7 obrtniške m narodne * 3 . t UT-* 4 Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr.. za četrt leta 1 gold. 30 kr. *» *v Ljubljani v sredo 28. marca 1877. O b 8 e g : Razglas o prodaj i semena svilnih črvicev. - O kravah. (ceglom). skega v 12. listu ,,Novic' Gozdne in pašne razmere na Gorenskem. (Konec.) lînfn XTattÎAU À ( H nli A \ _ Cflin» molî Posebno dober cement za zidovje z opekami Odgovor na gospodarska vprašanja iz Primor- Angora. (Dalje.) vrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Stirje mali faktorji o Turškem vprašanji. (Dalje.) Mnogo - Gospodarske stvari Razglas o prodaji semena svilnih črvicev. Družba kmetijska Kranjska si je iz državne pod- ali druzih ovac. Pri ženskah, ki bolehajo za bledico, ali pri nekaterih, ki so v drugem stanu, se nabaja tudi enaka bolehnost. S1 j á ali o k pr tej bolezni tako spremenjen, da živina ne mara za navadno hrano , ampak hrepeni P? . pinjah pnenih ali ilovnatih rečéh (opeki, nametu idú) ce- f jah ? starem usnji i vrvih j lesu ) stelj > blatu y pore nekoliko zdravega semena rumenih svilnih Črvicev gnojnici itd. iz Goriškega naročila in ga ravno zdaj dobila. Proda- Vsa ta jati ga zamore zavoljo omenjene državne podpore ve- pokvarj y m e nj ; k i s kažej o na to vina zato ) da huj lo d ec in včasih liko cenejŠi kakor je nakupna cena in sicer lot gold. 80 krajc. uaaupuc* ^iia , iu oiuci x lui pO Učitelji pa, ki s spričalom se jej začnó tudi kostí lomiti. Bolezen trpi mesece in mesece f celó leta, predno živina konec vzame kraj ne ga šolskega sveta dokažejo, da pod- učujejo šolsko mladino v sviloreji, dobij o takih krav Naj raje se loti bolj ki majo b botnih, brejih in pa 4 lota tega semena brezpiačno. mleka. Ce ie med več kravami v hlevu ena taka, ki liže in gloda, začno rade Kdor ga želi, naj se nemudoma za-nj oglasi v pi- tudi druge tako, a brž ko ne zato 7 samici podpisane družbe, zadnji čas pa do 15. aprila kar une idij ker se navadij 7 tega lets. G Vzroke te bolezni izvedeti dbor družbe kmetijske K r a n j v Ljublj marcija 1877 njenem poglavitna reč, kajti da se vzroki od str a ni je e pri ozdravljanji h že pomaga samo to, Vzrokov pa je veliko. Zatuhl ) ž hl 7 Zivinozdravilskc stvari. nesnažno korit kisajo, — sprideno, zablateno ednost v pokladanji krme ostajajo ostanki krme in se 7 kislo paš seno, n e- sljávih kravah. Gospodarji večkrat tožijo, da imajo kako sljávo kravo, to je, kravo, ki nečedne reci, usnje, cunje itd. ^runiauou ji rvt lue , - p c* o « uc% pašnikih, — če se živini preveč soli daj poglavitni vzroki. Večidel napade bolezin le posamesno na močvirnih to so 7 in ki raje gloda kakor da bi jedla dobro klajo gnojnico liže kakor dobro vodo. Imenuje se ta bolezen živino omenj raje malokrat več krav skupaj pake v h le vih ali na p rada drži tacega hleva ali tacega kraj če V . ) pa so gori se bolezin Da živina rad glod ali liže peko 7 namét zidovj 7 zato tudi lizanje ali alajnica, po nemški ,,Leck- čepinje, gnojnico in enake stvari, ki imajo luga s t sucht", ,,Nagen". Uni teden je gosp. dr. Bleiweis zopet dobil iz Bor- jane na Goriškem o tej zadevi pismo v katerem ga sr snove v lugaste reci 7 v to tolažij in naganj krotij - natora sama zato k i s 1 i n e 7 ker 7 v pokvar vikari pomoči prosi za kmeta , ki ima v svojem hlevu takimi lugastimi rečmi zadnja jenem želodcu nastajajo po gori navedenih vzrokih 7) Po navadi januarija šega ^ vuâ ^ V« M V U Vf p » A A LXJ Mř ▼ W T V j V 4JU U AV/VV* i ti LI 1 Alt A M leta krave, katere mu zaporedoma bolehajo. ozdraviti se hoče trd natura sama pravi vsako leto začenjajo meseca bolehati s tem, da ne marajo jesti tudi najboij kost Kedar krava tako shuj 7 da ni druzeg kot in koža sena ne, rade pa glodale les, podplate, cunje itd. pogine 7 ne jdemo v životu njenem ni- tem omedlijo in nimajo mleka. Ko jih pa na spo kake očitne bolezni kar na paso zene, se mlad noma ozdravijo in na jesen so zopet debele." ima vsa vodena k To pa m sko nič 7 m c* j juli i^cva» j i n « u c* omu" iv c« i j i iu ci m ju f oa v uu^na« jl v/ y hm počasi v kakih 2 mesecih popol- vina dolgo časa ni nič tečne klaje povžila izvira odtod, ker ži- Ker 7 kakor Je gori rečeno bilo, se tako bolehanje Ali se dá ta bolezen Dá se ozdraviti i z dra vi ti? če tk pogostoma nahaja, izročil nam je gosp. doktor odgovor No- o tej bolezni zvedó ob enem na vprašanje iz Borjane z naročilom , naj ga po ,, ^ J Q^Ju C ( m ** 1 T\ X 1 rv> /í ět\ /\ /i Iv /\ i l-v ! /\ rv trv « rt aI A i\ t/ darj tudi priobČimo, da poduk Ce ni mogoče, odstraniti gori navedene 7 V ce je gospo k njene drugi, ki so morebiti v enacih nadlogah. pa tega ne m< nobene pomoči. Gospodar more in če je bolezin že dolgo trpel 7 tedaj sam zdravnik biti taki bolni Bolezen ta je lastna kra vam; njej zeló enaka se živini, če natanko preišče, kaj je v njegovem hlevu, v nahaja tudi pri o v cab, ki rade volno smučejo raz sebe njegovi krmi, na njegovi paši napačnega m to ne- 98 m u d o m a odp i tedaj dob krmo pokládá del tudi se niso izvršene m v t a n č n e m d y V30 in v posodah odstrani. Slj kravo pa gam lez postavi od drugih krav proč ali < dá. Gori imenovani kmet v Borjani ima t v hi lí kam kam dru k bo v m h j da je to resnica, potrjuje nje gova lastna skušnja, ki kaže, da se cez zimo v zaprte slj njegove krave pet po m lad na prosto dobro pašo. vselej to bolezin odpraviti od svoje živine e v popravit», m kar v h hlevu ozdravijo, ko pridejo e hoče tedaj on za J prav f mora p a č n e g lezni tanko odpravit i sicer se ne bode odkrižal bo Iz Noben zdravnik mu drugace ne more pomagati četka bolezni pomaga h prah (štupa) renin, zmesan korenin, te soli h (Enzian) in kalmeževih (Kalmus) ko-zgrenko sol jo (Bittersalz), 1 lot vsacih pa lota na dan Tudi zdravila katera krotijo presilno želod kislino. kakor > > P da, katera se živini kake dvakrat na dan piti daj saje ali in potaéelj ali pepél ali krmo potresejo, bolnim kravam dobro pomagaj - kreda, če se na Ce pa bolezi huj stopnjo dosegla > naj se krava, dokler ni preveo shujšala i Ije, da se meso za dom porabi, ker ni človeškemu zdravju škod ijivo ; al mesár takega mesá zato ne sme prodajati, ker fa v mesnicah za popolnom d ži- vino odločena e se gospodarji na tanko po tem poduku ravnajo v različnih stopnjah bolezn > bodo prav zadeli ? se krat pa ponavljamo opomin : naj preiščej k kaj k ljá postala f in iih d s t r a n i j če pa vzrokov ne morejo odstraniti, naj kravo proč dadó v drugem kraji se utegne zopet bolezni znebiti. ? S e i t » UIÎJVJ latio^uc, - ua rv i aiau ni dal veljati nobene pritožbe i n odgovarjaj na kratko rečeno, gospod • « v i \ i /% r> hi r a r/ rv a v \ b da govoru gosp so Zastopnik S e i t n e r j a in trdij cene ter navajajo posamesne dogodb uno přiměřilo, čemur je gospod Seitner ugovarjal ijih pritožbe vse upravi ko se to ali ravno so se možje Gorenski strogo nasproti vstopil Ce tr ditvam gosp. Seitnerj so dar brez strasti zmirom z mu ^wujy, u&iiuoiiaj ou v c ua a i u ICA oiiasu ^LLlUUm ; besedo trdili svoje stališče , zato je cela obrav nava se prav mirno vršila na vsaki strani. Dr. B lei we i s zdaj bere pritožno pismo občine Višeiniške, ki ga je deželni odbor odatopil družbi kmetijski in v katerem se občina pritoži , da so prepo- vedi paše v gozdih tako postavljene kakor kegli na ke-glišci, tako da je nemogoče živine, ki se pase, varovati tako , da jih ne prestopi in v kažen ne pride. Seitner, da v obcini Vi- Na to je odgovoril ---- -- j ~ — o ~ ~ ' " t>* . v^v^.ui » * šelniški, kjer je gozda okoli 700 oralov, je samo 50 oralov prepovedanih, in da nalašč v prepovedane kraje zapodena živina je bila nakazana, ne pa taka, ki c% po nakijuČbi noter stopila. Dr. Poklukar pripoveduje, da se po aktib dá dokazati, kako upravičene so pritožbe priaadetib občin kajti prostori, na katerih je paša prepovedana f hajajo ne samo v gozdib, temuč tudi > se na- na planinab in na krajih takih, ki so v katastru vpisani za pašnike ter da je tako zabranjenih že okoli 5000 oralov. Po takem Je očitno, da se kmetovalci morejo in morajo pritožiti da se jim pravica dobrega senožetnega sená paše krati. Prav taka je z nakazovanjem lesá. On prosi obrtnijsko družbo , naj pravedno in milostno ravná z upravičenci in jim, dokler se ne izgotoví pogodba, dovoljuje to kar , ~ —— '"O ™ ' * > viw.ji*jo wiy, jim po pravici gré in česar potrebujejo, da morejo zíveti. ©brtnijske stvari. Posebno dober cement zu zidovje íceglom). opekami Ta cement se naredi, če se 20 delov a v i z c a (brodnega peská) en del živega apna in pa cq del Gosp. K. Luk m an odgovarja dr. Poklukar ju da ^ v up. • v* i* Mj c» u o^1 J • A. u rv iu a i m j ua kataster ne more merodajen biti o tem, kaj naj je pasa, kaj gozd, ampak merodajno je to, kar je dan- prvi vrsti gozda stojí les, zato je izreja v drugi vrsti in je j danes. lesá glavna stvar, paša stojí še postranska stvar. Koze ne smejo pokončavati gozdov zato so v gozdih že prepovedane bile pod cesarico Marijo Terezijo, pod Francozom, in morajo še dandanes prepovedane biti. Sicer naj pa upravičenci še enkrat sprejmó ® I ■ 1 ■ • • % ^ 1 k t • t A lanenega olja zmeša tako ) da e ta zmes kakor zagotoviio, da bode obrtnijska družba, kolikor je mo- redko testó. Na zraku se kakor kamen strdi in je ves pripraven tudi za podzidje. Gozdae in pašne razmere ria (lorenskem. cev za to spoznai. goče, skušala zadostiti njihovim zmernim zahtevam. Gosp. Seitner pritrjuje govoru g03p. Lukmana o tem, kaj je pašnik, kaj gozd, ter dostavlja, da zem-IjišČa, kjer je zdaj paša prepovedana. je ízrek izveden- (Konec.) voril stavil Posnetek tega kar je gosp Predsednik bar. Wurzbach: Ce tudi se kataster ne pripoznava meredajen , je pa za upravičence mero- Lukman nemški go- dajno to, da se je svét skozi stoletja rabil za pašo; je gospod dr. A h ač i č slovensko povedal in do- tega ne bi obrtnijska družba smela prezreti naj Gorenci nikar ne verjamejo tega, da se obrtnijska družba na njih škodo bogati, kajti del-ničarji te družbe, ki imajo več milijonov gold, pri njej, leti nobenih obresti ne dobivajo od vloženega ka- Dr. Bleiweis: Ce obrtnijska družba ostane na svojem stališču o tem, kaj naj je pašoik, kaj gozd, ze pitala. Ker Je )7 kumerna sprava bolja kakor mastna zdi se mi nemogoča zaželena sprava, kajti v plaoinah živí ljudstvo od živi nor eje, živinoreja pa je nemogoča, ako živina nima paše; če krme nima, nima mléka pravda", zato naj dotične občine kratko písemce podajo obrrnijski družbi, v katerem jej svojo voljo naznanijo, pogoditi so ž njo zarad pašnih in gozdnih zadev. Za njim poprime gosp će mléka ni, čemu sirarske združbe in podpora ministerstva ? Gosp. K. Lu km an: Kar je planina, naj planina Seitner besedo in ugo- ostane, al kar je gozd bi!, mora zopet gozd postati po va r j a j da niso resnične pritožbe, ki jib je dr. Bleiweis iz pisma občin navedel. Pase ima živina dosti — pravi vsaj se včasih še tuja živica na pašo goni, zoamenja îzreji lesá. V Laibacherici" se je bralo, zakaj se pritožno les za pismo , ki se je v seji bralo , ni poprej „ ad informationenř za prepovedano pašo niso nikjer preblizo koč kurjavo in stavbene potrebe se nikomur po pravični raz- dalo obrtnijski družbi. Na to moramo odgovoriti, da je ono meri ne pridržuje, vsaj se še les prodaja ) pritožba o pismo pisarnici družbe kmetijske došlo v se zneskih glob in zaporov je pretirana, pa te kazni veči- pred sejo le vnedeljo 99 Zastopniki občin objavljajo, da od uravnave nasititi , potřebuje gozdne t y kakor je v od servitutov zahtevajo oni vžitek pase, ki so ga imeli pred govoru bilo rečeno y cente težko govedo 60 funtov ustanovitvijo obrtnijske družbe sto in sto let; če se jim gozdne trave paša vzame, pridejo na palico tovalcem ni družba na nobeno korist beraško. Njim kot kme- Kako neumno bi centov težko pa 75 funtov take trave. a 20 funtov trave na trditi y y njeni delavci v fužin loga občinam. z otroci svojimi pa so nazadnje velika nad- paši zadostuje, da se živina na dan popolnoma preredi to kaže sledeči račun: Paša traja 180 dni. 180 dni vsak ; dan z 20 funti tra Gosp. Schollmayr: Meni so vse razmere kmetov trave y in ker je Je kupaj toliko kot 36 centov centov trave enak in obrtnijske družbe do dobrega znane 5 imel bi tedaj znaša to ntov sená Ako teh centu sená centov razde ) veliko govoriti ; ker se je stvar obravnavala že ob- limo na 80 pašnih y pridejo po takem na 1 dan širno, rečem le to, da vseh razporov, vseh pritožeb ne funti seoá; s to mrvico pa ne bo živine v 14 dneb bi bilo, ko bi se bilo zarad pašnega vžitka ravnalo po druzega kot kost in koža ces. patentu od julija 1853. Skor 10 let je že pre- Odgo vprasanju Da doraščeni živini ali teklo od razsodbe leta 1868. in le majhen del zemljiške funtov liâtnate nastelj v naših kmečkih hlevih rfc l W V/VA * C* V/ 1UIW JI WWW. 114 A Vv AJLVs U UUi IjlOI^V AUUIV V 11 O V LK4 V V> H^OtVJJV ▼ I » ^ KJ 1 »VAiV/VilUI A1AU T IU . uravnave je žalibog dovršen. Ko bi se bilo ravnalo po črki gnoj pod živino vec tednov ostane in za scavnico ni a, c in e ) in pašnikov y ne bilo odtoka, nikakor ne zadostuje, je 15. in 19. patenta 1853. leta zarad vseh teh homatij na Gorenskem. Ce cemu, kdor vé, zakaj se jasno kot beli dan vsa-telja,- deloma za Čedno se jim hoče konec storiti s pravično spravo , moralo bi posteljo živini, deloma za napravo gnoj En se o pasném vžitku nazaj seči v to, kar je pred le- trebuje 5 funto po m tom 1869. bilo. suhi štali. Med slamo in listjem vsak dan za nasteljo v čedni pa sila velik raz- trditvam. Gospod Seitner ugovarja S ch o 11 m aj e r j e v i m ioček. Dr. Albrecht v gori navedeni knjigi na str slame zaleže 233 Dr. Poklukar izreka y naj bi se pogoji za do- razjasnuj to stvar tako cent toliko kot 2 centa na zraku posušene brohotno spravo tako naredili, da obsegajo V3e pra- posušene b teli ali y centi v gozdu centov v gozdu posušene vice upravičencev. Gosp. župan Prežel se s toplo besedo zahvaluje družbi kmetijski, da se je potrudila pot olajšati teri y po kase dosegla sprava med občinami in obrtnijsko družbo, na obojno stran pravična , in gosp. predsednik baron Wurzbach sklene z željo y naj današnji dan položil fundament k dosegi one sprave, ki se je glasila danes tako na strani obrtnijske družbe, kakor na strani prizadetih občin Gorenskih. listnaté stelj leto in dan y po takem potřebuje eno govedo za centov slame ali 42 centov e stelj suhe rove ali pa 63 centov suhe listnat Schollmay Zabavno berilo Angora. Odgovor na gospodarska vprasanja iz Primorskega v 12. listu „Novic" Na mgmmSSmđ^ vprašanje Ravno tako , kakor 20 funtov y mleka za živež ne zaleže toliko kakor 20 funtov masla in 20 funtov zelja ne toliko kakor 20 funtov mesá, se tudi 20 funtov sená v tecnosti za govejo živino ne more primerjati z 20 funti trave ali pa 20 funti slame. Kaj tacega more le tak človek trditi, kogar luna trka in ki nobenega pojma nima o kmetijstvu. Po skušnjah in ke-mičnih analizah je od mnozih izvedencev tečnost ali re dilna vrednost živinske krme določena 100 funtov dobrega senožetnega sená zaleže za 150 funtov ; t . , - ... slaboga, za 450 funtov dobre trave, za 500 funtov ; in sicer: 100 yy yi yy 100 yy yy yy 100 y y y yy yy 100 yy yy yy gozdne trave za 300 funtov pšenične in ržene slame zaleže za 200 funtov ječmenove in ovsene slame. 9 yy Zgođovinski - romantičen obraz. (Dalje.) Zaničljiv smeh je poigral vojvodi po obličji y sko- mignil je z ramenoma, glavo na pol obrnil v Bruso. in začudil se yy Ali ta lev tam?! kaj se y Jefrem ? ! to je pohotnež, vinsk pijanec, ki so odaliake že do céla oslabile ga Ali prav je to prav je to tako a y ki- mal z glavo notranje zadovoljen y »B°g sam je z nami in z vero svojega sina Jezusa Kristusa, z duševno slepoto Bajazeta tepe, zató ker ga hoče uničiti. mi y dragi brate, ako Bajazet pogine v tem boji Veruj 9 da zopet vélikega Dušana sveti prapor zavihra nad svobodno Srbsko. Zakaj odmajuješ z glavo, kakor bi ne veroval mojim besedám y da y resnici ? nic Ali dolgo deli ne časa je trajala B aj a ze to va delavnost? nego tako dolgo časa, da je prepeljal se na kopno v Aziji, tù pa je zopet vtopil se v svojo staro razuzdanost ta pohotnež in pijanec; tam v Bruso, ,,tam se opoteče in gosti, pijančuje in ziblje a 9 obrnil je glavo zopet odaliskam po naročjih, ko pa se bode nasitil njih Iju-beznjivosti, da se bode gnjusilo člověku, začel bode zopet gostiti se, zato se bode kratkočasil s plesom po- Odgovor 2. vprasanju: Da se odrašeno govedo ne lugolih saltimbanek in z igrami svojih glumčev; nje-preživi, kakor treba, z 20 funti trave na paši, to pač gova vojska pa, slabejša in slabejša vsak dan vsled vé vsak hlapec ; kdor nasprotno trdi, tega vednost je same lenobe, godrnja nanj in vznemirja se, da bi čio- siromaška, ali pa mu kaj druzega za grmom tiči. izreku veljá, in vseh izvedenih zivinorejcev y Po katerih beseda ne veijii, iu še posebno po dr. Albrechtovi knjigi (Lehr- ijuu , «.«a jo mcui , ťuoajwuuju buch uber Forstservituten-Ablosung) se na strani 228. Bajazetu, kaže pa došlé še nikakoršne mrzkosti ne vek vstaja. čudil se d 9 ko bi danes ali jutri očito poknila Naš ljud se kar je meni znano , posmehuje bere, da doraščeno govedo, da se našiti, za vsak cent do njegove dolgotrajne lenobeťí pristavi Jefrem ne- svoje žive teže potřebuje na dan 3 funte sená ali pa kako očitajoče toliko druge krme, da zaleže za 3 funte sená; po takem -X cente težko govedo potřebuje 12 funtov, u wuwv uuui »o u«.nj tujvvu« «aT^uu u^i, težko 15 funtov itd. Ako se tedaj hoče živina na pasi drage Srbské, ne Bajazetov. Ali tam te surove yy Za vraga! kedo govori o našem narodu?!" za- centov hudi se ná nj vojvoda zavzetih V f OC1 naš ljud je ljud samo- pasne jate a pokazal je Mohamedanski tabor ali silo vojvoda iz svojih ust, da je očito bilo, kako bi raji paouo J«lví , - puaaůai jo iuuuamcuauoM lauui - ;)<*i4 vujvuu» l£i OVUJ1U U31, U.a jc UUiCU UIK ne zdevajo sultanu najgojusnejših imen in ali ga ne iz- pregovoril sam sebe, nego koga drugega. dajajo sedmemu peklu? ali to t ko LUDUJU puttiu » »11 kaj UilU ))KJt*l iUJAO danes ali jutri toi kli na vrata njegovega se hladno Jefrem čudovitega bilo Saj imaš bister razum, vojvoda!" rajla in zahtevali zaklade, ki jih je nalupežil po njih ješ v njegovo odpadništvo.' ■■ 7 mn mM I „znati vendar moraš, opomnil je zakaj ne veru- í pokrajioah , ko je iz njih izganjal rodne kneze? da se to tudi ne pripeti, kako bi mogel zmoči s takimi ljudmi? vino 77 u Nikakor ne 7 dragi Jefrem, nikedar !" > Krvavěl je na Kosovem polji za vero in domo- začel je Kazančić nastevati Topličaninove za-in pričal je glas, pričal njegov obraz, Resnici je podobnejše to, nego kaj drugega u ^LIiViOUIUI JU puuuuuvjo^ IV , uw^vy tt»J Ul UBC6rt - pritegnil je le-ta, ,,ali pa tudi Srbska dobode svobodo sluge zato da bi preveril bolj slušavca. da čini to samega sebe , nego svojega pa- in davno slavo, to je kaj druzega. u To so činili tudi mnogi, kateri pa so kasneje 77 kaj bi se moglo druzega zgoditi? u vojvoda skoro razdražen , „Bajazet je uničen povprasa OVJ ťiUUl iUUk IUUU^I vendar-le kričali: živel ^tepau 7 um- ni spomnili niso a Lazarjevič, cara pristavi! je hladno Jefrem. pa se čena je tudi njegova moČ, rada ali nerada mora se 77 Naj stehinejo, ti psi" osvoboditi naša Srbska." 77 )7 Step 7 tega Lazarj Topličanin pa je u razhudil se je vojvoda govori! je dalje 7i skril nase 3Vica, ali ga ni sram pona sati 3e sè svojo sestro sultanico, kateri bi ne požrtvoval svobodě zastavo, sveti Srbski prapor, prapor cara Du- 9 M—■■■ ■ šana, zato da bi ne přišel v pesti niti Mohamedanu, niti sebe 7 pomislil, vojvoda? * i • I 1 I temuč narod in svoj domovino ali si tudi to Lazarj e viču, temu Bajazetovemu bláznu, za tega del y 1 n * i ft lil • H f î l r u povprašal je Jefrem dalj 7 ni se dal o SVOJ dvombi varati vojvodinej nevolji, prosunlj oči o em 77 Hm! u vprašanji vprl v njegovo obličj zagodrnjal je vojvoda, z dlanjo otrl si obličje, zamišljen nategnil pas in kimal z glavo 7 77 da to je a 7 spregovoril je poluglasno, ,,res je mogoče, to je nevreden sin svojega slavnega očeta vse je 7 sin 7 kateri razen hrabrosti ničesar ni podedoval po njem, ni ljubezni do národové slave, ni ljubezni do svojega Boga, V3e ima na prodaj sestri kukavici na ljubo, a ona ima sina, sina z Bajazetom uh 7 sveti Sava! Jefrem, ti vendar misliš na vse!" ozrl se je v junaka, ali precej se je vstavil, nehotoma je njegova desnica segla po handžar za pašom, po njegov držaj , in rudec žar zadržavane jeze je polil njegovo obličje. „Ha, vražji sin i« se zobmi, že je razkoračil se na skok stih očí vpiral v mé 7 škripnil je ,ne bodes več svojih neci 77 Vojvoda! a vskliknil je Jefrem s tajnim 7 sva- rilnim glasom in zatel ga za levjo kožo. »Oh, res je to !" 77 8pomnil se je takoj vojvoda, saj i krastava podgana lahko oči izbuli v mé, nikar to je bes, ker je Srbska bi jih tak pes ne bulil; mati povila ga, a zdaj sužuje in vedežuje tujeem u pinjo 77 U Saj sem ti pravil, da pazijo na vsako tvojo sto- pristavi Jefrem. 77 Na stopinjo pač pazijo na vsako" 7 potrdil je vojvoda 77 ali na moje besede in na moje srce? 7 brate Jefrem, pojdeva pogledat k Brusi Hodi delà bodeva tam nove padišahove bedarije 7 zve- << rekel Je in pijunil 7 ter pokazal, kako se mu gnjusi to ime ,,u,»asti pa spregovoriva besedo o nečem, česar ni m HHH H da bi slišalo kako tretje uho. treba a že se je obrnil proti Brusi. „Vojvoda, ti si govoril o izdaji ogovoril ga je Jefrem, ko je poleg njega stopal, popřeje pa je dva-krat, trikrat ozrl se, ali ni koga blizu, in povprašal je : komu očitaš zdaj izdajo?" 77 7) Lazarjevič je suženj svoje sestre, a ta je nehala biti Srbska hči" opomnil je vojvoda otožno. 77 To smo znali že iz početka'4 — opomni „njega ne smemo prištevati isdajicam. junak njevaj dalje, vojvoda!" varni Uga- rekel mu Je 77 Sezaš v globočino mojega srca a opomnil je ta in umiril svojih korakov urnost 7 ;ali vendar se 7 če prav dvomim, ne smem pregrešiti na svetem pobra timstvu." slavne Srbské ne bode vladal ni Mohamedan, niti La- zarjevič." 77 beden !" Dolgo casa ne res je to, ne bode je vlada! no- VJ C*V?C% U^/ y L \J kl JU f V\J'JL\j J Y ICfeU pritegnil je Jefrem globoko preverjen 77 Celih trinajst let je bil' ( govoril je vojvoda o veči gotovosti dalje 77 veren tovariš ostanku Srbskih junakov v njih zatřepu, v gorah na Balkanu, od kodar smo se Lazarjeviću in njegovi lastnovoljni sužnosti po-smehovali, kar je vera in domovina zahtevala od nas, in osvecali smo pravoslavnega cara smrt in svoje po-bitje Mohamedanom, katerih trupla smo raz3tiljali po Bolgarskih ravnéh in po dolinah noter do Drinopolja, da je naše imé groza bilo tem davnim Božjim izdaji-cam — in da je Bajazeta samega plašilo o njegovih ra-dovankah. Ali o teh prilikah ni bil Milan Topličanin jeden prvih, ki so bogato skrbeli za živež plenečim ticam po Balkanu?" „Resnica je to je svoje milice zgubo u k? t U & wuuij w ^auucuu^juy, 1U drlCLLJ Jl nikjer slišalo ni, kar svet stojí, da bi se nemški otroci prostoru pred škofijo, katerega smo šteli prej k ,,Trav-svoj a, b, c zaéeli v francoščini učiti, aii italijanski v niku" ali pa b „Gospojski ulici", dali so zdaj imé .,via c začeli v francoščini učiti, ali italijanski v niku ali hrvaščini! Zakaj se toraj ravno z Istersko-slovanskimi otroci narobe delà? — Otroci, kateri so siljeni italijan-sko šolo obiskati, s tem le dragi ča3 tratijo. omike reči. e c*» pa u ,, j uiiui , uau o u Li u A r ci v e a c o v a d o". Sploh je zdaj vse Gospojski ulici dali so zdaj več ) ime via << via nič Namesti » contrada", kakor prej. " J ~ """J y um Kaj poreče rajnki okrožni siri se surovost in nespoštovanje najsvetejših si bode mislil glavar baron Buffa k preimenovanju naših ulic, in kaj Ker sem zgoraj „ Našo Slogo" omenil ? mi je na um tudi o „Slogi" katero reči. Upam ; prišlo da mi } ko ne bo več videi na novih pioščicah tega si. vredništvo -- «v,.^ .----- je po mojih mislih namenjena prostému narodu. zato bi morala biti tudi bolj praktična, kakor je praktično avstrijskega burokrata ljudstvo, kateremu je namenjena. Na prvi strani dona- napise; in naredili so jih. šati bi morala kratke pa dobre narodno gospodarske in imena napisati , nastal Sloge " za zeló vzelo ne bo. „Sloga" )) ns- Ravno nem ški h imen?! Ko je bila dala naša mestna gospó-ska pred kakimi 25 leti (vsled prve italijanske cosaa-e") napisati samo i talijanska ulična po oglih , zaukazal je mogočni paša imena prototip staro-brž narediti tudi nemške Da bil ukazal slovenska obrtniške članke. Politična kronika naj bi zavzemala na kratko le zadnjo stran, ne pa prve; vsaj se njen Mene ri j ah bil gotovo reaen vpor. pri vseh teh nepotrebnih novota-ena reč mika: vedel bi namreč rad, kateri slednjič program pod naslovom glasi: „poučni, gospodarski i ulici je odmenjena čast politični list". Ergo: politika zad oja! — S e bolj ne- Jez menim, da moja, politični list Ergo : politika zadnja! boli ne Že Jez ? da se y bode kiicala ,,via i" menim a moja, katera še uradnega imena nima. praktična zdi se mi „Slogina" oblika ali format. Ze — Danes še le sem prebral novi ukaz me3tne gosposke poprej je bila oblika za kmeta nepriročna, kam bo pa zadevajoč izpraznovanje stranišč po pneumatiČ- zdaj to plahto spravljal? Ali bi ne bilo boljse, ko bi nem sistemu, katero se ima pričeti 15. aprila. Nove za-izhajala v manjši obliki pa vsaj trikrat na mesec, da bi povedi so jako oštre; ne vem , ali se bodo dale izpol- sčasoma postala tednik? izhajajočo „Slogo" mislim da manjši pa priročniši obliki novati, in pravijo , da mislijo mnogi hišni gospodarji napredekali imamo J * X ^ M - ' - ~ - M V ^ V1V4 I AM i V% f 1 j V J Vi( kmet rajši bral in lože proti njim protestovati. Sicer UilO 1 i 1X1 j Ud U i i^Uiui * wju» v* vvi ujím ji/i uivcjtv; y au* Kjk\j\jk p â gt jo kasneje večkrat pogledah Stroški v Gorici več ko v katerem večem mestu. — _ X .. w3 ^ ^ I _ I _ a L \ « rv m r\ I u^Í;__.. ~__i_____i : « x ~ __ ____ shranjeval da uuj^ v ai j ua kj i jv uaoiiv^;^ » w v> * u* * ť o ne bili menda veči. Sploh: bi morala Delà » Sloga' boli katere novo pokopaiišče so po dražbi oddana. Naši grebni drustvi nas tolažite zdaj 8 tem, da se damo na odločno stopiti na noge in boriti se za pravice, po Božjem in natornem pravu slovanskému ljudstvu v starem pokopaiišci pokopati za po- ce hoćemo v m e- Istri pristujejo. Povedal sem le svoje misli t ravno Slogi' t najboljši vspeh na narodnem polji v Istri, „mirodvor". ker želim tálnih trugah , da nas potlej lahko prenesejo na novi Pač ni Je reči na svetu dandanes, da bi Kar se ne najde morebiti nikjer, najde se zopet v se je ne poprijela špekulacija. špekulacija pa ni malem mestu Pazinu. Cisto katoliška mladina na Pa- menda še dosegla našega te dni pokopanega „Kalistra". zinski gimnaziji dobila je iz Moravske nekega ]uda za Umri je 20. dne t. m. veliki svojega učitelja. Dober "tek ! Ravno tako stoluje v Pa- govec itd. gosp. Blaž Lenassi bogatin posestnik rojen v Karniji na zinu tudi nek Ogeraki jud kot c. k. okrajoi zdravnik. Beneškem. Zacel je zrna nabirati za pogačo na Notranj- se pa, da je gluhonem za ljudstvo v Istri sta- skem; zapustil je zdaj čez 800 tisuČ gold. Vse o b- nujoče. Govori se, da mora z bolniki mimično govoriti, ravnave s porotniki pri tukajšnji okrajni sodniji kar se res ni čuditi, če se pomisli, da je ubogi Izraeiov razen ene so se končale z obsodbo dotičnikov. sin tako pošten in vesten bil y da « sprejel službo med Ene izid pa je bii tako čuden , da je državni pravdnik ljudstvom, katerega ne razume on in ljudstvo ne njega, napovedal pritožbo zoper verdikt porotnikov. Gorici 25. marcija Ti s ti Imamo jo tedaj „Piazza goljufi, ki so Kanalske kmete za 200 gold, osieparili grande"! Ko so pred nekaj leti v prvo zabrusili med z obljubo, da jim „hudič (v Panovcu) zaklad prinese svet to mrvco italijanske „ideje", ni menda nikdo ve- so vjeti rova!. u Dne 5. aprila se snide tedaj tudi naš de-da se kedaj uresnici : —tako absurdno se je zdelo želni zbor in te dni nam mora prinesti „Wien. Ztg. vsacemu Goriškemu korenjaku, zbrisati z oglov stari imenovanje nam kaže majbna, lična mo- podglavarja. deželnega glavarja in y y da na „Travniku" ^Travnik". In danes dra tablica z belimi Črkami več „Travnika" ! ki nam so jo dali naši laški gospodarji. Naš vrli 7 mnogozaslužni slovenskega (?) nadškofijaki n i kancelar in konsist. svetovalec g. Stef. Ka fol je po- Dobro ćutimo Slovenci to zaušnico, stal častni kanonik naše prostolne cerkve. Ali > če ste ) y NOTOmeStO 22. marcija. (Vabilo v zbor podružnice gospoda, zbrisali „Travnik" z iz našega spomina in srca, pa zidov, niste ga zbrisali kmetijske.) Podružnica naša je določila 4. dan meseca iz svojega ne. aprila za zborovanje svojih udov, in je svojim obrav- tudi Za nas ostane Travnik mora Travnik, za Vas pa tudi. Kakor navam postavila sledeči program ZaČetni govor Vas bode tlačil vsikdar, dokler se bode Vaše in predsednika; naše mesto klicalo ,;Gorizia" 7> Gorica". Naj pred važnost in vrednost in napredek v poljedelstvu, njegova pa kaj je naloga kmetijskih ste morali mestu dati drugo imé , ill OV AU Vil u/iou u ulicam. Da se bodo druge ulice imenovale po ime- Anton Ogulin; m potlej se družeb o tej zadevi ; govori predsednika namestnik o praktični izpeljavi kmetijskih 103 razstav ca Dolenskem, govori tudi predsednika namést- naselilo (um sich daselbst hauslich niederzulassen). Ta o potrebi vpeljave priseženih mešetarjev pri je interesantna notica, ki kaže, da so Slovenci v staro prodaji kmetijskih pridelkov, govori gosp. baron Warn- davnih časih v veliko oži dotiki bili s Srbi kot danes. nik y polt-Umstadski ; o glivah kot vzrokih rastiinskih bolezin, govori podružnice tajnik prof. Drganc; (Slovensko gledisce.) Velikonočni pondeljek bodo o novem Burgovem plugu in kako dela poroča g03p predstavljali znano dobro Jakob Mohora o gnoju in njegovih obstoj ni h delih , obravnava še kakih drugih predlogov, ki jih družbeniki je tedaj potihnil in poroča grajscinski upravnik gosp. Ruck čarovno burko „Zapravljivec" na korist marljivoga komika gosp. Kaj zelja. Igra in beneficij ant zaslužita do vrha polno hišo. — (Cence iz Ljubljane. 4. epistel.) Volitveni šunaer tihi teden je nastopil povsod. že pred začetkom zborovania predsedniku naznanijo razredu, kjer voli narod, je propala nemčurska Ker ste 3. in 4. točka posebno važni, je želeti obilnega stranka tako sijajno, kakor je zmôgla v 2. razredu > udeleštva pri tem zboru, ki bode ob 2. uri pop old ne to je, v razredu „ birokratov", kjer nam po sedanjem volil- aprila v risarski dvorani c. k. više realne gimnazije, nem redu ni nikakoršnega o Podružnice družbe kmetijske odbor. Tahinjste doline 25. bilo tedaj, ko bil upanja zmage ; zadosti bi en volilec přišel v pondeljek na sušca rubljenih zemljisc) so (0 pokoncevanji za- „rotovž", nam „Novice" v 9. listu grozen štrapacov zmaga njih bila bi ravno tako enoglasna brez kdo razredu so naši sicer propali dogodek povedale. Enako morem tudi jaz iz Šmar- se bode zdaj še temu čudil, ki vé ) y da razred tinske fare naznaniti. Nek posestnik, kateremu c. k. razred magnatov —obstojí iz zeló različnih faktorjev sodnija Kamniška posestva ni še po očitni dražbi pro- in da mnoge volivce tega razreda pritiska atmosfera se- dala zarubljeno in cenjeno je že bilo pro- dal je pod in hlev, v gozdu pa vsa mala drevesca od danje sisteme, mnogo je pa tudi takih, ki se, kedar volitev ni ; kraja do konca za prav majhen denar, kar je ve- „narodnjake" imajo 1 J XV X X i r /I y-v !f» rv /\ /I «^v /v r. 4« M rv ^ 1 /\ /I rv 1« t"l VI 1 i C I* r] n ti fTT ! ť delajo za ^narodnjake" ali jih celó nasi za > s» liko več škode kakor vrednosti. Naj zato si. odbor y jšurki* se pri volitvah poskrijejo kakor y kedar z lucjo priđeš v kuhinjo. Vse to y zra- kmetijske družbe tudi ta dogodek v prevdarek vzeti ven tega pa še to , da veliko hokus-pokusa kraljuje v blagovoli, da se silovito poškodovanje kmetijstva in imeniku volivcev y m gozdov ustavi z vso ostrostjo širila kakor kuga po deželi. si. družba kmetijska na pomoč pride stvo reši pogina a ves volilni red potřebuje od , če ne, bo ta silovitost se Naj ) da naše k m etij - konca do kraja temeljite reforme: je vzrok , da imajo agita-. in nam za Božjo voljo nasprotniki naši še većino v mestnem zboru. cijah ne govorimo nič; bile so take, kakor vseiej možje, ki celo leto ne zinejo slovenske besede v Ljubljane. — Mestni volitveni boj je pri kraji, sejah mestnih, so přetekli teden cele plahte svojih vabil t obče rečeno , je résultat volitev ta y da Je národna imeli v slovenskem jeziku pribite na vogalih mestnih. stranka dobila en ega odbornika več v mestni odbor 1 i Marsikaj bi še imel čenčati, na pr. o Uchatijevih dozdaj jih je imela 8, sedaj jih ima 9. V 3. razredu je topovib, katere so v Ljubljani bivaj oči topničarji te dni národna stranka sijajno zmôgla; dr. Ahačič je dobil dobili in po katere bi bili morali iti na kolodvor z vo- glasov, Regali pa 159, memo 160 tijana, ki sta dobila 89 in 90 glasov. Volitve K o m a r j a in M a- reda se niso udeležili narodni meščani tudi v redu so kandidatje nasprotne stranke dobili glasov in to iz množili ščamo našemu „čenčarju i.., i vzrokov, katere razložiti u raz-raz- večino prepu- ško godbo, kakor se spodobi takim stvarém, ki v vojski tako glasno govoré. Al pripeljali so jih v mesto tiho kakor mrliča. Zakaj ? Po městu S3 se je to zgodilo po „visem Je od nekaterih oseb govorilo, da pro vzročenem ukazu. Morda so se nemčuji bali, da ne bi godba Hrvaškega polka godla kakih slovanskih, po ka- (Odbor družbe kmetijske) je vpričo deželnega gla- terih bi se ljudstvo tako navdušilo j a nove topove varja viteza dr. Kalteneggerja in pa zastopnika deželne kar nabasalo in jih obrnilo proti „Turkom" tukajšnjim vlade Fladunga přeteklo nedeljo imel sejo, v kateri in Carigradskim. Strah je res smešna rec. so se obravnavale mnoge zadeve o državnih podporah, ki jih še za letošnje leto hoče sl. ministerstvo nakloniti družbi kmetijski. Prihodnjič poročamo kaj obravnavah. vec o teh Novičar iz domaćih in tujih dežel. (Nabiranje in oproscevanje vojaskih novincev) se Iz Dunaj a. Sklicani so deželni zbori, samo bo vršilo: v Ljubljani za mesto 10. in 11. aprila okolico pa od 9. do 14. aprila; v Kamniku 17. y za 18. in 19. aprila; v Litiji 21., 23. in 24. a škem 27., 28. in 30. aprila vem městu 5., 7., 8., 9., , 1., 2. in 3. priia ; v t y 11. in 12. nomlji 14., 15., maja; v maja; v K r-No. Dalmatinski in G a 1 i s k i ne aprila, Češki in Tirolski na y VSÍ drugi na dan y Bukovinski pa na 11. dan aprila. Da Dalmatinski in Grališki ništa tem leži politiški moment: Dalmatinski zato ne, o da 16. in 17. maja: v Kočevji 22. Cr- 23., ne poslal cesarju adrese, ki bi zahtevala z e d i n j e n j e s Hrvatsko, kar bi Magjare razdražilo y G a 1 i š k i 24., 25. in 26. maja; v Rad o li ci od 16. do 19. aprila; zato ne, da ne bi vičnil kake demonstracije proti Ru-v Kranji od 21. do 27. aprila; v Vipavi 14. in 15. maja ; v Postoj ni 17., 18. Logatcu 25., 26., 28. in 29. maja 19., 22. in 23. maja v 81J1! tanki nitki. , -.V MW V^^V- ^------, w A * ker prijateljstvo med Avstrijo in Rusijo visí na Iz obravnav Dunajskega državnega zbora poro-(Glasbena Matica) ima svoj občni zbor 4. aprila čati imamo sledeče: Prošnja, katero so občine Sred- Po zborovanji je njavas, Bohinjska Bistrica, Gorje in Grad zveSer ob 6. uri v čitalnični dvorani, glasbena zabava v čitalnični restavraciji. izročile zbornici poslancev y ki y gre na to, da bi se § 10 Društvu sv. Vincenca ie presvitli cesar ia lastne gozdne postave od 3. grudna 1852. leta predrugaèi! in 1 i i i i 1 » t « « > wt** v • I « • agajnice daroval 200 gold. da jim ada na pomoc bila o pašnih servitutnih za- Ženski kaznilnici v Begunjah na Gorenskem) devab se v 246. seji ministerstvu izročila v teme- zdaj v zaporu okoli 180 žensk , katere oskrhuje 17 I j i t o p r e t e h t o v a n j e : ravno v tej seji je bila prošnja Antona Kogovšeka , mlinarja v Idriji, naj se po cesar-g. pl. Radies v starih skem splavu* lesa narejena škoda povrne, je bila mini- r>i « « ^ i* i 1 • • 1 . • • w r^V i usmiljeoih sester. (V Srbijo) je tako listinah našel — leta 1717. koj, ko so Srbi Beli grad sterstvu kmetijstva v pretehtanje priporočaoa; v 24*. zopet v posest vzeli, vsa dan mnogo rodovin iz Krasa, seji je poslanec gosp. Pfeifer s 23 družniki do finanč-Pivke in Vipave skozi Ljubljano potovalo tje in se ondi nega ministerstva stavil interpelacijo zarad neusmilje- »ega iztirjevanja davkov na Dolenskem v tej Iz Rima Sv. oče zeló nevarno zbolel interpelaciji je navedel strašanske prikazni, da je bilo bel je tako, da se je bati smrti na 1130 gold, cenjeno posestvo pri eksekutivni dražbi, ki že komaj čaka Po „N. fr 7 sla Pre 9 ukazani po davkariji Kostanjeviški, za 2 gold, prodano, dvoran Gotovo je, da se državni zbor zopet začne 23. konklava dne aprila. i jkega se d ^■HHHHI kardinala Antonelli-a za papež umrl , prenarejaj > ze bode noví papež talacij míru se Gledé na to , koliko silno veliko stroskov pri- haja kmetom , če se pri ekóekutivnih dražbah zemljišč zarad zaostalih cesarskih davkov no tar ji rabijo za Tudi za Avstrij sodniške komisarje namesti c. kr. sodniških uradnikov, se bo obrnila. I g n a t kakor je nekdaj bilo, je dr. Vošnjak z mnozimi druž- přišel iz Angleškeg • i * . / «i a „ ' • • i.____—„„------. „i: „„^^lr.ia i • _ Novice iz Turskega in o Turskih zadevah Na po litičnem obnebji preti nevihta, kratka pijanost po sklepu glo razkadila pred tem, kar se zdaj god bliža se odločenj katero stran že na Dunaji, kamor Londonu so vij ali neki ker se niki stavil do ministerstva pravosodja interpelacijo: ali „protokol", ki je pa tako prazno delo, kakor vse ono, ga ni volja odvrniti nadloge, katere po notarjih zade- kar so do zdaj počeli Evropski diplomati vajo zarubljene posestnike. Omenjen je v tej interpelaciji dogodek iz Brežic na spodnjem Stajarskem, odločno brani ko v i u^/oja.1 uiuiuiuau , i\ui OC xi» Lida bi se med pogoje vpisalo tudi je ondašnji notar, ki je 23. junija 1876. leta pri cenitvi reč ni zadovolj ^aj ^ vuiuvuv "i, ui oc mcu pv&vjo vpisč to, da Rusija zopet razoroži svoje armade. Rusij nam dveh posestev si prislužil 65 gold. 78 kr., davkovski dolgovi obeh teh zemljišč pa so znašali 69 gold. 80 kr. Turčij ? kakor Angleška, s tem , da bi se priporočilo, naj uvede ustanovne reforme po Naj tudi „Novice" v jih deželah, ampak zahteva got porošt da svojih listinah hranijo se bodo te reforme res izpeljale. Tacega poroštva jej pa nihče, tudi Turčija sama ne more dati, zato ne bo . ker možá, ki ima za knjigarstvo spomin na 70. rojstni dan Avstrijskih pisateljev v različnih razdelkih, posebno odložila orožja; to se dá sklepati že tudi iz tega da zato velike zasluge , ker je pisatelje oprostil težinj so prejšnji čas morali knjige na svoje stroške na svitlo dajati ali jih pa pošiljati knjigarjem zunaj Avstrije skoro iz vseh pokrajin se čete odpravljajo proti Prutu Kaj ima Ignatiev opraviti na Dunaji, je očividno zvezo Avstrij z Rusij za trdno skleniti Že prej se in ta mož je gosp. pl. Viljem Braumuller, tukajšnji je govorilo, da ima Andrassy biti posredovalec med An gleško in liusijo. Kako se ima pri tem obnašati, j< razvidno iz sledečih besedi presvitlega cesarja do An drassya, ki jih „Agram. Presse" poroča , kakor trdi, i: c. kr. dvorni knjigar, v čegar zalogi, počenši od leta 1840., je prišlo 1004 del v 1340 zvezkih na svitlo. Ve- ________ čina pô njem izdanih knjig spada v zdravilstvo (246), drassy Rusijo. Kako se ima pri tem obnašati Je katol. bogoslovje (106), zgodovino (93), pravoznanstvo (80) - - - - -..... ki jih jj^gActiu. Aiesbt; poroca , KaKor iru.1, izi ljivih virov: „Ljubi Andrassy! Storite, kar koli Agram Presse poroča kakor trdi, iz T \ J 7 ' ? i---- ----------------—. (SU), kmetijstvo in gozdarstvo (80) itd. Njegova lična hočete; al v vojsko z Kusíjo ne boste me zapletli: že zaloga odlikovala se je na vseh svetovnih izložbah in enkrat sem imel nadlog dosti s tem in nočem jih nic « m m M m m 5*4ft » m 1 rv /\ w 1 w • . ^ / / mr>i m » _ l' jsko Rusij ne boste me zapletli ž je neutrudljivemu knjigarju pripela 20 častoih redov na vec imeti To prsi 19. dne t. m. je Brau m tiller obhajal svoj 70. za Andrassyu dovolj jasno vodilo Pogodovanje o miru med pooblaščenci Črnogorskimi rojstni dan in dvorni knjigotiskár Karol Fro mm e, in Turško vlado se je po poročilih iz Carigrada raz- dobroznani prvak o izdavanji različnih koledarjev 7 Je drlo brez peha ker Turčija noče nič primakniti iznenadil z elegantnim koledarjem „Jubelkalender Brau- ravno je Crnagora precej odjenjala muller's", ki ga je njemu na čast izdal. Med drugo knez Nikola, da se premirje podalj do pnmaKniti, ce-v to je dovolil 1° o. 7 7 tvarino obsega ta koledar tudi imenik vseh pisateljev katerih delà so v Braumíillerjevi zalogi na svitlo prišla med katerimi iz Kranjskega nahajamo sledeča: dr. Jan. Bleiweisa, ranjcega dvornega svetnika Dolinarja, L. Ger- B prask .Ie opet poknila ustáj > bilo prila je caj 7 da sultanu »V V^iOCti, IWUjW^M UIWIUV^I» UI VWUUM i^uuuwijMj • O U.1 tel 11U, Uíl IJLUV^CJ \J U.Í.C JJi 1 monika, ranjcega Anastazija Gríina, ranjcega dr. Kluna, (cerkvah) ustaviti molitev že vec Tudi v Carigradu mocno vre. Telegrami poro- je prorokov namestnik, šajh-ul-islam, naznanil da hočejo ulemi (Turski duhovniki) po mošejah P. pl. Radics-a, dr. Švanda, Aleks. Župana 7 in dr. Jož. Cižmana. Iz Tir olov. dr. Valente toliko, kakor da nJ 7 kar po koránu pomem volitvah za deželni zbor v kmeč- odstavljen. Več poslancev Turškega državnega zbora, ki zdaj zboruje, namerava staviti do vlade interpelacijo o tem, zakaj je moral Mithad paša kih občinah 21. dne t. m. je sijajno zmagala stranka ítí v prognanstvo. To kaže hudo nezadovoljnost s se- konservativnih (pravih) Tirolcev, in le en italia-nissimo je izvoljen; izid volitev v mestih m še danj vse znan; to pa se ze ve, Ogersko. po da je zmôglo več liberalcev. T i s z a ima tedaj zopet vladno krmilo reč vlado Ruski listi so zeló budi na Angleško trdij nam 7 zega 7 da Angleški kakor Rusi lad že skonča ni bilo mar za dru v svojih rokali. Turčansko- sv. Martinské , Narodne sramotno umakniti se, ali praviti v take zad more le Noviny" pretresajo pregreške Tiszinega vladanja, ki niso izpol jsko pričeti. Da se tedaj je dežele Ogerske krone na vsako stran pritiral do pro- Angleška kri pada. T i s z a pravijo „ Nar. Nov." nikoli ni imel muclil miroljubni Ruski nameni , temu Na Dunaji se bo Ignatiev nikakoršnega programa 7 in zdaj 7 ko je vse svoje pusice Ru 7 za goto se sliši 7 da ob istem času 7 k edino dni bodo o o postřelil zoper „panslaviste", ne vé si pomagati dalje ; ske čete ma škoda, da ni še kake „Ma ice armade prestopile reko Prut, bodo tudi Avstrij irai v B slovenske", da bi jo raz- kar ni bilo po volji njegovi in podii. Vse je zatrl, zdaj stojí na razvalinah svoje „energije". Osem let je stal v vrsti opozicije in si toliko slave pridobil, da ga je Andrassy posadil vladi na čelo 7 po čemur je hrepenel 7 je v zdaj 7 ko je dosegel 7 Žitna cena v Ljubljaiii 24. marca 1877» J Hektoliter v nov. denarji: pšenice domaće 11 fi. banaška letih sam si pokopal do- 10 fl. 94. turaice 6 fl. 80. soršice 6 ii. 77, Vf f rzi 6 fl. 40. bro imé, ki ga je imel po deželi. Sic transit gloria mundi ! cesarjevim dopisom od 16. dne t. m. je bila druga sesija 31. avgusta 1875. sklicanega zbora Oger-skega sklen jena, in tret ja serija na 19. dne t. m. zopet sklicana. ječmena 4 fl. 70. prosa 4 fl. 70. ajde 5 fl. 95. ovna 3 fl i 4. Krompir 4 fl. 90 kr. 100 kilogramov. Kursi na Dunaji 23. februarija. avni dolg 64 fl. 30 kr. Ažijo srebra 1 fl Unirani državni Naredno posojilo 68 fl. 25 k 0 kr Napolendori 9 fl. 83 kr Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba : Jožef Blaznifeovil) dedicev v Ljubljani.