorih: glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) ter napovedi in poročila. Beograd 16.45: Plošče ln orkestralna glasba. — 20: Humor. — 21: Plesna muzika. — 22.20: Beethovnov komorni trio. — Zagreb 20: Prenos iz Ljubljane. — Praga 19.30: Lahka glasba. — 20.10: Orkestralni koncert. — 22.20: Plošče. — Varšava 21: Chopinove klavirske skladbe. — Sofija 18.30: Lahka glasba. — 19: Mali orkester. — 19.25: Prenos opere ^Prodana nevesta«. — 22: Mešan program. — 22.20: Ples. — Dunaj 12: Delavski koncert. — 15.10: Plošče. — 16: Lahka glasba. — 18.20: Komorni koncert. — 19.15: Gigli poje (plošče). — 20.15: Zvočna igra. — 21.15: Operna glasba. — 22.30: Orkester. — Berlin 20.15: Kakor Dunaj. — 20.10: Pester spored. — MUnchen 20.15: Zvočna igra. — 21.15: Orkestralni koncert. — 22.30: Kakor Dunaj. — 24: Nočni koncert — Pariz 20.30: Klavirski koncert. — 20.45: Radijska fantazija. — 21.30: Zvočna igra. — 22: Koncertni prenos. Oglas! v „Jutru" imajo vedno največji uspeh! . JU^ejuje Udvvmi ..c. i ja za noifoiaj jJulia« Sianko VumU. - ii«karno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratm Jei |t u .viu Alojz No.ak, — Vsi v Ljubljani,