TRST, petek 15. novembra 1957
Leto XIII. - Št. 272 (3807)
DHEVHIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638. 93-808, 37.338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	UL.. MONTECCHI It. «, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — pojtru predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA It. 28 — TeL
St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellica l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLA1
Poštni tekoči Ljubljana.
Ameriško in angleško orožje Tuniziji Protest francoske vlade v Washingtonu
V Parizu označujejo angloameriški sklep za «neprijateljsko dejanje» - Pogajanja Tunizije tudi z Italijo in Belgijo - ZDA bi hotele preprečiti pošiljke orožja iz Egipta
WASHINGTON, 14. — Ameriški državni departma je danes sporočil, da je ameriška vlada sklenila dobaviti Tuniziji lahko orožje za njeno obrambo. Prvi tovor 500 pušk in 50.000 nabojev je že na poti v Tunizijo. Poročilo dodaja, da so ZDA dobile od tunizijske vlade izrecna zagotovila, da bo to orožje namenjeno izključno obrambi, da bodo njegovo uporabo strogo nadzorovali in da se ne bo poslalo v druge
dcželp	————————
svojih policij sikih sil, oroz-
«Tunizija, pravi dalje poročilo, je svobodno izbrala, da se identificira z Zahodom, in ZDA obžalujejo dejstvo, da se francoski vladi ni zdelo mogoče pridružiti se dobavam orožja Tuniziji; Washington je te dobave izvedel sporazumno z Londonom.
Predstavnik državnega departmaja Lincoln White je izjavil, da so menjeni tovor a-meriškega orožja poslali iz ameriških zalog v Severni A-frik-i. Izjavil je tudi, ca je bil francoski poslanik v Wa-shingtonu Alphand danes zjutraj obveščen o objavi ameriškega sporočila. Predstavnik je dalje povedal, da so si o _a-meriškem sklepu že od včeraj izmenjavali mnenje v Parizu in Washingtonu med a-meriško In francosko vlado. White pa ni hotel povedati točnega besedila zagotovil, ki jih je tunizijska vlada dala Washlngtonu v zvezi z uporabo orožja.
Prečstavnik ni na razna vprašanja hotel povedati, a-li sta Italija in Belgija dobavili orožje Tuniziji. Pripomnil pa je, da so ZDA vedele, da je egiptovska vlada nameravala poslati Tuniziji simbolično pošiljko orožja.
Tudi Foreign Office je nocoj sporočil, da je angleška vlada sklenila takoj poslati simbolično količino orožja Tu-
-
Sklep ameriške in angleške vlade je naletel v Parizu na neugoden odmev. Predsednik francoske vlač e Gaillard bo s tem v zvezi podal jutri izjavo v skupščini. Socialistični senator Moutet, ki je član francoske delegacije na konft-renci parlamentarcev NATO, je angleško - ameriško pobudo označil za »neprijatelj-sko dejanje«. Izjavil je tudi, da bi ta pobuda utegnila imeti «resne posledice«. Člani francoske delegacije razmišljajo, ali naj bi zadevo sprožili pred raznimi odbori konference parlamentarcev NATO.
Francoska zunanjepolitična komisija pa je danes sklicala sejo, da prouči vprašanje čo-bav orožja Tuniziji. O tem je razpravljala tudi vlada na današnji seji. Gaillard je moral danes ponoči prekiniti drugo delo in sprejeti ameriškega poslanika v Parizu.
Zatrjujejo tudi, da je zunanji minister Pineau v zunanjepolitični komisiji skupščine izrekel obžalovanje zaradi angleško - ameriškega sklepa In je izjavil, da je ta sklep «v nasprotju z zamislijo a-tlantske solidarnosti, ki mora delovati na vseh poc ročjih sveta«. Dejal je tudi, da se bo o zadevi razgovarjal z pullesom v VVashingtonu in je pripomnil, da je francoska vlada formalno zahtevala od ZDA in Velike Britanije, naj ne pošljeta Tuniziji orožja. Francija hoče namreč biti e-
dina država, ki bi dobavljala Tuniziji orožje. Zadevni razgovori pa so se zavlačevali, *ter je Francija postavila Tuniziji več ultimativnih zahtev, ki jih Tunizija ni mogla sPfe" jeti. Francoski poslanik v Tunisu se je s tem v zvezi razgovarjal danes zjutraj z Bur" gibo in je zvečer prišel v Pariz.
Francoski poslanik v ZDA Alphand pa se je danes popoldne zglasil pri Dullesu in je v imenu svoje vlade protestiral proti sklepu vlade, da dobavlja orožje Tuniziji.
V poučenih krogih zatrjujejo, da je tudi bivš:	pred-
sednik vlade Rene pleven o-stro kritiziral Veliko Britanijo, ki jo je obtožil, da se je zavzemala, da bi Tunizija dobila orožje od zahodnih dr-žav. Zatrjuje se, da je Pleven skupno z drugimi člani komisije za zunanje zaceve izjavil, da je Mac Millan zahteval
sodelovanje ZDA med svoji-
hii razgovori v Washingtonu.
. V poučenih krogih zatrjujejo tudi, da sta se ameriška in t>ritanska vlada odločili za po-
siljatev orožja Tuniziji, ker da je Egipt znova sporočil Bur-gibi, da bi lahko začel takoj Pošiljati orožje, če tunizijska vlada ponudbo sprejme. V Wa. sbingtonu in Londonu so se ?bali, da bi v Tunizijo prihajalo sovjetsko ali češkoslovaško orožje, češ ča bi Tunizija * tem postala «nova Sirija«. Kakor piše današnji «Combat», nameravajo baje pod okriljem £T>A ustanoviti neke vrste «o-borožitvenega poola«, v katerem bi bile tudi Italija, Spani-1» in Maroko.
Tunizijski poslanik v Wa *hingtK>nu Mongi Slim se je danes popoldne razgovarjal z Pullesom Po razgovoru je izjavil; «Tunizija se vedno ima prijateljico Francije kakor £pA. Tunizija upa, da ji ho Francija, ki je bolj blizu Tu-Jdzijii kakor ZDA, lahko do-bavljala orožje.«
Poslanik je pripomnil, da je Tunizija zahtevala od ZDA tisoč pušk, ter da potre-“dti* orožje samo za opremo
ništva in vojsike. ki šteje 4000 mož. Začetna pošiljka pa ne bo zadostovala. «Zato pozivamo vse države kakor Italijo, Belgijo in v prvi vrsti Francijo, naj prispevajo k oborožitvi Tunizije.« Dodal je, da se Tunizija pogaja tudi z Italijo in Belgijo za dobavljanje orožja.
V poučenih diplomatskih krogih v Tunisu izjavljajo, da so tudi pošiljke egiptovskega orožia za Tunizijo že na meji ali že na tunizijskem o-zemlju.
liiiiiliiitlllliilllllliiiililllllliliiliiiilliniiilltlll
Sporazum o socialnem zavarovanju med FLRJ in Kalijo
RIM, 14. — (ANSA) — Po pogajanjih med italijansko in jugoslovansko delegacijo za u-reditev vprašanja socialnega zavarovanja, ki zadeva obe di-žavi, je bil v Rimu podpisan splošni sporazum in poseben protokol za urelditev nekaterih vprašanj, ki jih sporazum ne vsebuje. Pogajanja so potekala v duhu medsebojnega razumevanja.
Sporazum in protokol je z jugoslovanske strani podpisa) Zdenko Haas, ravnatelj Zveznega zavoda za socialno zavarovanje, z italijanske pa veleposlanik Luciano Mascia. glavni ravnatelj za emigracijo v ministrstvu za zunanje zadeve.
S podpisanimi dogovori so sedaj urejena važna vprašanja za zaščito delavcev, ki se pre selijo iz ene države v drugo in njihovih družin, ki ostanejo doma. Hkrati sta obe delegaciji proučili vprašanje obnove izplačevanja pokojnin in rent, ki so bile likvidirane in dozorele v zakonodaji ene izmed obeh držav v prid delavcev, ki so se izselili iz svoje države
Jugoslovanska delegacija je prav tako proučila s predstavniki italijanske vlade viseča vprašanja socialnega zavarovanja, civilnih in vojaških pokojnin prebivalcev ozemlja, za
Današnji- jutranji pariški, jo o razorožitvi, ki jo ie o-tisk, ki ni bil sicer še obve-1 dobril že politični odbor, ščen o ameriških sklepih pač I Skupščina je nato soglasno pa samo o namenih, ostro sklenila postaviti pod okrilje
kritizira ameriško stališče.
Komunistično glasilo «Huma-nite« pa domneva, da bodo «ZDA umaknile svojo podporo Franciji v OZN«. «Očitno je vsekakor, dodaja list, da bo naša vlada s svojo politiko čez nekaj dni prišla v iz-redro težaven položaj, kar o-mogoča Američanom, da izkoriščajo te težave in da se postavljajo kot zaščitniki Severne Afrike«.
Spominska plošča za Lajko
BERLIN, 14. — V intervjuju z dopisnikom vzhodnonemške agencije «ADN» je sovjetski znanstvenik Krilov danes izjavil, da bo ime Lajke vklesano v spominsko ploščo skupno z imeni drugih psov v Rusiji, ki so se odlikovali v korist človeštva. Plošča je v nekem kraju blizu Len.ngrada. Napis, ki bo spominjal na Lajko, se bo glasil; «Prvemu živemu bitju, ki je prodrlo v kozmos«.
Glede usoče Lajke je sovjetski znanstvenik potrdil, da je žival imela hrano za sedem dni. Ko je potekel ta rok, je Lajka zaužila strup, ki ji je prihranil mučno smrt od gladu. Dodal je, da ni bilo mogoče rešiti Lajke. ker kabina, v kateri je bila ni bila opremljena z raketami, ki bi lahko zavirale njen povratek na Zemljo. Brez teh raket bi se namreč kabina vnela zaradi trenja z zrakom. Znanstvenik pa je dejal, da imajo v na-1 Črtu take zaviralne rakete pri j prihodnjih satelitih, ter da je povratek živega bitja s satelita na Zemljo teoretično mogoč.
 «»------
Razorožitev pred skupščino OZN
NEW YORK, 14. — Glavna skupščina OZN je sklenila odložiti na jutri razpravo o sestavu razorožitvenega odbora OZN, to je o njegovi razširitvi. Kanada in Japonska sta predložili načrt resolucije, ki določa, naj se odbor razširi za
Združenih narodov novo med narodno agencijo za atomsko energijo. Odslej bo agencija na vsakem zasedanju predložila skupščini svoje poročilo.
Opozorilo EOKA
NIKOZIJA, 14. — Voditelj organizacije EOKA Digenis (polk. Grivas) je razširil danes po Nikoziji letake, s katerimi javlja, da bo «EOKA v kratkem dokazala angleški konservativni vladi, da je močna bolj ko kdaj koli«.
«Ciprsko ljudstvo, je rečeno v letakih, mora biti pripravljeno, da nevtralizira pasti, ki bi jih novi guverner
iDELO MEŠANEGA ODBORA
I Za danes se pričakuje poročilo o rezultatih
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Jugoslovansko - italij anski odbor je danes predpoldne in popoldne pospešeno nadaljeval delo. Iz dejstva, da je odbor začel popoldne delo pred običajno uro in da ga ni končal kakor običajno do 19. ure, se da sklepati, da so člani odbora začeli konkretizirati sklepe in predloge. Verjetno je, da bo odbor jutri dopoldne praktično končal delo in da bo mogoče jutri, posebno še, če bodo člani odbora opustili sedanjo molčečnost, poročati nekoliko podrobneje o rezultatih dela.
Danes je bilo mogoče zvedeti samo to, da delo odbora tudi v končni fazi poteka «v prijateljskem in konstruktivnem ozračju«, pripombo, naj počakamo do jutri popoldne. Ni izklju čeno, da bo jutri objavljeno tudi uradno poročilo o zasedanju. Danes sta bila Mitja Vošnjak in dr. Pa-squinelli na kosilu pri italijanskem veleposlaniku Gui-dottiiju.
B. B.
Prve kritike Eisenhowerjevega Ameriške atomske bombe nad
govora
Evropo
Truman je trikrat povabil Stalina v ZDA in nima nič proti prihodu Hrušceva Radio Moskva: «Nova etapa oboroževalne tekme» - Senator 0,Mahoney nasprotuje znižanju nakazil za notranje programe
WASHINGTON, 14. — Bivši predsednik Truman je danes izjavil, da je trikrat povabil Stalina, naj pride v Washington, ko je bil on predsednik. «iNe bi bilo nič slabega, je dodal, če bi Hruščev prišel v ZDA.«
V zvezi z včerajšnjim Eisenhowerjevim govorom pa je predstavnik Bele hiše Hageyty izjavil, da bo Ei-senhowerjev predlog za znatno zvišanje izdatkov za obrambo, pripravljen v prihodnjih tednih. Danes se je predsednik razgovarjal s člani državnega sveta za varnost o zadevah proračuna obrambnega ministrstva.
«TS?r2
se bo zvišal obrambni pro- SKe ODmmoe’ račun v prihodnjem finančnem letu, in tudi ne ve, ali se bodo programi, ki se ne tičejo obrambe, zmanjšali. Hagerty je dodal, da ne ve, kdaj bo Eisenhower imel tretji govor. Jutri namerava Eisenhower potovati v Augusto na kratek oddih. Toda ta odhod še ni gotov.
1. Da se prepreči izbruh vojne, moramo ohraniti našo moč jedrskih povračilnih ukrepov na zadostni višini, da lahko prepričamo Sovjete, da bi vsak napad proti nam ali našim zaveznikom pomenil njih uničenje, naj bi mi utrpeli še tako veliko škodo.
2. Ob sodelovanju z našimi zavezniki moramo ustvariti »strukturo moči«, ki bo dovolj
j elastična, da se lahko zoper-V svojem govoru je pred- stavi sleherni obliki napada na sednik Eisenhower navedel | »svobodni svet«.
Foot lahko postavil.
iiiiiiiiiimiiii  ..........................................................................................      minimum....
Čudno pismo podtajnika v predsedstvu vlade ministrom
Ali nameravata Zoli da bi bile volitve že
in Fanfani doseči v začetku
Nesoglasja med ministri? - Interpelacije v poslanski zbornici in v senatu v zvezi z zborom odporniškega gibanja
katero velja londonski spora-1 drugih 10 elanov. _	....
zum. Glede teh vprašanj sta Zatem je skupscina odobrila si delegaciji izmenjali misli za s 36 glasovi proti 9 in 15 pripravo bodoče ureditve. I vzdržanimi zahočno resoluci-
Razburjenje v Franciji zaradi ameriškega sklepa
Finančni minister Pflimlin je v skupščini izjavil, da kriza ni bila še rešena - Mac Millan pride prihodnji teden v Pariz, Pineau pa se bo v torek sestal z Dullesom
(Od našega dopisnika)
RIM, 14. — Pismo, ki ga je podtajnik v predsedstvu vlade Spallino razposlal ministrom in ki ga je objavil neki popoldanski rimski dnevnik, je zbudilo nemalo zanimanja in komentarjev. V torek bi morala namreč biti seja vlade, toda Zolija je pograbiia influenca in očitno računa s tem, da do tedaj še ne bo zdrav. Odpeljal se je v
PARIZ, 14. — Začetek parlamentarne debate ° gospodarskih in finančnih vprašanjih razburjenje, ki ga je p,ovžročil angleški in ameriški sklep o pošiljanju orožja Tuniziji ter panika na borzi: to so trije dogodki, ki označujejo današnje politične dogodke v Franciji.
V zvezd z razpravo o posebnih pooblastilih v skupščini se ugotavlja, da se je začela glede načrta, ki določa samo 80 milijard davkov m ne 194, kakor je zahtevala vlada. S tem v zvezi ugotavljajo politični opazovalci, da je to dokaz netrdnostd ((pogodbe o večini« in nestalnosti Gaillardove vlade.
Kaikor je ugotovil finančni minister Pflimlin v skupščini, »kriza ni bila rešena«. Tudi če bo načrt odobren, kakor se zdi verjetno, bo ta dogodek še bolj osvetlil nasprotja v tako raznoliki vladni večini.
Pflimlin je v zvezi s posebnimi pooblastili poudarjal tri elemente:	krizo denar-
nih sredstev, izčrpanje zalog dragocene valute in dviganje cen.
Od leta 1956 dalje ima Fran-oija, kar se tiče tujih valut, primanjkljaj za milijardo 300 tisoč dolarjev. Temu je treba dodati dolg 600 milijonov dolarjev. Zelo verjetno bo potrebno zahtevati novo pomoč v tujini. «Toda zaman bo zahtevati jo, je pripomnil Pflimlin, če ne bomo določili programa o ozdravljenju in če ga ne bomo začeli izvajati.«
Zatem je Pflimlin poudaril, da je treba primanjkljaj v proračunu zmanjšati na 600 milijard in je nadaljeval, da se bo blaginja lahko dosegla z izvozom. Medtem pa je potrebno omejiti kredite kot dodatek k zmanjšanju javnih izdatkov.
Kar se tiče cen, je Pflimlin pozval skupščino, naj vladi omogoči učinkovito borbo proti nedovoljenim skokom cen.
Gaillard je danes sporočil novinarjem, da bo Mac Millan
prišel prihodnji teden v Pariz. V Washingtonu pa je francoski poslanik sporočil, da bo zunanji minister Pineau imel prihodnji torek razgovor z državnim tajnikom Dullesom.
Florenco ter legel; poročajo, da ima nekoliko vročine in da bo ostal v postelji vsaj še jutri. Seja je bila torej odložena na četrtek.
Spallino je v pismu ministrom sporočil, naj na to sejo prinesejo v odobritev «še zadnje ukrepe, ki jih nameravajo predložiti parlamentu«. Vsi politični krogi vidijo v tem sporočilu o prenehanju zakonodajne aktivnosti vlade perspektivo premišljene in med Zolajem in Fanfanijem dogovorjene krize.
Pismo pravi med drugim, da je predsednik vlade mnenja, da mora bita december določen za pripravo in za «ne prenagljeno« odobritev proračunov posameznih ministrstev in nadaljuje: «Predsednik želi dostaviti, da smatra za absolutno obvezo vesti izvajati proračunsko politiko, ki 'jo je večkrat poudaril in že tudi sporočil kolegom, faradi tega želi, da ti vedo, da bo on postavil kot vprašanje svoje vesti obvezo — če ne bi imel v tem vprašanju solidarnosti vseh ministrov — da sprejme tudi važne osebne odločitve. Zato prosi ministre, ki so že predložili predloge ali zahteve, ki se ne skladajo s povedanim, da jih pripravijo.« Razen tega zatrjuje pismo, da «dma predsednik vlade za neumestno dostavljati še druge zakonsk« načrte, ki nimajo značaja absolutne in nujne
bo usmerjena raje kot k pripravljanju nekoristnega zakonodajnega gradiva k bolj delavni upravi.«
Po Spallinovem pismu ne more biti več dvoma, da hoče vlada stopiti v obdobje normalnega upravljanja pred volitvami. Po tem pa je mogoče misliti, da imajo vladni krogi namen pospešiti datum volitev, tako da bi te bile že v prvih dneh marca. V pismu Pa je tudi bežno nakazana možnost nesoglasij med ministri, kar Pa so v krogih Vi-minala zanikali, kaikor so zanikali tudi tolmačenje o možnosti krize. Toda vse to zanikanje ni nič posebno prepričalo.
Za soboto je (Fanfani sklical v bližino Rima sestanek vsen pokrajinskih in deželnih tajnikov KD. Pretresli D<'do položaj v vsaki pokrajini in na podlagi 1 -h rezultatov bo potem vodstvo KD sklepalo, koliko časa^naj še «živi» sedanja vlada.
ResolucfL. ki je bila sprejeta na zasedanju PSI. danes različno komentirajo. Zlasti se komentatorji ustavljajo pri tistem delu resolucije, ki govori o odnosih s KPI. Tam je namreč med drugim rečeno, da v enotnosti delavcev v skupni sindikalni in politični Doroi ne sme priti do nobene bistvene spremembe Orez pri spevka komunističnih množic. Medtem ko so komunisti s tem zadovoljlni, pa seveda drugi govore o povratku Nennija na
 -----------------    o	...	*	J	Tl 1
potrebe. Dejavnost uradov naj pozicije pred .rralognanom in
iiiiiiHiiiHmiiimmiiimiiimiiimiiHimiliiiMiiimimimiiiiHMmiiiiimiiiiiHiiiiiMauiiMiiHHiiiiHiiiHHiitHaHiaHHiiiiiiiimimiiiiiMMmmHii
Japonska odklanja predlog SZ za mirovno pogodbo
Glavna ovira Kurihki oloki - «Tipa rakete, kakršno imamo mi, najbrž ne boste nikoli imeli», je rekel Hruščev nekemu angleškemu novinarju
MOSKVA, 14. — Ko je govoril z japonskim poslanikom na včerajšnjem sprejemu v c-giptovskem poslaništvu, ga je Hruščev vprašal: «Kdaj bomo torej podpisali mirovno pogota-bo?» Poslanik je odgovoril: ((Pripravljeni smo jo podpisati vsak trenutek, toda znani so vam naši pogoji.«
»Nič pogojev, podpišimo,« je odgovoril Hruščev. Edino vprašanje je, da vi ne vodite neodvisne politike.« ((Hotel bi resno razpravljati o tem vprašanju z vami v vašem uradu,« je tedaj odgovoril japonski poslanik.
Nekega ameriškega novinarja, ki ga i® bil fotografiral, je Hruščev vprašal kako funkcionira njegov aparat. ((Američani je dejal, imajo tajnosti, ki nam jih ne odkrijejo. Tako nas nadkriljujejn v fotografiji ir m, jih nadkriljujemo kar se tiče raket.« »Zamenjajmo«, je odgovoril novinar. Hruščev ga je zavrnil: «Bil bi slab posei; ker jaz lahko nosim s seboj fotografski aparat, toda vi ne bi mogli nositi rakete. Sicer pa, kaj bi napravili iz nje?«
Drugi — angleški — novinar, pa je omenil možnost, da pridejo po prihodnjih volitvah na oblast laburisti in vprašal Hrusčeva, ali bi v tem prime-
ru pozabil neugodne besede, ki so bile izrečene med znamenitim kosilom v angleški spodnji zbornici. «Cestitali bi laburistom če bi se vrnili na oblast«, je odgovoril Hruščev. «Tudi Georgeu Brownu?» ga je vprašal novinar, kajti prav Brown je bil tisti, ki je takrat kritiziral Sovjetsko zvezo in je sedaj član laburistične vlade v senci. »Imamo močan želodec in tudi njega lahko prebavimo«.
Pogovor se je nadaljeval o tigru, ki ga je mogoče loviti tudi v Rusiji kot vse ostale živali razen levov, za katere je Hruščev pripomnil, da so sicer v Angliji, toda — brez repa, pri čemer je mislil na Suez in dodal, da je rep britanskega leva že od lani zvit. in da se ga nihče več ne boji. »In Hitler« je vprašal tedaj novinar. »Hitler se m Dal, vse dokler nismo stopili v vojno mi m to ne trdim, zato da bi vas žalil. Leta 1941 pa je lev komaj dihal, ker se ne mor? govoriti o moči, ko se ne vodi neodvisna poiitika.#
Novinar: «Ali hočete reči, da je Anglija ameriški satelit?«
Hruščev: «Ali zares dvomite? Hočem pa reči, da imam Angleže rad. Ce bi mi in vi imeli prijateljske odnose, bi se
vaša vloga znatno povečala. Sovjetski in angleški vojaki so skupaj umirali. Angleži so razumni, močni in vztrajni. Ce sem pa povedal kaj takega, da bi iahiko žalilo vaš narod, potem jemljem besede nazaj.#
Novinar: «Da, toda nikar ne izstreljujte vaših velikih izstrelkov.«
Hruščev: »Tega vam ne morem obljubiti. Kaj naj storimo? Moramo jih pač preskušati, toda le miroljubno, da, sam° miroljubno.«
Novinar: «V muzej jih dajte«.
Hruščev: »Ne bi bilo prosto ra. V vsakem primeru pa vem, da imamo mi tak tip rakete, kakršne vi nimate in tudi ne vem. ali jo boste spioh kdaj imeli.«
Iz Tokia pa poročajo, da je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da odklanja predlog Hruščeva za podpis mirovne pogodbe brez pogojev s tem, da bi se teritorialna vprašanja odložilo na poznejši čas. ((Dctcler se ne bo raz pravljalo o bodočnosti Kuril-i skih otokov, ne more Diti podpisana mirovna pogodba, ker je bilo prav to vprašanje glavna ovira lanskoletnih pogajanj.«
pred XX. kongresom KP SZ. Toda prav poudarjanje ideoloških razlik med socialisti in komunisti izključuje to tezo. Enotnost v volilni borbi je pa plo-d nevarnosti demokristjan-skega integralizma m obnove centristične koncepcije v socialdemokratski stranki.
Vodstvo PSDI se je danes sestalo in je imenovalo, kot se je že davno vedelo, Saragala za tajnika ter Simom-iuja in Tanassija za namestnika tajnika. Preliju pa je bilo poverjeno ravnateljstvo dnevnika «La Giustizia«. ki bo začel kmalu zopet izhajati. Vodstvo je tudi pozvalo struji Zaganja in Matteottija, naj stopita v vodstvo stranke. Ta poziv pa ne more biti preveč iskren, šaj je prišel potem, ko je že bilo imenovano tajništvo. Baje bi dobili opozicijski struji v vodstvu štiri sedeže oia enajstih.
Izvršni odbor iiUnifa popo-lare« je danes sklenil sklicati svoj centralni, komite, da odloči o predlogih PSI za pristop tega gibanja v socialistično stranko.
V vseh antifašističnih krogih vlada ogicrčenje zaradi nesramne fašistične kampanje proti zboru odporniškega gibanja, ki je bil napovedan za 24, november v Rimu. Ogorčenje je seveda prav tako naslovljeno na sramotno kapitulacijo vlade spričo omenjene kampanje. Predsednik komisije za notranje zadeve v poslanski zbornici Marazza (KD) je izjavil med drugim: ((Vznemirjujoče je. da se morajo v polni demokraciji komaj 12 let po osvoboditvi tisti, ki so odgovorni za javni red bati, da bi bili v prestolnici Italije lahko borci za svobodo vseh žaljeni v svoji svobodi, da se skupno spominjajo dni borbe in žrtvovanja.« Seveda bi moral Marazza svoje besede nasloviti tudi na vodstvo svoje stranke, ki s paktiranjem s fašisti daje potuho vsem fašističnim nesramnostim, Interpelacije na Zolija so s tem v zvezi vložili poleg socialističnih in komunističnih poslancev in senatorjev tudi republikanci, radikalni in socialdemokratski parlamentarci. Pripravljalni odbor za zbor pa bo sklical za 1. december velike partizanske manifestacije v raznih mestih Italije. V Rimu bo zborovanje najbrž v gledališču Adriano.
V poslanski zbornici se je danes začela bitka za spre-minjevalne predloge čl. 8. ki našteva razloge upravičenega vzroka za odpoved pogodb. Predloženih spreminje-vai-nih predlogov je kar 43, tako da so bili na današnji seji prikazani samo nekateri od njih. Pajetta (KPI) je predlagal, da bi poslanska zbornica delala tudi v soboto toda demokristjani in desnica so predlog zavrnili.
Tako v senatu kot v poslanska zbornici so danes po častili spomin umrlega predsednika CSR Zapotockega.
A. P.
 «#--------
Poplavljena centrala v Porto Tolle
ROVIGO, 14. — Zarači delnega porušenja nasipa ob Don-zelli včeraj popoldne se je položaj poplavljenega področja Delte ponoči spet poslabšal. Zjutraj je nastala še vrzel v desnem nasipu padskega rokava Delle Tolle.
Popoldne pa je popustila obramba okrog električne centrale v Ca’ Tiepolo (Porto Tolle), ki dobavlja električno energijo vsemu področju, in 1 centrala je bila poplavljena.
Vso noč 'n dopoldne so delali, da bi okrepili nasip iz vreč peska, ki so bile v polkrogu postavljene okrog poslopja. In ko je skozi blato pričela pritekati voda, so vojaki in delavci nametali še druge vreče peska, tako ča jih je bilo uporabljenih 30.000, toda vse je bilo zaman. Zaradi poru-šenja kakih 10 metrov nasipa rokava Raniero na področju Ca’ Mello, je dobila voda tolikšno moč pritiska, da je obrambni nasip okrog elektrarne kmalu popustil in poslopje je voda poplavila.
Kot se je izvedelo, znaša skupno število evakuiranih 2 tisoč 342 oseb.
Husein poziva ZDA naj pošlje bojne ladje
AMAN, 14.
Na tiskovni
3. Naša notranja obramba mora biti vedno učinkovita.
4. Imeti moramo zadostne rezervne sile, da bomo lahko z njimi razpolagali pri nepričakovanih in nujnih potrebah.
Eisenhovver je tudi poudaril potrebo »o-krepitve nase znan stvene izobrazbe«. Ni pa omenil, kakšna naj bi bila pri tem vloga vlade in kakšen naj bi bil ((program okrepitve«. Pripomnil pa je: «Zapomnite si, da ko Rus pri svojem 18. letu zapusti višjo srednjo šolo, ima za seboj pet let študiranja fizike. štiri leta kemije, eno leto astronomije, pet let biologije, deset let matematike kjer je všteta tudi trigonometrija. in pet let tujih jezikov. Za ameriško ljudstvo je od vseh vprašanj to najresnejše.«
((Mladeniči, ki sedaj obiskujejo srednje šole. morajo biti pripravljeni na dobo medcelinskih balističnih izstrelkov. Vendar pa v tej dobi ne bodo toliko potrebni tehniki m znanstveniki kot ljudje z glavo na pravem mestu in na vseh področjih voditelji, ki se bodo lahke pametno in pogumno lotevali človeških vprašani. Ne bomo potrebovali samo nove Einsteine, pač pa tudi nove Washingtone in Emersone. Svet bo v prihodnosti priča še bolj čudovitim odkritjem. Ali bomo mi njihovi avtorii?«
Demokratični senator ()’Ma-honey je danes izjavil, da bi se morali izogniti znižanju nakazil za notranje programe, ker ta proizvajajo «novo bogastvo in nov dohodek za tiste. ki rhorajo plačevati -davke«. (Kakor je znano, je Eisen-hower izjavil, da bo zaradi povišanja vojaških izdatkov potrebno zmanjšati v proračunu nekatere notranje programe, ki re ne tičejo obrambe 0’Ma-honey je tudi izjavil, da se ne strinja s predsednikom, ko ta trdi, da n; mogoče znjanjša*i nakazil za pomoč tujini.
Načelnik glavnega štaba a-merištke vojske general Taylor je izjavil, da je ameriška vojska napravila ((spodbuden napredek« pri pripravljanju »protiraketnih izstrelkov«. Dodal je, da ZDA lahko pripravijo obrambo proti izstrelkom v «dog!ednem času in s sprejemljivimi izdatki«.
Predstavnik ameriškega dr žavnega departmaja pa je sporočil. da je demokratični voditelj Stevenson sprejel Du. lesovo vabilo in se bo z njim sestal v ponedeljek.
Moskovski radio je Eisenhovver je v govor med drugim takole komentiral: »Vsemna Ei-senhovverjevega govora v Oklahoma City jasno dokazuje, da nameravajo Američani začeti novo etapo v oboroževalni tek-
konferenci je kralj Husein izjavil, da bo Jordanija dobila novo orožje oč ZDA v okviru sporazuma o ameriški vojaški pomoči. Neki. libanonski list pa piše, da je jordanska vlada zahtevala od Eisenho-vverja, naj pošlje ameriško VI. brodovje v vzhodno Sredozem. lje «kot varnostni ukrep proti protivladnemu delovanju jordanskega ljudstva«. List trdi dalje, da je jordanska vlada zahtevala oboroženo intervencijo Iraka kot pomoč Huseinu, ki da je položil velike zneske denarja v švicarskih in turških bankah.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiimiiimiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHMi
Preiskovalno sodišče zaradi obtožb opozicije
Britanski laburisti obtožujejo vlado, da je sporočila svoj sklep o zvišanju obrestne mere ndkaterim osebam, preden je bil objavljen
Radio je nato navedel nekaj stavkov govora in nadaljeval: »Ker je ugotovil, da Sovjetska zveza razpoiaga sedaj z večjim številom znanstvenikov in inženirjev kakor ZDA, je Eisenhoiver prisei do zaključka, da mora Amerika z vsemi sredstvi okrepiti svoje oborožene sile in to na račun programa notranjega razvoja dežele.«
V Londonu pa je izjava generala Poivella povzročila zaskrbljenost. Kakor je znano, je general Povvell izjavil, da nad Zahodno Evropo stalno letijo
bombniki z atomskimi bombami. Domnevajo, da se to dogaja od 1. oktobra tudi z enajstih oporišč ZDA na britanskem ozemlju, čeprav ni ameriško poveljstvo tega hotelo komentirati.
Spaak o sputniku in o Al/lru
PARIZ. 14. — Glavni tajnik NATO Henry Spaak je danes na konferenci parlamentarcev te organizacije izjavil, da je izstrelitev sovjetskin sputni-kov prispevalo k «prebuditv, budnosti zahodnih držav« >3 da je zaradi tega on »hvaležen« Rusom, ker so satelite izstrelili.	.
Spaak je trdil, da je sovjetska znanost dosegla Gko velik uspeh »na breme življenjske ravni ruskega ljudstva«, med-em ko morajo zahodne drža-/e obdržati visoko življenjsko raven, (fker je to prava obramba proti komunizmu«. SpaaK je dodal, da nobena država NATO in tudi ZDA ne more sama naplaviti dvojnega napora. ki ga narekuje nujnost ohranitve m zvišanja življenjske ravni ter '.nadaljevanje znanstvenega napredka. Zaradi teea je potrebna solidarnost. «Samo v medsebojni odvisnosti, ie deiai Spaak. bomo lahko zaiamčiii varnost vseh. Ko bo določena medsebojna odvisnost vseh članov atlantske-zavezništva, ne bo več znanstvenih, vojaških, gospodarskih in političnih vprašanj, ki jih ne bi mogli rešiti.«
Dejal je zatem, da prestiž zahodnoevropskih držav ni v tem. da bi odkrile, kar so ZDA že odkrile, in je dodal, da ZDA ne bi smele pomišljati glede razkritja tajnosti, ki so ze znane drugim.
Poudaril je zatem potrebo skupne zunanje pohtike zahodnih držav in dejal, da to terja znatno reorganizacijo zunanje politike velikih im malih držav NATO. Pripomnil je, da bo sestanek vladnih poglavarjev, ki bo IR. decembra / Parizu. »Velike važnosti«.
Analiziral je zatem poročilo nolitičnega odbora, ki je bilo predloženo parlamentarcem, ter je kritiziral razliko, ki se dela med velikimi spopadi m krajevnimi vojnami. Dodal je, da bi to razlikovanje lahko «dalo mislili morebitnemu so-Vratniku, da bi se v nekaterih primerih napa,da NATO utegnila obotavljati z uporabo odločilnega orožja«. «Vsakega člana NATO. je dejal Spaak, je treba braniti v primeru napada z vsemi sredstvi, s katerimi zavezništvo razpolaga.«
Kar se tiče Alžira, je Spaak na zadevno vprašanje izjavil, da je stališče NATO enako francoskemu stališču. Pripomnil je. da mora to vprašanja rešiti Francija sama. Ce pa bi Francija nekega dne hotela, da se o tem Davi NATO. «bi člani zavezništva napravili svojo dolžnost«. Obžaloval je. da so lansko leto posamezne članice NATO razhčno glasovale v OZN. «Upam. je pripomnil, da letos ne do razpok med francoskimi zavezniki«
LONDON, 14.
ministrski predsednik Mac Millan je danes v poslanski zbornici sporočil, da je bilo ustanovljeno preiskovalno sodišče o aferi finančnih «in-diskretnosti«; sodišču bo predsedoval neki sodnik vrhovnega sodišča. Mac Millan je dostavil, da bodo zaključki tega sodišča mogli dokazati lažnivost obtožb laburistične o-pozicije proti Thorneyclj0Hu in Oliverju Poolu, To preiskovalno sodišče, je povedal ministrski predsednik, bo imelo zelo široka pooblastila in se bo ukvarjalo s položajem tako obtoženih kot obtožiteljev.
Pred tem je vodja laburistične opozicije Gaitskell zahteval, da bi se pooblastila sodišča raztegnila na »indis-kretnosti« glede vseh finančnih ukrepov, ki jih je vlada sprejela 18. septembra ter sporočila 19. septehbra. Toda predsednik poslanske zbornice je trdil, da se resolucija, ki jo je v ta namen predložila opozicija, ne more sprejeti. obenem pa je izrazil mnenje, da je razlika med preiskovalnim sodiščem, ki ga je predložila vlada, in tistim, ki ga je zahtevala opozicija, malenkostna.	,
Laburisti namreč obtožujejo vlado, da je sporočila tujim osebam svoj sklep o zvišanju obrestne mere. Obtožili so finančnega ministra Thor-neverofta, da je sklep sporočil podpredsedniku konservativne stranke Poolu, ki je bil en dan prej pri njem Laburisti poudarjajo, da so ne-
Angleški kateri zaradi tega zaslužili
na borzi več sto milijonov funtov šterlingov.
V pismu, ki ga je poslal Mac Millanu, izjavlja Pool, da je videl finančnega ministra 18. septembra popoldne, t. j, dan pred zvišanjem ob restne mere, toda dodaja: 1. da ni prej vedel o sklepu • lade, 2 da ni niti prodal niti dal prodati državnih fondov v urah, ki so potekle med njegovim obiskom pri finančnim ministru in uradno objavo o zvišanju obrestne mere naslednjega dne.
Mac Millan je dalje izjavil, da mu je finančni minister zagotovil, da 18. septembra ni nikomur povedal za sklep o zvišanju obrestne mere. Nato je Mac Millan dodal, da so poleg tega sklenili tudi skrčenje bančnih kreditov in zmanjšanje javnih investicij. Zato je bilo potrebno, da so o teh ukrepih še prej razpravljali z nekaterimi prizadetimi osebnostmi, vštevši z nekaterimi predstavniki tiska. Zato so 18. septembra finančni minister, minister za delo in minister za energijo obrazložili te ukrepe (razen sklepa o zvišanju obrestne mere) predstavnikom podržavljene industrije, sindikatov ter zveze britanskih delodajalcev kakor tudi nekaterim novinarjem ter podpredsedniku konservativne stranke poolu. »Vsekakor pa sem dobil zagotovila, je dodal Mac Millan, da na teh razgovorih ni prišlo do indiskretnosti, kar se tiče zvišanja obrestne mere«.
Skoro 500 milijard
v FLRJ
BEOGRAD, 14. — Perspektivni načrt za razvoj jugoslovanskega gospodarstva v prihodnjih petih letih predvideva za 38 odstotkov večje investicije v primerjavi z zadnjimi petimi leti. Investicije v znesku 772,6 milijard dinarjev imajo namen zagotoviti še hitrejši razvoj gospodarstva, zlasti tistih vej, ki so posebne važnosti za razvoj gospodarstva v celoti. V prihodnjih petih letih bo spremenjena tudi struktura v korist negospodarskih investicij, ki se bodo povečale od 72,9 milijard na 140 milijard, da bi se v smislu resolucije zvezne skupščine o povečanju osebne potrošnje v večji meri vskladil splošni družbeni standard s splošnim gospodarskim razvojem. Investicije v gospodarstvu v znesku 492,2 milijard bodo usmerjene v razvoj kmetijstva, gradbeništva, prometa, trgovine in gostinstva in tistih vej gospodarstva, ki bodo največ prispevale k zmanjšanju primanjkljaja v plačilni bilanci in k povečanju osebne potrošnje
 «»------
V Moskvi konferenca komunističnih voditeljev
BUDIMPEŠTA, 14. — Agencija MTI javlja, da se bo jutri začela v Moskvi konferenca komunističnih voditeljev, ki so prišli v Moskvo na proslavo 40. obletnice oktobrske revolucije. Konferenca bo verjetno trajala do ponedeljka. Ob koncu konference bočo objavili skupno poročilo. Dopisnik madžarskega lista «E-sti Hirlap« piše, da se bo konference udeležil tudi član pre-zidija CK KP SZ Suslov, ki bo imel govor.
— 2 —
15. novembra 1957,
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 12,5, najinižja 8,1, oto 17. uiri 10,6, zračni tlak 1025, raste, veter 22 km na uro, vlaga 55 ocfet., nebo ena desetina pocbla-čeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 16,2.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 15. novembra
Leopold, Jerica Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 16.35. Dolžina dneva 9.31. Luna vzide o-b 24.00 in zatone ob 12.58. Jutri, SOBOTA, 16. novembra EonuuKl, Vanč
Danes pričetek kongresa Delavske zbornice CGIL
Za sindikalno enotnost delavcev in izboljšanje življenjske ravni
Drevi bodo izvolili predsedstvo, nato pa bo tajnik Tominez podaI glavno poročilo
Danes ob 18. uri se začne v mali Rossettijevi dvorani prvi pokrajinski kongres Delavske zbornice CGIL pod geslom; «Za sindikalno enotnost, višjo življenjsko raven in boljše socialne ter človeške pogoje delovnih ljudi v podjetjih. Za gospodarski preporod Trsta z uveljavitvijo načel republikanske ustave«.
Glavno poročilo bo imel tajnik Bonomo Tominez, nato bodo sledila poročila raznih komisij; v nečeljo dopoldne bodo delegati izvolili nov izvršni odbor; zaključni govor na javnem’ zborovanju, ki se bo začelo v nedeljo ob 11. uri, pa bo imel tajnik CGIL poslanec Secondo Pessi.
V geslu sedanjega kongresa so strnjene misli in smernice današnjega kongresa, ki bo pregledal dosedanje delovanje sindikalne organizacije in nakazal pot za bodočnost. Glavni cilj je sindikalna enotnost, kar je povsem razumljivo, saj. je sindikalna borba lahko uspešna le z enotnim nastopom delavcev in sindikalnih organizacij. To nam potrjujejo zlasti dogodki iz sindikalnega življenja in borb tržaških delavcev v zadnjih letih.
Ko so delavci in obe sindikalni organizaciji enotno nastopili, so laže dosegli uspehe v svoji borbi; razdor in ločena pogajanja pa so koristila le delodajalcem. Težnja italijanskih delavcev je tudi, da bi prišlo postopoma do ustanovitve nove, enotne sindikalne organizacije, v katero naj bi se stekale vse struje in ki naj bi bila neodvisna od strank, vlade in tujih vplivov. Ta težnja je zelo občutena tudi na našem področju, kjer je cela vrsta strank in skupin, kjer živita dve narodnosti in je treba vložiti vse sile, da se odpravijo še morebitni o-stanki razprtij in nesoglasij, kakor tudi ostanki nacionalizma, ki včasih pridejo do izraza na primer pri nekaterih voditeljih Delavske zbornice CISL.
O borbi za višjo življenjsko raven in boljše socialne in človeške pogoje delavcev v podjetjih bodo na kongresu delegati znali marsikaj zanimivega povedati in na podlagi diskusije ter dosedanjih izkušenj bodo določili smernice za
nadaljnje borbe. Kakor smo že predi dnevi omenili, sovpada kongres z dobo ostre in dolge borbe tržaških kovinarjev za izboljšanje mezdnih prejemkov in delovnih pogojev v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu. Poleg tega pa se tudi druge kategorije borijo za svoje pravice proti trmoglavosti delodajalcev in njihovim poskusom, da bi vplivali na delavce in cepili njihove vrste.
Glede vsega tega bo razprava na kongresu o preporodu Trsta z uveljavitvijo načel ra publiške ustave zajela vrst) vprašanj, ki se tičejo neposredno in posredno splošnega gospodarstva na Tržaškem, vprašanja obratov IRI, proste cone, deželne avtonomije, ko misarske uprave, sindikalnih pravic itd.
Jasno je, da bodo slovenski delavci iz mesta in podeželja z zanimanjem sledil' delovanju kongresa, kateremu želimo, da bi lepo uspel.
 «»--------
V novembru padec prometa v Javnih skladiščih
Tržaška agencija ASTRA sporoča, da bo po predvidenih podatkih promet Javnih skladišč v novembru močno padel in bo dosegel komaj 170 tisoč ton blaga, medtem ko je dosegel v istem mesecu preteklega leta približno 250.000 ton in torej 80.000 ton več in v letošnjem oktobru 290.000 ton, torej kar 120.000 ton več.
Ta naravnost katastrofalni pacec prometa je predvsem nastal zaradi znižanih dovozov masovnega blaga, saj se predvideva, da bodo v tekočem mesecu izkrcali le 86.000 ton premoga, železne rude in starega železa, medtem ko so približno 120.000 ton v istem mesecu preteklega leta. Podatki o prometu v novembru se nanašajo na do sedaj doseženi promet ter na predvidene prihoče blaga in so torej nujno približni, vendar pa kažejo izkušnje, da so taka predvidevanja zelo točna in se končni podatki le malo razit-
■iiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii/
Odnehaš ali nadaljuješ
Tržačan
imel prav
Je
Mladi tržaški »kavboj# Luciane Tarlao je sinoči na televizijski oddaji «Odnehaš ali nadaljuješ« vtaknil eksperte v koš, kar se pri tej oddaji ni prvič zgodilo. Mladenič je odgovarjal za najvišjo nagrado in je pravilno odgovoril na prvi dve dokaj težki vprašanji. Pri tretjem vprašanju pa je prišlo takoj v začetku do spora. Povedati bi namreč moral, kdo je bil predsednik ZDA v času, ko so se zgodili razni pomembni dogodki v tej državi, fant je za prvi dogodek pravilno dejal, da je bil takrat predsednik Grant, med. tem ko je Mike na svojem listu imel napisano ime drugega predsednika. Kot smo že dejali, je bil odgovor kljub teinu pravilen in je imel prav mladi dečko, ki ni mogel v kabini gledati debelih knjig, medtem ko pa so se eksperti s knjigami v rokah zmotili.
Ponoči so sporočili, da so ga ponovno sprejeli v igro, ker se je baje pripetila tiskovna pomota. To ni povsem pravično in bi moral takoj dobiti nagrado, saj je že odgovoril — in to pravilno — na večji del vprašanj ter ni mogtl odgovoriti v celoti na zadnje po Jcriudi ekspertov in ne po lastni.
 «» -------
Odkritje zaloge orožja pri Cerovi j ah
Policija poroča, da so delavci, ki grače cesto.za devinsko - nabrežinsko občino, v torek zagledali v bližini Cero-velj med kamenjem cev vojaške puške in so takoj obvestili o tem komisariat javne varnosti v Devinu. Agenti tega komisariata so v sodelovanju s tehničn.m osebjem oddelka za odstranjevanje min pregledali tamkajšnje področje in našli; strojnico nemškega tipa aSchartz«, 12 karabink mod. 91, šest pušk tipa »Mau-ser«, brzostrelko tipa «Berret-ta» s šaržerjem, strojno pištolo nemškega tipa s šaržerjem in pištolo na boben mod. 89.
Vse to orožje je bilo zavito v katranirano lepenko in v dobrem stanju. Skrito je bilo pod kamenjem. V bližini so poleg tega našli lesen zabojček, v katerem je bilo 141 nabojev kal. 9 za brzostrelko, 30 nabojev za strojnico tipa «Schartz», 1Q nabojev za puške «Mauser», 5 vžigalnikov za mine, 4 ročne bombe tipa «Oto» in »Breda« in 147 nabojev za karabinke.
Bombe so bile c’obro ohranjene in brez varnostnih zaklopk ter so predstavljale precejšnjo nevarnost, ker bi lahko ob najmanjšem dotiku eksplodirale z resnimi posledicami za osebe, ki bi neprevidno premaknile kamenje, pod
katerim so bile skrite. Policijski organi, ki so uvedli preiskavo za identifikacijo morebitnih krivcev, so mnenja, da so lastniki orožja stremeli za tem, da bi v primeru odkritja skrivališče zletelo v zrak.
— «»—
Nesreči na delu
Sredi dela v čistilnici olj «Esso - Standard« pri Sv. Soboti je brizgnilo 19-letnemu Francescu Angelillu iz Ul. del Vento v obraz nekaj vrelega tekočega katrana, zaradi česar se je moral zateči v bolnišnico. Mladenif bo moral o-stati na dermatološkem oddelku, kjer bo verjetno okreval v 7 ali 9 dneh.
Pet minut kasneje so pripeljali na 1. kirurški oddelek Nerea Sandrinija iz Ul. Ne-grelli, ki se bo moral zdraviti zaradi rane na glavi in praske po rokah in nogah pr.-bližno 20 dni. Sandrini se je ponesrečil med delom na parniku v gradnji v ladjedelnici na Pomolu F. Bandiera.
Spor v CRDA in Tržaškem arzenalu
Tudi včeraj so delavci
zapustili delo bol) zgodaj
Glavni svet sindikatov Delavske zbornice CISL pooblastil izvršni svet, da napove stavko vseh strok
Tudi včeraj so delavci v o-bratih GRDA in Tržaškem arzenalu zapustili celo pred zaključkom rednega delovnega urnika: v Tržaškem arzenalu ob 14.30; v obratih CRDA pa ob 15.15. V Miljah je lepo uspelo zborovanje, ki ga je organizirala v znak solidarnosti s stavkajočimi delavci Zveza demokratičnih žena (UDD) na Trgu Marconi. Na zborovanju, ki se ga je udeležilo veliko število žena in delavcev, sta govorili Jole Deferri in občinska svetovalka Natalia Žili,, ki bo danes na čelu ženske delegacije obiskala vladnega generalnega komisarja s prošnjo, naj posreduje za čimprejšnjo rešitev spora. Na zborovanju so tudi prečitali pismo, ki so ga odposlali predsedniku republike s prošnjo, naj posreduje pri ministrstvu za delo za čimprejšnjo rešitev spora.
Iz Rima pa poročajo, da je po slanec Beltrame vložil na parlament interpelacijo, ki so jo podpisali tudi poslanci Bet-toli, Bettiol, Marangone, No-vella in Foa, glede spora v o-bratih CRDA in Tržaškem arzenalu. Omenjeni poslanci za-
htevajo, naj jim minister za delo ter minister za državne udeležbe odgovorita, če sta obveščena o borbi delavcev iz obratov CRDA v Trstu, Miljah in Tržiču, ki spacajo v okvir IRI in so zaradi tega
kujejo od predvidenih.
Vzroki za tako mečan padec prometa so različni in gre delno verjetno za sklepanje pogodb avstrijskih železarn z dobavitelji odnosno za trenutno prekinitev dobav tehničnega značaja. Brez dvoma pa je v veliki meri tudi vplivalo zvišanje železniških tarif, o katerem podrobneje pišemo na drugem mestu. Pomembno je tudi dejstvo, da je ponovno pričel padati promet s CSR, ker zopet ni rešeno vprašanje plačevanja pristaniških stroškov v blagu, ker je zapadla stara pogodba ter ni sklenjena nova trgovinska pogodba.
 «»------
Azijska gripa
Včeraj so prijavili uradu pokrajinskega zdravnika 95 novih obolenj za azijsko gripo.
Zbolelo je 84 zasebnikov, šest beguncev, štiri osebe v internatih in en vojak.
 .....................................  iiintiMumiiiiiiMiiiiiiiiiHuiiiiiiiifiiiiiiiininmm
Na bloku pri Fernetičih so pričeli meriti bencin
Ta ukrep Višje direkcije Tržaškega carinskega področja je v nasprotju s členom 38 videmskega sporazuma, ki oprošča plačevanje carinskih pristojbin gorivo, ki je v tanku avtomobila
Na seji glavnega sveta sindikatov Delavske zbornice CI SL, ki je bila sinoči v Ul. Du-ca D’Aosta so obširno razpravljali o sporu v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu, nato pa so izdali obširno po-
v pretežni nteri državna last. I ročilo, v katerem vabijo vse Prizadetih je približno 13.000 [ kategorije delavcev, naj z de-delavcev, ki se borijo za iz-1 narnimi prispevki podprejo boljšanje mezdnih prejemkov, stavkajoče kovinarje. Poleg te-kar je upravičeno zaradi več-1 ga pa so na seji pooblastili jega ritma produkcije in dej-] izvršni odbor, naj ukrene vse stva, da te pravice uživajo že potrebno za energično sindi-
delavci v drugih ladjedelnicah. Omenjeni poslanci prav tako hočejo vedeti, ali na ministrstvih vedo o trmoglavem stališču voditeljev omenjenih industrijskih obratov ter o o-gromni škodi, ki jih spričo take trme trpi tržaško gospodarstvo, ker zaradi izgubljenih mezd ni prišlo v promet približno 300 milijonov lir. Končno sprašujejo omenjeni poslanci, kakšne korake nameravajo napraviti pristojne oblasti za izboljšanje položaja in zato, da bi prisilili vodstvo o-bratov CRDA, naj bi se ravnalo v skladu z značajem in nalogo obratov IRI, upoštevajoč njihov socialni pomen in pravice delavcev.
Sinoči nas je več čitateljev opozorilo, da so pričeli obmejni organi na blokih meriti, koliko bencina je v tankih motornih vozil pri izhodu in koliko je bencina od povratku. Zaradi pozne ure nismo mogli vprašati za pojasnilo vodilne organe carinske direkcije in smo se pozanimali pri obmejnih organih bloka v Škofijah ter poizvedeli tudi na bloku pri Fernetičih.
Na škofijskem bloku so nam obmejni organi zagotovili, d3 ne obstajajo nobena nova navodila in tla jo sedaj niso se izmerili niti enega tanku. Prav obraten pa je položaj na bloku pri Fernetičih, kjer so včeraj prejeli navodila in tudi takoj pričeli meriti bencinske tanke.
Na vseh blokih pa že dalj časa vise veliki napisi:
Višja direkcija Tržaškega carinskega območja OPOZORILO Opozarjajo se vsi lastniki propustni c, da ne smejo preiti meje z nekaj litri bencina v tankih motornih vozil in se vrniti s polnim tankom.
Trst, 27. oktobra 1957. Merjenje bencina v tankih avtomobilov je v nasprotju z določili videmskega sporazuma, saj lahko tako čitamo v uradnem vestniku Vladnega generalnega komisariata za Tržaško ozemlje št. 24 od 22. avgusta 1955 sledeči člen videmskega sporazuma:
Clen 38
Carinske olajšave za avtomobilska vozila Nadomestni deli, gume in pritikline za motorna vozila niso podvržene plačilu carinskih pristojbin pod pogojem, če so vpisane v listine o začasnem uvozu, omenjenem v členu 37, in čd se ponovno izvozijo.
Prav tako je oproščeno plačila carinskih pristojbin gorivo, ki se nahaja v tanku,
llllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUKIIIIIIMIIII.IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
Prometne nesreče
Hude poškodbe
mladega sKuterista
Filobus oplazil žensko na Trgu Goldoni
Promet je zopet terjal svoj davek in tokrat ga je moral plačati 21-letni Giuseppe De-lise iz Ul. delle Linfe, ki se v bolnišnici bori s smrtjo. Njegove poškodbe so zelo resne, vendar zdravniki še vedno upajo, da mu rešijo življenje.
Mladenič se je v zgodnjih jutranjih urah peljal s svojim skuterjem po Ul. S. Ci-lino proti Ul. D. Chiesa. Na križišču s Trgom Gioberii pa je z leve strani privozil s kolesom 15-letni Armando Braico iz Ul. delle Docce in med obema voziloma je prišlo do karambola, zaradi česar sta se kolesar in skute-rist znašla na tleh.
Z rešiln.m avtom so ju odpeljali v bolnišnico, kjer so oba sprejeli na kirurškem oddelku in medtem ko bo Brai-oo v 4 ali 14 dneh zopet popolnoma zdrav, so si za De-lisa pridržali prognozo.
Precej dramatična nezgoda se je pripetila tudi na Goldonijevem trgu, a na srečo brez hujših posledic. Le 88-letna Marija Colomban vd. Pesaro iz Miramarskega drevoreda je morala v bolnišnico, od koder bo po nekaj dneh zdravljenja na opazovalnem oddelku lahko odšla na svoj dom,
Zenska je hotela prekoračiti Gold*nijev trg in sicer med prometnimi otoki, kjer so postajališča trolejbusov in tramvajev. Prav v trenutku, ko je stopila na cesto, je privozil trolejbus št. 1, katerega šofer Vincenzo Rukavina z Reške ceste, je takoj zavrl in s tem preprečil nesrečo. Vseeno pa je zadnje kolo velikega Acegatovega vozila oplazilo ženo, kar je zadostovalo, da je izgubila ravnotežje in padla na tla.
Aurelii Torino por. Gior-gini iz Ul. Ghirlandaio pa so zdravniki nudili vso pomoč in jo nato odslovili s priporočilom 7 do 9-dnevnega počitka.
Giorginijeva je izjavila, da se je mec prekoračenjem Trga Perugino zaletel vanjo s telesom trgovski pomočnik Delavskih zadrug.
Možu iz Briščikov ukradli kolo na Proseku
12. t. m. je 58-letni Anton Prinčič iz Briščkov št. 28 prijavil organom javne varnosti, da mu je neznani tat ukradel kolo vrste «Iride», ki ga je bil pustil pred vhodom nekega javnega lokala na Proseku.
ki je neposredno povezan z motorjem.
Očitno je, da ta člen določa v prvem delu, da se lahko izvozijo in ponovno uvozijo gu me ter druge pritikline za vo zila, ki so zabeležene v «Car-ne-t de passages en douanes« ali v triptiku (člen 37) Drugi odstavek pa določa, da je oproščeno plačevanja carinskih pristojbin gorivo, ki je v tanku neposredno zvezanim z motorjem.
Iz trte zvita so vsa izgovarjanja carinskih organov (in v razgovorih, ki smo jih imeli z njimi v okviru ljubljanskega zasedanja mešane komisije je to prišlo do izraza), da sta oba odstavka med seboj povezana. Bencin se ne more vpisati v listine o začasnem uvozu in je tudi absurdno zahtevati, da se ponovno uvpzi. Logično je torej, da je bencin, Ki je v tanku oproščen plačila carinskih pristojbin.
Lahiko povemo še več. Vključitev tega člena, odnosno drugega odstavka člena 38 videmskega sporazuma, je bila sprejeta na pogajanjih v Vidmu prav na predlog italijanskega carinskega predstavnika, ker so takrat odnosno nekaj let preje jugoslovanski carinski organi od časa do časa merili količino bercina v avtomobilskih tankih. Očitno se je s tem členom torej hotelo preprečiti kakršnokoli sitnarjenje s strani carinskih organov, na kar so jug, predstavniki pristali in sprejeli omenjeno določilo.
To je formalna plat vprašanja.
Upoštevati pa je tudi treba — in po našem mišljenju je to bistveno — da vsak mednarodni sporazum nujno privede do določenih žrtev in izgub in da se mednarodni sporazum podpiše upoštevajoč te žrtve zato, ker se predvideva, da bo sporazum prinesel znatno večje koristi.
Tak je tipičen primer z videmskim sporazumom, ki je po enoglasnem mnenju vsega prebivalstva obmejnega področja pa tudi po svečanih u-radnih izjavah najvišjih predstavnikov prinesel izredno po-pomembne gospodarske in druge koristi.	>
Zaradi tega je zelo škodljiv vsak poskus, da se uvedejo nove ovire, ki bodo v znatni meri otežile izvajanje sporazuma. 2e sedaj vlada na obmejnih blokih prava gneča, kaj pa bo nastalo, ko bodo pričeli cariniki meriti v vsakem avtomobilu posebej količino goriva in to ob vstopu in iztopu? Vrsta motornih vozil bo dosegla zlasti ob nedeljah in praznikih dolge kilometre.
Očitno je torej, da ukrep carinskih organov krši ne sa-(fno črko videmskega sporazuma temveč je v nasprotju z duhom, ki preveva ta sporazum in ki je tudi pripomogel, da se je ustvarilo ugodnejše ozračje za njegovo izvajanje in za nadaljnja iz-bo-tanja.   «» —
Tsije tatovi za zapahi
Ponoči 11. t. m. je lastnik gostilne «AUa piccola broc-chetta« v Ul. Settefontane u-jel v svojem lokalu tatu, ki jg skušal zbežati skozi majhno okno. Gostilničarja je zbudila žena, ki se je ustrašila sumljivega ropota In medtem ko je mož stopil v gostilno, je ženp telefonsko obvestila o zadevi organe letečega oddelka kvesture.
Gostilničar je agentom izročil v varstvo tatu, ki so ga
identificirali za 20-letnega Cittoria Chilo iz Ul. Machlig in nepošteni mladenič, ki ni Imel prvič opravka z organi javne varnosti, je med zasliševanjem priznal 8 tatvin, med katerimi si je nabral precej steklenic likerjev sladkarij, mesnih izdelkov in tudi denarja v skupni vrednosti milijona lir.
Cbila je nadalje izpovedal, c a mu je pri tatvini v gostilni pomagal, seveda kot opazovalec z nalogo, ča ga obvesti o morebitni nevarnosti, tudi Romano Petrina iz Ul. Farneto. Temu se je posrečilo zbežati, a naslednjega dne so ga pripeljali na kvesturo, da bi delal družbo svojemu pajdašu. Ker pa je med preiskavo prišlo na dan. da je pri številnih tatvinah sodeloval tudi 17-letni Luciano S., so ga agenti spravili na varno za zapahi in ga prijavili skupno s Chilo in Petrino sodišču pod obtožbo, ča je pripadal organizirani kriminalni skupini in da je kradel.
kalno akcijo v podporo borbe kovinarjev s splošno stavko vseh kategorij, če delodajalci ne bodo 'čimprej pristali na konkretna pogajanja za rešitev spora.
Skoraj gotovo je torej, da bo prve dni prihodnjega tedna prišlo do splošne stavke vseh produktivnih sil na Tržaškem, če v teh dneh delodajalci ne bodo pokazali svoje dobre volje. Q tem bodo razpravljali tudi na kongresu Delavske zbornice CGIL, saj bi bilo nepotrebno sklicevati glavni svet poleg kongresa.
Zveza kovinarjev FIOM je med drugim prejela včeraj tudi solidarnostno pismo od sorodne sindikalne organizacije kovinarjev iz Turina z voščilom, naj bi tržaški kovinarji z enotno borbo čimprej dosegli uspeh in priznanje svojih pravic.
V okVir borbe tržaških kovinarjev spada tudi nastop sindikalnih organizacij pri vodstvu podjetja Atlas za izboljšanje delovnih pogojev in mezd. Včeraj so bili pri vodstvu omenjenega podjetja predstavniki notranje komisije v spremstvu sindikalnih voditeljev. Toda sestanek ni rodil nobenega uspeha spričo trdovratnega stališča delodajalca. Zaradi tega bo v ponedeljek enotno zborovanje delavcev, ki so zaposleni pri omenjene podjetju, da bi se dogovorili s svojimi sindikalnimi predstavniki o načinu nadaljnje borbe.
* * *
Kljub opozorilu sindikalnih zastopnikov je vodstvo AOE-GAT včeraj obesilo na sten-čase sporočilo glede sprememb v menzi podjetja. Proti tem spremembam, kakor je že znano, so se že pred meseci u-službenci in sindikalne organizacije energično uprle.
Uslužbenci ACEGAT pa so se te dni tudi razburili, ker hoče vodstvo tega občinskega podjetja spraviti pred sodišče sindikalne organizacije, da bi jim prepovedalo objavljanje njihovih sporočil na stenčasih v podjetju. Usužbenci poudarjajo, da tega ne bodo dopustili in da bodo začeli s sindikalno akcijo, če vodstvo podjetja ne bo spremenilo svojih namenov.
Obvestilo kmetovalcem
Na osnovi navodil, ki jih je prejelo od prefekture, sporoča županstvo, da je ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo na pobudo vladnega generalnega komisarja dodelilo tržaškemu področju količino žita (katerega protivrednost se lahko nadomesti z drugim blagom: moko, testeninami, rižem, in krmo), ki naj se razdeli poljskim delavcem, spolovinarjem, soudeležencem, neposrednim obdelovalcem zemlie in drugim sorodnim kategorijam, ki so u-trpele škodo zaradi slabega vremena v pretekli pomladi a-li pa ki se jim je znižal dohodek od njihovega dela.
Delovni ljudje, ki spadajo v omenjene kategorije, ki bivajo v tržaški občini in ki mislijo, da imajo pravico do pomoči, naj vložijo prošnjo s prepisom na posebnem obrazcu, ki ga delijo na naslednjih občinskih izpostavah: izpostava V bis. Ul. Marenzi, izpostava VI. Sv. Sobota, izpostava VII. Lonjerska cesta št. 1, izpostava VIII. Rojan, izpostava IX, Opčine, Proseška ulice, izpostava X, Prosek.
Hud požar podjetja «Arrigonb v Izoli
Hud požar, katerega je verjetno povzročil kratek stik, je včeraj skoro popolnoma uničil oddelek za kuhanje podjetja «Arrigoni» v Izoli. O-genj je uničil naprave ter 80 stotov sardin in 50 stotov pa-lamide, ki so bile pripravljene za konserviranje. Domnevajo, da znaša škoda štiri milijone dinarjev.
«»
Krojač si je zlomil nogo v svoji delavnici
Predvčerajšnjim zvečer se je 71-letni krojač Angelo Se-meraro iz Ul. sv. Katarine nerodno spotaknil v svoji krojaški delavnici v Ul. Rossetti in ker ni čnogel več prenesti bolečin, se je včeraj dopoldne zatekel v bolnišnica.
Zaradi zloma stegnenice leve noge so ga sprejeli s pridržano prognozo na ortopedskem oddelku.
( IJ1CDSKA PKOSVKTAJ
Pevski zbor prosvetnega društva algo Gruden« v Nabrežini
obvešča vse sodelujoče, da je zbor pričel z rednimi vajami, ki bodo vsak torek m petek točno ob 21. uri v društveni dvorani. Vabimo vse, ki bi radi sodelovali v zboru, da se prijavijo.
Načelništvo
* * •
Seja izvršnega odbora Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo danes 15. novembra t. 1. ob II. uri na sedežu.
* * »
Mladina prosvetnega društva Lonjer - Katinara uprizori veselo vaško trodejanko »Ploha« v nedeljo 17. novembra t, 1. ob II. uri v prosvetni dvorani v Rlc-manjih. Vabi k številni udeležbi!
* * * / Prosvetno društvo »S. Škamperle« - Sv. Ivan obvešča, da društvena knjižnica posluje vsako sredo od 20.30 do 21',30.
iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiinfllliiiiiimiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiii
Iz sodnih dvoran
Prizivno	sodišče
obsodbi	kokošjega
Znižana kazen moškemu, ki je bil obtožen nemaralnih dejanj - V ponedeljek začne zasedati porotno sodišče
Brez dvoma se tatvina treh kokoši ni izplačala 69 let staremu Alojziju Janšku iz Ul. Baiamonti v Gorici, ker ga je sodišče zaradi tega prekrška, ki ga je izvršil z grožnjami, obsodilo na leto dni ječe in na 20.000 lir globe. Kakor da b.i nesle ukradene kokoši zlata jajca!
Tatvino je prijavila Pasqua vd. Gio iz Gorice, ki jo je ponoči julija letos prebudilo kokodakanje kokoši. V nočni srajci je ženska stopila na čvorišče ravno v trenutku, ko je neznanec nesel pod pazduho vso njeno perutnino. Zenska je hotela preprečiti tatvino, a tat ji je zagrozil in o-kradenki ni preostalo drugega, kot zadevo prijaviti.
Proti razsodbi je Janšek vložil priziv, misleč, da se ga bodo usmilili, vendar je napravil račun brez krčmarja, ker so mu tudi tržaški sodniki prisodili enako kazen kot goriški.	>
• * •
Isti sodniki so potrdili prvot. no kazen goriškega sodišča z ene 5. oktobra 1956. leta tudi 32-letnemu Sergiju Visintinu iz Ronk, ki je bil obsojen na 6 mesecev zapora in na dva tisoč lir denarne kazni ter na povračilo stroškov sorodnikom pokojnika in zastopnikom zasebne stranke zaradi obtožbe, da je s prehitro vožnjo z vespo zakrivil smrt 43-letne A-lojzije Antonič por. Franzot iz Tržiča.
Nesreča, zaradi katere je ženska podlegla poškodbam, se je pripetila 11. septembru 1955. leta v Tržiču in sicer v trenutku, ko je Franzotova prekoračila cesto. Visintin, ki je ravno tako moral zaradi razmeroma hudih telesnih poškodb v bolnišnico, je bil vob-tožen nenamernega umora in tud kršenja cestno - prometnih predpisov, ker je prehitro vozil.
» * •
Več sreče je imel 30-letni Stellio Della Santina s Trga Donota, ki je imel na ramenih kar osem prav nič čednih obtožb oc' spolzkih dejanj do pohujševanja 4 mladoletnic in ugrabitve mladoletnega v nečedne namene. Kazensko sodišče ga je avgusta letos obsodilo le zaradi nasilnih spolzkih dejanj na dve leti zapora in na plačilo sodnih stroškov ter ga oprostilo ostalih obtožb
bodisi zaradi pomanjkanja dokazov, bodisi ker dejanje ni kaznivo kakor tudi ker dejanje ne obstaja.
Pred prizivnim sodiščem pa je Della Santina dosegel še, da so mu znižali kazen za šest mesecev, kar pomeni, da bo moral presedeti v zaporu skupno le poldrugo leto.
Preds.; Nachich, toš.; Ca-stellana, zapisn.: Parigi.
Franc Ravber z Lonjerske ceste, ki je zaposlen pri podjetju »Jogan-Stolfa«, je oktobra letos prevažal s tovornikom vreče sladkorja, ki jih je po naročilih peljal odjemalcem. Sredi dela se je ustavil tudi v Ul. del Bosco in nesel vrečo sladkorja tudi v bližnjo slaščičarno. Tovornik je ostal tako za nekaj trenutkov brez šoferja in to	je izrabil	44-
letni	Vinicio	Meggiorini	iz
ljudskega prenočišča v Ul. Pondares, ki si je naložil na ramo prvo vrečo, ki mu je prišla pod roko in hotel oditi. Toda bil je prepočasen in je zato	napravil	komaj nekaj
korakov. Ravbar ga je namreč	zagledal	in stekel	za
njim. Ker je Meggiorini spoznal, da s tovorom ne bo mogel uiti, je sladkor spustil na tla. vendar se tudi s tem ni rešil aretacije. Ravber ga je namreč v spremstvu nekega agenta upravne policije zasačil v neki trgovini v Ul. Oriani in s tem so je zaključilo zasledovanje po mestnih ulicah.
Agent pa ni računal z Meg-
giorinijevim načrtom:	tg je
namreč izrabil trenutek nepazljivosti in zbežal. Toda v Ul. Caccia je bil policaj zopet pri njem in tedaj je tat spoznal, da zanj ni rešitve.
Tako na policiji kakor tudi pred sodiščem je Meggiorini priznal tatvino, a se je izgovoril, da ga je do tega prisilila lakota, ker že dva dni ni ničesar zaužil
Izgovor pa ga ni rešil obsodbe, .še posebno, ker je dobro znan policijskim in sodnim organom zaradi svoje preteklosti in da bi ga rešili nadaljnjih skušnjav, so ga sodniki poslali za 8 mesecev v koronejske zapore i.i ga obsodili tudi na 8.000 lir globe,
Preds, — Fabrio, tož, — Maltese, zapisn, — Rachelli,
obramba — od v. Falconer.
* * *
Proces proti 13 osebam, ki so obtožene tihotapstva cigaret in drugih kršitev zakona, ki bi moral biti včeraj, so, kakor je bilo pričakovati, odložili.
Danes zjutraj bo pred prizivnim porotnim sodiščem druga razprava, na kateri bodo morali sodniki razpravljati o prizivu, ki so ga vložili 25-letni Vittorio Bubnich brez stalnega bivališča, 31-letni Bruno Soiat iz Ul. Pondares m 37-letni Gino Comparini ravno tako iz ljudskega prenočišča v Ul, Pondares.
Porotno sodišče je namreč julija letos vse tri spoznalo za krive tatvine in ne ropa, kot se je glasila prvotna obtožnica, v škodo starega in tudi vinjenega moža in, je obsodilo Comparinija na 4 leta in 9 mesecev zapora ter na 9-000 lir globe, Soiata na 3 leta in 18.000 lir, Bubnicha pa na 3 leta in 3 mesece zaporne in na 21.000 lir denarne kazni.
Sodišču bo predsedoval dr. Palermo, tožilec bo dr Colot-ti zapisnikar na Cilla • * *
S prihodnjim ponedeljkom bo začelo zasedati tudi poro'-no sodišče, kateremu bo tudi sedaj predsedoval dr. Rossi. Prva razprava bo v znamenju «moderne» obtožbe sramotenja zastave in obtoženec bo Atti-lio Mahorič, ki je v pijanem stanju snel zastavice z Acegatovega vozila. Zgodba je precej zanimiva, vendar se bomo k njej povrnili v opisu obravnave. ki bo 18. t. m. ob 9.30.
Ostale razprave bodo v sredo 20. t. m. (Vladimir Lenar-do.n in Anton Grahonja — sramotenje naroda in pijanost), v petek 22. (Amalija Sancin por. Petaros — sramotenje zastave), v ponedeljek 25. (Guer-rino Ferkovič. Aristide Onga-ro, Karel in Rudi Katič — politično in vojaško vohunstvo), v netek 29. (Ferruccio Dome-micis, Marijan Cetin in Ivan Cotič — vojaško vohunstvo, tatvina in nezakonita raba žigov), v četrtek 5. decembre. (Edvard Kraker — poskusili umor), v sredo 11. decembra (Alda Visintin vd. Blasi — umor moza) in končno v ponedeljek 16. decembra (Alberto Zorzini — soudeležba pri umoru in tatvina).
SNG
v TRSTU
V soboto, 16. t.m. ob 20.39 v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska c. 7
III. javna produkcija igralske šole SNG
s sodelovanjem Baletne šole SNG
V nedeljo, 17. t.m. ob 16.30 v dvorani na stadionu • Prvi maj«
JOSIP TAVČAR
Prihodnjo nedeljo
drama v treh dejanjih
Veljajo izkaznice «Z»
Prodaja vstopnic v petek in soboto v Tržaški njigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane na stadionu.
V soboto, 16. t.m. ob 20.30 v Frosvetnem domu «A. Sirk« v Križu, v nedeljo 17. t.m. ob 16.30 v Zadružni dvorani na Kontovelu
EUGENE 0’NEILL
Strast pod bresti
Igra v treh delih
V torek, 19. t. m. ob 20.30 v Avditoriju v Trstu
NICOLA MANZARI
Naši ljubi otroci
komedija v treh dejanjih
Veljajo izkaznice «Z»
Prodaja vstopnic v ponedeljek in torek v Tržaški knjigarni, Trst, Ui. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetsom predstave v Ul. Roma 15-11.
Za vse predstave veljajo gledališki kuponi
( OtEDAHŽČA )
VERDI
Jutri ob 20.30 uri bo svečana otvoritev nove sezone 1957-1958 s predstavo Verdijeve o-pere «Trubadur». Sodelovali bodo Leyla Gencer, Dora M-i-narchi, Mario Filipeschi, Etto-re Bastianini in Antonio Mas-saria.
Poleg zbora gledališča Verdi bo sodeloval tudi tržaški filharmonični orkester.
Nadaljuje se prodaja vstopnic za proste sedeže.
Pri gledališki blagajni se nadaljuje razdeljevanje izkaznic za vse turnuse abonmajev.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 14. novembra so se v Trstu rodili 3 o,roti, porok je bilo 20, umr«o pa je 10 oseb.
POROČILI SO SE: šofer Franko Zupančič in gospodinja Nives Stooca, poštni uslužbenec Lucio Bellettii in prodajalka Maria Cooia Allegretto, prodajalec Lui-gi Manteo in gospodinja Santina Matti-ussi, kovač Renato Rutar m g cxs podi n ja Marija Hrvatin, električar Anuonlo Viscovich in šivilja Rita Lazarkh, pleskar Mario Bonito in šivilja Laura Mof-ferdin, ribič Mario Tedisco in gospodinja Ada Vi vi »n, barist Luciano Prosperl in gospodinja Anita Barbaro, mizar Luciano del Picro i-n gospodinja Lina Crevatin, delavec Andrea Guštini i-n gospodinja Regina Martina, prodajalec Stelio Černigoj In knjigovodklnja MireUa Rivelli, uradnik Oneiio Barbetij in uradnica Maria Luisa Olivotto, doktor prava Niicold Mogaverb in dr. prava Giovanna Lucchesl, mehanik Mario Pahovič in gospodinja Fortuna:a Aoma Sccuo a'Apolloniia, uradnik Enrtio Coc-colo in gospodinja Gabriella Bartoli, natakar Leopoldo Benvenu-to im šivilja Adele Glacomin, mehanik Germano Rigutti in gospodinja Llvia Poldi, mesar Silvestre Ta u c er in gospodinja E Ida Germani, uradnik Mario Moles in uradnica Carmela Messina, agent CP Adriano Brecelli in gospodinja Laura Tauceri.
UMRLI SO: 44-letna Nicolina Corsi por. Glraldl, 38-letna Marija Kozman por. Srelc, 58-letna Gernm-a Del Butalo por. Agrifo-g-lio, 47-letni Antonio Perini, 64-letrni Umberto Saiimbeni, 77-let-na Giiuseppina GerdeLLi por. Ma-rou-n, 95-letna Caterina Cherse, 76-letna Sabina Fulizio vd, Bi-siami, 73-letni Lcdovico Volpi, 50-letmi Renzo Becoiani.
[oaiiovi IN prispevki)
Anton Košuta daruje 200 lir za Dijaško Matico.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v novembru
Benussl, Ul. Cavana 11; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Pic-ciola, Ul. Oriani 2; Pizzul-Cigno-la, Korzo 14; Ravasinj, Trg Li-berta 6; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Vernari, Trg Valmaura 10.
H A D I O
I pich-Alunni Fabbiand; 21.00 Simfonični koncert.
koper
Poročila v itaiijanšCnl:	6-3ft
12.30.	16 30. 17.JU, 19 15, 33.00.
Poročna v slovenščini:	f-Jt»
13 JU. 15.UU.
5.00-6.15 Spored iz Ljubljane;
6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 8.00.12.00 Spored iz Ljubljane; 13.40 Kmetijski nasveti: Porjavenje vina; 13.45 popoldanske melodije; 14.30 Gospodarska oadaja: Nagrajevanja po učinku;
14.40 Pisan spored solistične, zborovske in orkestralne glasbe; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Pred mikrofonom sopranistka Nevenk* Cupin iz Kopra; 15.40-17.00 Sporeči iz Ljubljane; 17.00 Otroški kotiček; 17.25 Od melodije 6o melodije; 18.10 Operni odlomki; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane;
22.15 Plašna glasba.
SLOVENIJA 327.1 m. 202,1 m. 212.4 m Poročila; D.UU, 6.U0, 7.U0, 8.UU, 10.0U, .J.UO, 15.UO,	17.00.	1930,
22.00
5.00 Pisan glasbeni spored; 8.05 Jutranji diivenimento; 9.20 Francoska zabavnai glasba; 10.10 Dopoldanski koncert solistične glasbe; 11.00 Pesmi in plesi raznih narodov 11.30 Za dom in žene;
11.40 Veseli gedoi; 12.00 Nikolaj Rimski-Koirzakov: Suita iz opere »Bož-ovi večer«; 12.30 Kmetij*' nasveti — Ing. Milan Simac: Gozdni red; 12.40 Stare tržaške slovenske narodne pesmi poje zbor iz Bankovelj pri Trstu p.v. Millana Pertota; 13.15 Arije I* italijanskih oper; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Babičin mali prijatelj; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
15.40 Iz svetovne književnosti
11 G. VVelLs:	Biser ljubezni;
16.00 Popioluainski simfonični koncert; 17.10 Plesrti orkester Kurt Hen«els iz Leipziga; 17.25 »Zaigrajmo in zapojmo«; 18.30 Narodne pesmi poje Gorenjski vrv kalni kvintet; 18.50 Družinski pogovori; 20.00 Orkestra Manto-vanii in’ Melachrino; 20.15 Tedenski zunanje-politična pregled; 20.30 Giuseppe Tartini — skladatelj «Vražjega trilčka« (glasbena komentirana oddaja). TELEVIZIJA 16.45 Ladjedelnici Ansaldo in Sestri; 17.30 Za žene; 18.15 Sp<> red za otrcke; 21.00 Eurovizija: Prenos evropskega plesnega tekmovanja iz Stuttgarta; 22.00 Isa Mcsoherini: »Otrok za en krajcar«.
PETEK, 15. novembra 1937 I RM POSTAJ A A
11.30 Orkester Cergoli; 12.00 Predavanje: »Brazilija, nova brazilska prestolnica«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Zabavna glasba; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Bruch: Koncert v g-molu za violino in orkester op. 26; 18.25 Orkester Ro-ger Roger; 18.55 Vokalni kvintet »Zarja«; 19.15 Utrinki iz znanosti in tehnike; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 21.45 Pri domačem ognjišču; 22.00 Prof. Pavle Merku: »Trobenta, pozavna in tuba«; 22.15 Večerne melodije; 22.45 Razne jazz-zasedbe. i ust i.
11.45 Operna glasba; 13.20 Glas. benl album; 16.30 Orkester Alberto Casamasslmo; 17.30 Franco Russo; 18.00 «Lep spomin«- 18.20 Tangi; 19.00 Koncert dua Per-
K I N O
r
Excelsior. 16.00; ((Prekipevajoča plavolaska«, J. MansLeld, T. Raindail. Cinemaseope.
Fenice. 16.00:	«Holdywood ali
smer«. Vistavision. Dean Martin, Jerry Levvis, Anita Ekberg. Komične dogodivščine.
Naziouale. 16.UU: »Vražji«, F. Pe-rier, M. Prešle. Mladoletnim prepovedano.
Supercinema. 15.30:	((Fantazija«,
VValt Disney. Superscope. Tech-nicolor,
Filcdrammaiico. 16.00:	((Tragedi-
ja ob Rio Granue«, J. Chand-ler, Grson Welles, Co-lieen Miller] Barbara Lawrence. Lokal je segret.
Grattacielo. 16.00: »Nevesta morja«, Joam Collins, G. Grant.
Arcobalenio. 15.30:	«Interludij»-
Lepa ljubezenska zgodba. June Allison, Rosano Brazzi. Cine-mascope, techmicolor.
Astra Rojan. 16.U0:	»Gunpoint«,
F. Murray, W. Brennan. Tech-nicolor.
Capitoi. 16.00: «Babica Sabella«, Tina Pica, R. Salvatori, S. K°> ščina. Zadnji. dan.
Cristallo. 14.30, 18.00, 21.30: »Gigant«, James Dean, El isabeta Taylor, Rock Hudson. Tech-m-color, predstave neprekinjene.
Normalne cene.
Alabarda. 14.30, 18.00, 21.30: ((Gigant«, James Dean, Elisabet* Taylor, Rock Hudson. Techni-color, predstave neprekinjene. Normalne cene.
Aldebaran. 16.00: ((Gangsterji ne prizanesejo«, D. Brian, V. Ralston. Cinemaseope.
Artston. 16.00: »Lepa mlinarica«-Cinemaseope. techpiicoJor. Veselje in dobra votja. Sofia Loren, V. De Sica, M. Mastroian-ni, Y. Šanson, P. Stoppa,
Armonia. 15.00: »Bitka pri vodnjakih Apašev«, B. Cooper, M-Aiibergtherti. Nova revija Do-nato «Tako bo«.
Aurora. 16.00: »Pokvarjeno mesto«, D. 0’Keefe, P. 0’Br!en.
Garibaldi. 16.Q0; «Souvenir d’Ita-lie», I. Corey, A. Cifariello, V. De Sica. Techmirolor.
Ideale. 16.00: »Človek z zapada«,
G. Cooper, W. Brennan.
Im pero. 16.30:	«Souvenir d’lta-
liie«, I. Corey, A. Cifariello, V. De Sira. Terhnicolor.
Itatia. 16.00: «NajJepšl trenutek«! G. Ralll, M, Mastroiani.
Moderno. 16.00: «V petih proti kazini«, K. Novak, G Ma-dison.
San Marco. 16.00:	((Indijanski
bes«, Viktor Matur, Susa-n Bali-Cinemaseope v barva-h.
Savona. 16.00: «Colne v morje«-Technicolor, J.	Chan-dler, J-
Adiams.
Viate. 16.00:	«Preko Mombase«,
Cornej VVilde,	Donna	Reed,
Technicolor.
Vit«. Veneto. 15.30: «Visoka družba«, Graee Kelly, Bing Crosby, Frank Sinatra. Technicolor Metro vistavision.
Belvedere. 15.30:	«Tatovi	avto-
mobilov«. Tolp® mladoletnih. .
Marconi.	16.00:	»Tujec med an-
geli«, Howard Keel, Anm BIyth, Dolores Gray.
Masslmo.	16,00; «Zemeljski raj«-
Tectvnii-color.
Novo cine. 16.00: «Malaga», M-0’Hara,	M. Donald. Tec-hmc.
Odeon. 16.00:	((Bikoborba mož#i
Fernamdel, M. Zanoli.
Skedenj. 18.00: ((Jetnikova hči«.
Hadlo. 16.00: «Ca-r», Kirn Novak, Tyrone Pove r
Secolo. 16.00: »Zenske in arena«, Maria Kelix, J. Mlstral.
Skedenj.	18.00:	»Čudovite avan-
ture«, Gary Cooper.
I MAL1 POGASI J
PODI IZ FURNIRJA po 330 lif
kv. m — se prodajajo v Ul. Gam-binl 3.
NOVOSTI:
VESELE PESMICE L 190 MUCA COPATARICA
L 190 BRATCI, ZIMA BO
L 190
SEDEM LET PRI BELI KAiCl	L	190
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Tr»t - III. N v. FrniičlAkn I	Telefon »7-»»N
PODROČJA	OB	DOLNJEM	TOKU
Na tisoče ljudi da bi rešili
utrjuje nasipe domove in polja
Upa se, da bo morje vendarle upadlo in da bodo vode Pada začele odtekati, kajti sicer zna priti do katastrofe
Področje dolnjega toka reke Pad je zelo bogato in dobro obdelano, hkrati pa zelo nevarno, kajti zaradi tega, ker teče reka nad ravnjo ostalega ozemlja in ker zadnji rokavi Padove delte prav tako tečejo visoko nad obdelanimi področji, grozi tem področjem stalna nevarnost od poplav, do katerih pride lahko iz dveh razlogov: Prvič ob prevelikem dotoku vode po reki navzdol ob deževjih in kopnenju snega, kar se dogaja po navadi Spomladi, ali Pa tudi zaradi visoke plime, ko morje ob izlivu reke ne more «odjemati» vodovja Pada in se tako voda pritokov zaustavlja in včasih tudi prebije nasipe in preplavi okolišnja polja in vasi.
Največjo katastrofo v zadnji dobi je prebivalstvo, ki živi ob dolnjem toku pada, doživelo leta 1951, ko je bilo poplavljeno vse področje pole-sine. Poleg velikanskih materialnih žrtev, ki so se cenile v desetine milijard, je tedaj izgubilo življenje tudi več ljudi.
Kako tvegano je tamkajšnje obdelovanje polj, nam pove dejstvo, da se je s področja Polesine v zadnjih letih izselilo že nad 20.000 kmetskih družin.
Čeprav je bilo ob tedanji katastrofi toliko obljub, da se bodo nasipi ob Padu utrdili in zvišali, je bilo doslej kaj malo storjenega in še letos spomladi je prišlo do, na srečo, manjših poplav, pri katerih so se ponovno pokazali, kot izredno pogumni sami domačini, ki so večjo nesrečo preprečili s tem, da so noč in dan utrjevali nasipe.
V teh dneh se grožnja katastrofe ponavlja. Ker ni naraslo
Lina de Carlo v galeriji «A. Lonza»
Zelo prizadevni umetniški krožek «A- Lonza« je spet poskrbel za zanimivo slikarsko razstavo Line de Carlo v svoji galeriji.
Slikarica ni novinka. Dolga vrsta diplom in odlikovanj absolventke rimske akademije iz poslednjih let, spremlja njeno pot navzgor. V Trstu, kolikor pomnim, prvič razstavlja, da-si njen umetniški neredov ali podobni, niso neznani. Saj je bil v prvi razvojni dobi tudi naš Spacal blizu takemu pojmovanju s svojim magičnim realizmom. Le da je umetnica jla nekoliko dalje v poenostavljanju poteze v že precej geomeprtčno stilizirano plastičnost, ki kaže Shiltanov vpliv. Magična negibnost njenega sveta s predmeti postavljenimi v prostor sredi arhitektur eksotičnih zgradb, sten in svodov s perspektivo daljnih pokrajin, naslikanih največ s temnimi prenasičenimi barvami, močno čustveno učinkujejo. Ritmi plastik in oblik zvene iz teh olj, a morda je še večja slikaričina sila v barvnih harmonijah, največ modrih do vijoličastih, ali v nežni h sivozelenkastih tonih, da-*i jih sem in tja poživljajo barvno prav živo pestra cvetna tihožitja.
Prevladujejo tihožitja s sadjem ali cvetjem, pogosto postavljena v pokrajinsko prostornost. Redek je akt s podobno kompozicijsko sredino. Umetnica je dosegla na posameznih platnih res močne in zveneče harmonije vseh upodobljeni h likovnih elementov. Vendar Se tudi kje zaškriplje; poenostavljenost ne doseže povsod iste stopnje in tudi barvna skladnost ni povsod ubrana.
morje moglo več sprejemati vodovja Pada, se je po rokavih delte nakopičilo toliko voda, da so te segle že nad poldrugi meter nad alarmno raven. Na najšibkejših točkah so nasipi popustili in danes je pod vodo že nad 10.000 ha obdelane površine. V tem ko prihajajo z ene strani tolažljive vesti, ki dajejo upati, da se bo vodovje uneslo, prihajajo z druge strani še vedno alarmantne vesti, ki napovetujejo še večjo katastrofo. Na področju Scardovari so jezovi popustili na osmih krajih že v nedeljo zvečer, toda domačim ljudem in vojdki, ki je priskočila na pomoč, je uspelo zajeziti že tri vdore, dočim zasipajo drugod vdore z vso naglico, tako, da je upati, da bodo že v današnjem dnevu vsaj ta del nasipa popravili. To je izredno važno zato, ker je to področje pole&in tudi z morske strani izpod morske gladine in bi ob naraščanju voda bilo povsem poplavljeno in za dalj časa povsem uničeno. Predvčerajšnjim pa je prišlo tudi v Valle Donzella do velikega vdora v nasipu in vodovje je povsem zalilo področje Ca’ Mello. Glavna grožnja pri tem pa obstaja v šibkih nasipih, ki so jih zgradili v naglici v preteklih dneh v okolici kraja Toll? in Ca’ Tiepolo. Ca’ Tiepolo je središče občine Porto Tolle, ki je dokaj velika velika občina s 27 tisoči ha dobro obdelane zemlje. Vse to področje sestavljajo dejansko netkaki o-toki, ki jih obdajajo rokavi in rokavčki Pada, dočim mejijo z druge strani neposredno z morjem. Tudi tu, kot vidimo, preti nevarnost tako z ene kot z druge plati. Po zadnjih, včerajšnjih vesteh morje še vedno narašča v smeri proti toku Pada, z druge strani pa postajajo rokavi Pada grozeči in nihče se preveč za trdno ne zanaša na nje. Ze do sedaj je vodovje preplavilo 10.000 ha obdelane površine, kjer živi okoli 11.000 ljudi. Mnoge družine so se že izselile in doslej se je z vsega poplavljenega področja umaknilo nad 1500 oseb, od katerih so 425 otrok namestili v poslopjih poletnih kolonij, 250 žensk pa oskrbuje državna zveza za matere in otroke, dočim mošlki vztrajajo doma ali bolje na jezovih, kjer s krčep vito vnemo rešujejo, kar se rešiti da.
Sicer pa je na vsem področju, kateremu groze poplave, izredno živahno. Domačini so sestavili med seboj delovne brigade, ki utrjujejo nasipe. Na pomoč jim je prišla tudi voj^aa in enote finančne straže ter tudi pontonske enote, ki so dale na razpolago svoja motorna in strojna sredstva. Tu delajo tudi razna gasilska društva. Sicer pa so oblasti že v ponedeljek poklicale na pomoč vsa prevozna sredstva in plovne objekte vseka področja ter tudi vse tiste stroje, ki bi kakor koli prišli v poštev za utrjevanje nasipov, prevoz materiala, beguncev,
živine in sploh vsega, kar je potrebno.
Težko je reči, ali bo to pot področje ušlo večji katastrofi. Z ene strani vesti dajejo to u-pati, druge vesti pa so bolj črnoglede. Po meteoroloških napovedih je celo možno, da pride še do novih padavin. Kljub vsemu pa je vendarle upati, da bo morje končno vendarle začelo upadati in od-jemati Padu odvečno vodovje, kar pa nikakor še ni gotov#, ker je včeraj morska voda v tem pasu naraščala.
V kolikor bi zares prišlo še do nadaljnjega naraščanja voda in do povečanja poplav,
preti nevarnost celo samemu središču občine Ca’ Tiepolo, kjer je bila včeraj voda komaj 500 m od središča. Zelo je možno, da bi vodovje moglo preplaviti tako Tolle, kot samo Ca’ Tiepolo. Da bi se to preprečilo, delajo prebivalci z vso vnemo tudi manjše nasipe, pelo se z vso naglico nadaljuje vse dni in tudi ponoči ob baklah, tako da je prizor zelo mučen, ko gledamo ljudi, ki skušajo iz svojih o-groženih domov rešiti najnujnejše in kaos na cestah povečujejo begunci in črede živine, ki jo kmetje rešujejo iz poplavljenih hlevov.
V AMERIŠKI	REVIJI	AFFARS-
PREDSEDNIK
jugoslovanske
TITO 0 LINIJI zunanje politike
ll-letni Timothy Goss se je zaljubil v 20 letno Fernande Ro driguez, ko je bila gost njegove družine v Londonu, pobegnil z doma in Jo poiskal v Parizu, kjer Ju vidimo na sprehodu
Znana ameriška revija za zunanjo politiko «Foreign Af-fairs# je v svoji posebni številki, ob priliki 35-letnice svojega obstoja, objavila naslednji članek maršala Tita o jugoslovanski zunanji politiki:
»Na Zapadu se pogosto postavlja vprašanje: Kakšen je sedanji položaj Jugoslavije in kakšno bo njeno zadržanje v prihodnosti? Glede tega se spuščajo v najrazličnejše domneve. To ugibanje izhaja iz dejstva, da je Jugoslavija socialistična dežela, ki teži k izgradnji socializma, Iz tega se sklepa, da ima iste cilje kot Sovjetska zveza in druge dežele Vzhodne Evrope. To je prevladujoče prepričanje na Zapadu. Nedvomno je res, da so naši cilji isti, dasi se razlikujemo glede tega, kar zadeva
  Illlllllllllllllll MIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM mil I   lili ■■■■( III1IIIIIII1IIIIMI IMIIIIIllllillllMIt lili mil IIIIII lili ■ IIIMII     MIHU lili lili
VSAK NEMŠKI ČLOVEK, TUDI ONI «MALI», MENI, DA SE MORA «MOTORIZIRATI»
Kako da se celo pred šopirijo vedno številnejši «Volkswagni»
Po nemških cestah vozi že nad 6 milijonov 200 tisoč motornih vozil, med katerimi je nad dva milijona avtomobilov - Tudi v Zapadni Nemčiji je avtomobil težko vzdrževati
«... in nato sta se princ in siromašno dekle poročila in imela mnogo avtomobilov.# Tako baje končujejo pripovedovanje svojih pravljic sodobni otroci. V Zapadni Nemčiji pa vam bo 2nanec zaključil oceno svojega soseda takole: «Mož je sposoben, ima dva avtomobila ...»
Kaj čudni pojmi in čudne ocene, ki kažejo, kako se z vsako dobo spreminjajo merila, s katerimi ocenjujemo ljudi.
Kot vemo, je bila Nemčija ob koncu zadnje vojne na tleh. sledilo je nekaj izredno hudih in napornih let in Nemčija se je začela uveljavljati. Danes predstavlja 50-mi-bjonska Zapadna Nemčija e-konomsko silo, ki že «poka» od notranje prenasičenosti. Nikakor ne mislimo s tem reči. da živi zapadnonemški človek v kdo ve kakšnem blagostanju, pač pa je res, da Zapadna Nemčija ne pozna brezpose1-nosti, ker išče delovno silo celo v tujini. O naglem napredku nemškega gospodarstva govore številni zunanji znaki in čeprav ne gre vse kot po o-lju, smemo reči, da je gospodarstvo te dežele eno najtrdnejših v Evropi.
Omenili smo kot znak relativnega blagostanja avtomobil. Avtomobila v Nemčiji že nihče več ne smatra za razkošje. Kar ni nič čudnega, saj vozi po Zapadni Nemčiji že, razen mikromotorjev, 6.200.000 motornih vozil z nad 2 milijona
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'01'miiiiiiiiiiiiiiiinu
POMENEK 0 JEZIKU
Rodom po rodu
Občinska galerija je imela enkrat razstavo, ki presega njeno skromnost, in priča o hedrtih razstavnih razmerah Trsta, ki jih mestna občinska Uprava zunemarja v nedopustni meri. Razstava TiepoloVih grafik, last tržaških umetnostnih galerij, je bila prirejena za 5-letni.co obstoja občinske galerije. (Pet let torej že čohajo vloge nekaterih tržaških slovenskih slikarjev na odločitve rasistične občinske galerijske komisije, medtem ko so bili galerijski prostori neštetokrat prazni ali pa so jih zavzemale razstave vsakovrstne baže!).
Ne bomo podajali ocene grafik velikega mojstra, ki jih je. že več stoletij sem oceni-la umetnostna zgodovina. Za Trst je bila razstava nedvomen kulturni dogodek, ki ga javljamo našemu občinstvu z hekolikino zakasnitvijo, ker občinska galerijska komisija še ne pozna «Primorskega dnevnika« in mu ne dostavlja vabil na razstave,
Z. JELINČIČ
NI PRAVILNO:
Njegova žena je rodom iz Gorice.
Lepo govori nas jezik, čeprav ni rddom Slovenec. Pozna 5e mu; da je rodom iz južnih krajev.
PRAVILNO JE:
Njegova žena Je po rodu iz Gorice (Goričanka, ali rojena v Gorici). Lepo govori naš jezik, čeprav ni Slovenec (po rodu Slovenec). Pozna se mu, da je iz južnin krajev (ali je rojen v južnih krajih).
* * *
NI PRAVILNO:
Vsaj sem ti že večkrat dejal, da ne hodi tja. Saj pet minut miruj! Saj učil bi se, pa bi izdelal!
Saj
vsaj
PRAVILNO JE:
Saj sem ti večkral dejal, da ne hodi tja! Vsaj pet minul miruj! Vsaj učil bi se ..
Saj navaja vzrok, vsaj omejuje.
* * *
NI PRAVILNO:
Človeško telo se sestoji iz glave, trupa in udov. Zrak se sestoji največ iz kisika.
Sestoji
sestoji
se
PRAVILNO JE:
Človeško telo sestoji (brez se) se) največ...
# * *
Pravimo:
Jata ptičev, jata golobov, jata kokoši, jata letal, jata gosi...
Krdelo volkov, krdelo divjih praši čev, krdelo mrjascev, krdelo hijen . . Čreda ovac, čreda volov, čreda krav čreda koz...
Trop ali tropa psov, trop jelenov, koz trop ljudi...
iz... Zrak sestoji (brez
Jata krdelo trop, čreda
trop gamsov,
in pol osebnih avtomobilov. Povprečno — po prebivalcu — zavzema sicer Nemčija šele 7. mesto na svetu, in sicer za ZDA, Francijo, Veliko Britanijo, Dansko, Belgijo in Švico in pride pri njih po en avtomobil na 25 prebivalcev, toda v svetovni proizvodnji avtomobilov je Nemčija že na drugem mestu, takoj za ZDA in je tako prekosila ne le Italijo in Francijo, ampak tudi že Veliko Birtanijo.
In č® ie bil še do pred kakim :etom avtomobil nekak cilj, h kateremu se je kolikor toliko dobro stoječ nemški človek hotel približati, je danes avtomobil v Zapadni Nemčiji že sredstvo. Ce vprašate kakega Nemca, kaj predstavlja .zanj avtomobil, boste dobili kaj različne odgovore. Nekdo ga smatra kot «osebno suverenosti), to se pravi sredstvo, s katerim si človek lahko zagotovi popolno svobodo gibanja in neodvisnosti od javnih prometnih sredstev. Drug vam bo odgovoril, da je zanj avtomobil «nujno zlo#. Takega mnenja je na primer trgovski potnik ali trgovec, ki brez avtomobila ne more o- j pravljati svojega poklica. Tretji vam bo odgovoril, da j je avtomobil «državni vir za | nove davke«. Takega mnenja j bo na primer nemški človek, I ki si je dolgo pritrgoval in se marsičemu odpovedal, da je zbral potrebna sredstva za svoj «Volkswagen» in ki ga obroki za odplačilo še tareja.
In res. Čeprav kroži po nemških cestah toliko motornih vozil, to še ni znak, da si ga vsi ti ljudje morejo privošči-t; kar tako. Ze samo dejstvo, da kroži po nemšikih cestah poleg razkošnih «Mercedesov» ali celo še razkošnejših ameriških uvoženih vozil, tudi neverjetno velik odstotek utilitarnih vozil, dokazuje, da si mora nemšlki človek to «nuj-no zlo# privoščiti le ob istočasnem odpovedovanju marsikatere druge ugodnosti. Tudi novosti, ki so jih letos prikazali na razstavi v Frankfurtu, so se izražale povečini na manjših vozilih, na utilitarnih avtomobilih do 600 kub. cm, to se pravi na vozilih z zmogljivostjo 25 konjskih sil, z br-zino kakih 100 km in s potrošnjo 6 litrov bencina na 100 km. Vprav ta razstava v Frankfurtu je pokazala, da nemški proizvajalci sami, vštevši sem nemško avtomobilsko podjetje «Volkswagen», računajo, da je njihov najpogostejši kupec «mali» in kvečjemu «srednji» nemški človek, ki — upravičeno ali ne — smatra, da ima pravico do avtomobila. š
V tej — kot jo rami imenujejo — »maniji za motorizacijo# — sodebuje tudi država, ki nemškemu človeku posredno pomaga do avtomobila. Delavci in uslužbenci, ki se vozijo od doma na delo v svojem avtomobilu, imajo pravico, da za vsak kilometer razdalje med domom in delovnim mestom od svojih obdavčljivih dohodkov odbijejo določen odstotek. S tem se — čeprav v majhni meri — njihova plača poveča. Za nemške državne finance pa vemo, da jih to ne more toliko oškodovati, ker so bogate.
Toda če je res, da ima nemški človek itpravico« in možnost do a'vtomobila, mu ni ta-
ko lahko priti do njega, niti ga vzdrževati. Tudi pri njih je prav tako kot pri nas teže vzdrževanje avtomobila kot sam nakup. Tudi Nemec mora dobro premisliti, preden se »motorizira#, kajti vzdrževanje, bencin in olje ter davki niso kar tako in marsikateri Nemec ob nakupu novega ali rabljenega vozila vprav po nemško preračuna, koliko kilometrov bo na mesec smel prevoziti, da njegove »domače# finance ne bodo utrpele prevelikih primanjkljajev.
Pa ne le to. Ce smo prej rekli, da drvi po nemJkih cestah nad 6 milijonov 2J0 tisoč motornih vozil, moramo tu dodati, da je’ nad 60 odstotkov teh vozil še vedno na pol last njihovih lastnikov, na pol pa last podjetij, oziroma trgovskih agencij, ki so avtomobile prodale — na obroke. Pravzaprav imajo pri tem precejšnjo — če ne glavno — besedo nemške banke, ki nakup avtomobilov na obroke kreditirajo. In resnici na lju-
bo nemške bajike pri tem kat mastno služijo. Ce si Nemec privošči avtomobil na 12 o-brokov, bo plačeval »komaj# 12 odstotkov obresti, če pa mu njegove finance dovolijo le dvoletno odplačilo, ga bo avtomobil precej draže stal, ker bo na račun posejila moral plačevati kar 24 odstotkov. To se zdi nekoliko čudno in rekli bi za nemško sistematičnost in gospodarnost malone nerazumljivo, toda nemški denarni zavodi opravičujejo svojo visoko obrestno mero z neverjetno številnimi avtomobilskimi nesrečami, kjer utrpe škodo baje kar za dve vozili in tudi pri potnikih obeh vozil. To pa zato, ker so več ali manj isti denarni zavodi tisti, ki vozila in potnike zavarujejo. In tako za vozilo, ki stane oko'i 4000 mark, plača nemški potrošnik 5000 mark ali celo več.
Čeprav nam iz tega izhaja, da niti v Zapadni Nemčiji ni tako lahko priti do avtomobila, se motorizacija v tej de-
želi širi kot poplava. In iz dneva v dan se pred ponekod neverjetno skromnimi hišicami, ponekod celo pred lesenimi barakami šopirijo vedno številnejši «Vol'kswagni» ali druga utilitarna vozila, ki še zaudarjajo po sveži tovarniški barvi. In čeprav je v Nemčiji tramvaj in filobus še vedno cenejše prevozno sredstvo kot avtomobil, si skuša tudi nemški. «mali» človek privoščiti motorno vozilo, pa četudi bo moral zaradi njega delj časa skromneje živeti Na vsak način bo skušal do njega priti, «ker ima do njega pravico#. Začel bo sicer s skromnim «ljudskim» - vozilom, toda kdo ga bo prepričal, da ne bo skromnemu vozilu pozneje sledilo razkošnejše, saj gredo v Nemčiji bivša leta naporov in odpovedi danes v klasje#, kot je označil to neki nemški ekonomist. Mi bi pa pristavili «v kolikor ne bodo močneje posegli vmes stroški za oboroževanje, ki so Zapadni Nemčiji toliko let prizanašali#.
nekatere plati notranjega razvoja; naše metode —>ri izgradnji socializma so na primer različne. Razlikujemo se tudi glede nekaterih plati našega tolmačenja marksistič-no-leninističnega nauka in s tem tudi glede določanja dobrote naših ustreznih poti v socializem. Toda vsa ta vprašanja niso tako važna, da bi ustvarjala napetost v naših odnosih. Menim, da bo prihodnost dala odgovor in nam povedala, kdo je bil bhže resnici. Kdor je imel manj prav, bo zato plačal zasluženo kazen, ne da bi se mogel za to pritoževati nad komurkoli.
Kakršenkoli naš ukrep za izboljšanje naših odnosov s , Sovjetsko zvezo in a drugimi ljudskimi demokracijami vzbuja na Zapadu nezaupanje in najrazličnejše domneve. Nekateri celo izkoriščajo to in proglašajo, da je Jugoslavija izgubljena za Za-pad. Ne vidim, kaj bi upravičevalo take špekulacije. Nobenemu nismo nikoli dali u-pati, da se bomo pridružili zapadnemu bloku ali kateremukoli drugemu bloku. To bi bilo v nasprotju s temeljnimi načeli naše zunanje politike. Noša zunanja politika temelji na jasno izraženem načelu koeksistence in miroljubnega sodelovanja na e-nakopravni osnovi z vsemi deželami, tako majhnimi kot velikimi. Ce nekdo proučuje linijo, ki jo zcsleduje naša zunanja politika, razume *'( koj, da je povsem naravno, da skušamo imeti najboljše odnose tudi s Sovjetsko zvezo in drugimi ljudskimi demokracijami, in ne le z za-padnimi deželami.
Naši dobri odnosi z Zapa-dom datirajo od takrat, ko se je naša dežela znašla v položaju nevarne izolacije, pod pritiskom držav, ki so sladile Stalinovi politiki. Čeravno nismo bili le mi krivi za malo zadovoljive odnose z zahodnimi velesilami v letih, ki so neposredno sledila drugi svetovni vojni, smo se vendarle mnogo naučili iz teh izkušenj. Naučili smo se. da v svetu, v katerem postajajo vedno bolj številni elementi skupne koristi in zlasti elementi združevanja in gospodarske integracije tudi na drugih področjih, ni primerno voditi enostransko politiko. Proces se nadaljuje, kljub močnemu odporu nekaterih subjektivnih činiteljev. Zan -m.vo, tudi če zelo malo tolažilno, je ugotoviti, da ljudje zelo težko razumejo pomen tistih socialnih zakonov, pri ustvarjanju katerih oni sami sodelujejo 'n prispevajo k njihovemu razvoju.
Illllllllllllllllllllllllllllltitlllltllllllllltlllllllllltllllllllllllllllll
iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitiniiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POJASNIL« OBČINE DEVIN-NABREŽINA
KI liA «MiaWM VENETOs. NI HOTEL OBJAVITI
Pismo, ki ga objavljamo, je poslal devinsko-nabrežinski župan Dušan Furlan uredništvu dnevnika »Messaggero Ve-netos v Vidmu. Kljub poteku po zakonu predpisanega roka, pismo ni bilo objavljeno. Zato nas Dušan Furlan prosi, naj ga objavimo v prevodu v našem dnevniku, ker pojasnjuje stališče občinske uprave glede spora, ki je nastal v zvezi z dovoljenjem za zidanje neke stavbe v Sesljanu, ki bi škodovala turističnemu razvoju Sesljana. To stališče se nam zdi pravilno. Zato pismo objavljamo.
Spoštovani g. urednik!
V svoji številki z dne 17. oktobra t.l. je «Messaggero Veneto# objavil pod naslovom ((Turistična ustanova tudi v Sesljanu in Devinu# članek, pri katerem sem kot župan devinsko-nabrežinske občine osebno prizadet. Da se vsa zadeva postavi na svoje pravo mesto, Vas v smislu 47. čl. tiskovnega zakona z dne 8." 2. 1948 prosim, da v eni prihodnjih številk Vašega lista objavite naslednje pripombe.
V omenjenem članku mi dopisnik kratko malo podtika, da sem hotel «iz — tako se zdi — ne preveč jasnin vzrokov . . . prekrižati pot# nekemu privatniku, in to s tem, da mu nisem hotel izdati dovoljenja za zgraditev «hotela poleg sedeža posojilnice v Sesljanu#.
Res je, da omenjenega gradbenega dovoljenja nisem hotel izdati; ni pa res, da bi bil to ukrenil iz nejasnih vzrokov. Dejstva so namreč naslednja.
Dne 20. 12. 1956 je gospa Irma Leghissa, poročena Ber-gamasco, iz Sesljana. vložila pri tehničnem uradu devinsko-nabrežinske občine prošnjo za grddbeno dovoljenje za stavbo, ki naj bi služila stanovanjskim prostorom in trgovskim lokalom. Po preučitvi je občinska komisija za gradnje prošnjo odklonila, o čemer je bila prosilka tudi obveščena. Hkrati je bilo o u-krepu obveščeno tudi Višje nadzorstvo za spomeniško in umetnostno varstvo. Izhajajoč iz predpostavke, da bi omenjena stavba stala na neprimernem mestu in da bi s svojo masivnostjo kvarila razgled, se je tudi omenjeni u-rad prav tako odločno izreKtl proti gradnji.
Po kratkem presledku je o-menjena gospa Irma Leghissa vložila novo prošnjo, h ka-
teri je priložila načrt, nekoliko drugačen od prejšnjega, a ki bi, uresničen, kljub spremembam, prav tako v veliki meri jemal razgled s ceste na nižji borov gozd. Zaradi tega je gradbena komisija tudi ta načrt zavrnila.
Kje naj bi pravzaprav stala stavba, o kateri je govora v članku? Clankar pravi, da (ipoleg sedeža posojilnice v Sesljanu#. Toda ta trditev ni točna. Stavba, za katero se je potegovala gospa Irma Leghissa, naj bi se v resnici postavila na zahodni strani malega sesljanskega trga, in sicer na mestu, kjer st državna cesta štev, 16 odcepi proti Devinu in kjer se odpira na jug prav najlepši razgled na gozdnato pobočje nad morjem.
Torej je precejšnja razlika
če gre samo za 6 sob in za 2 kopalnici. Zato je povsem odveč, da člankarja skrbi muhavost »županov manjših krajev našega ozemlja, ki zavirajo...# itd.
Se nekaj podatkov, da bo slika popolna. Ko je občinska komisija zavrnila prošnjo, je nasvetovala gospe Irmi Leghissa, naj vnese v načrt nekaj sprememb, izjavljajoč, da bi v primeru, ako bi se ta nasvet upošteval, načrt odobrila. Toda prizadeta ni pokazala za to nobenega zanimanja, čeprav je v rekurzu z dne 31. 5	1957 napisala med
drugim: »Kakor je že izjavila po prof. arh. Aldu Cerviju, je prosilka pripravljena, da sprejme vse tiste variante, ki bi jih komisija iz estetskih ali panoramskih vzrokov smatrala za primerne.#
Kot župan smatram, da je moja dolžnost, da ščitim tako zasebne koristi občanov kakor širše koristi občine kot take, da pa nujno dajem p"ed-nost poslednjim, v omenjenem primeru pa je bila zasebna korist v opreki s splošno. Zato sem se tudi postavil na stran širših koristi občine, in
med tem ali onim prostorom sicer ne zato, da bi zavirai
zasebno pobudo, kakor je podtikal člankar, ampak ker nisem hotel dopustiti, da se brez koristi uniči slikovitost sesljanske obale za ceno »hotela# s 6 sobami in z 2 Kopalnicama.
Pravijo, da imata Sesljan in Devin vse pogoje, da se razvijeta v dve pomembni turistični postojanki. Toda na podlagi česa? Vsekakor na podlagi svojih naravnih lepot, svoje pokrajinske privlačnost: Zato ima občina dolžnost, da te lepote ščiti.
Postaviti stavbo na prostoru, ki ga je zahtevala zase gospa Irma Leghissa. pa bi Domenilo prav to; bistveno poseči prav v tisto naravno lepoto, ki je izhodišče vsake bodoče turistične pobude. Poleg tega bi se s tem ustvaril nevaren precedens; če bi namreč občina izdala, za določen teren gradbeno dovoljenje e-nemu. bi ga potem ne nogia utemeljeno odbiti drugim. Tako bi se kaj kmalu zgodilo, da bi na levi strani dpžhvne ceste št 14 od sesljanskega
v bližini posojilnice, ki je postavljena na hribu, in med prostorom, ki ga je konuret-no izbrala prizadeta, saj se prav pod to točko boči v svoji najbolj slikoviti lepoti Ses-ijansKi zaliv.
Sprašujem se, kako se je mogel člankar glede lege gradbišča zmotiti za razdaljo najmanj 150 metrov Kam e le šel po te podatke? In zakaj se ni raje v zadevi obrnil na devinsko-nabrežinsko občino, ki je bila še najbolj poklicana za to, da ga zadevno pouči?
Toda to še ni vse V omenjeni prošnji s priloženim načrtom ni bilo govora o »hotelskem objektu z barom in restavracijo#, kakor je prosilka naknadno navedla v rekurzu, ampak o zgradbi za »trgovske lokale, bar in stanovanja#. V tej zgradbi bi torej bilo pet prostorov za trgovske lokale, 6 prostorov ta sobe, 2 kopalnici, 1 bor 1 stranišče. S turistične^ v vidika bi stavba tosej kaj malo pomenila. Saj je težko govoriti o »hotelu#,
trga proti Devinu zrasla nepretrgana vrsta novih stavb, se pravi na obe strani zadelana ulica, ki bi vzela Sesljanu edinstven pogled na gozdnato pobočje s cesto proti morju. Končno naj navedem še en moment, ki govori proti zazidavi omenjenega prostora. Občina, ima že kakšno leto namen razširiti sesljanski trg v širšo ploščad za parkiranje. Vprašanje parkiranja, posebno v Sesljanu in Devinu, je stalno na dnevnem redu občine. 2e sam problem parkiranja v Sesljanu bi lahko brez drugih vzrokov opravičil stališče, ki ga je občinska u-prava zavzela v zvezi z načrtom gospe Irme Leghissa.
DUŠAN FURLAN
župan
Ni nič čudnega v dejstva, da nimamo najmanjšega namena kompromitirati naših dobrih odnosov z zapadnimi deželami, kljub temu da u-postavljamo dobre odnose < Sovjetsko zvazo in drugimi leželami Vzhodne Evrope. Mnenja smo, da je naše sodelovanje z Zapadom glede vjjrašanj skupne koristi zelo koristno za našo deželo in da prispeva k zmanjšanju mednarodne napetosti.#
37-lelnica RapaMc pogodbe
12. novembra 1H20 so predstavniki kraljevine Srls in Italije podpisali v Rapallu pogodbo, ki je določala takra,ne državne meje med obema državama.
Prva svetovna vojna se je končala tudi z razbitjem av-stroogrske monarhije. Spričo okoliščine, da nove jugoslovanske države zapadni zavezniki še niso bili priznali, je italijanska vojska zasedla obsežna področja, ki niso bila predvidena niti v tajnem Londonskem paktu: v svoji ((osvobodilni# vnemi so se italijanske čete znašle celo na Češkem! Pa tudi po podpisu mirovne pogodbe v Versaillesu so D'Anvunziovi legionarji odrli na Reko, ki je po mirovni pogodbi pripadla Jugoslaviji.
Kakšno je bilo stanje na jugoslovanskih področjih, ki jih je Italija zasedla po prvi svetovni vojni? Bilanca je precej poučna: prepovedali so slovenski in hrvatski jezik, ne le v upravi, ampak tudi v javnem življenju; slovenski in hrvaški živelj so javno deponirali; zaprli so slovenske in hrvaške šole, kulturne domove, knjigarne itd.; prepovedali so tiskanje slovenskega in hrvaškega časopisja in knjig; italija-nizirali so krajevna in osebna imena in priimke; v Zadru so na primer šli celo tako daleč, da so izdali odlok, v katerem je bilo rečeno, da je treba celo zasebna pisma pisati v italijanščini...
Zaradi vrste nerešenih teritorialnih vprašanj in drugih spornih točk so se, na posredovanje velesil, sestali v Rapallu predstavniki obeh držav in sklenili pogodbo, s katero je Italija uradno priznala novo kraljevino SHS in se odpovedala Dalmaciji, za protiuslugo pa je takratna Jugoslavija pristala na zasedbo Julijske kraji ne in Istre, Zadra z okolico, otokov Cresa, Lošinja, La-stova in Palagruža. Glede Reke je bilo sklenjeno, da bo «svobodna in neodvisna država» in da bosta obe državi njeno neodvisnost spoštovali «vse večne čase«. Te »večne čase# je takratna Italija skrajšala na nekaj več kot leto dni, ko so fašisti, z Giuratti-jem (ministrom v prvi Mussolinijevi vladi) na čelu, vdrli na Reko in jo priključili k Italiji.
za moške
Na splošno menimo, da uporabljajo najrazličnejše steznike samo ženske, statistični podatki ameriške industrije pa kažejo, da pride v ZDA vsako leto na trg okoli 55.000 steznikov za moške. Kaže torej, da se vračajo časi, ko so gizdalinski oficirji nosili steznike, da bi z »atletsko postavo# kar
občine Devin-Nabrežina najbolj očarali «nežni» spol.
im m n milili mn mimiiuimmiiiiumiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiinmiiimiiiiiiiiiiii
— Ta prizor se ponavlja vedno, svoje trnke.
ko mož lopi muhe
Po umirjeni volilni kampanji
8.000 delavcev CRDA danes izvoli novo notranjo komisijo
Programi nastopajočih sindikalnih organizacij so si precej podobni Vsi delavci so prežeti z duhom enotnosti in sodelovanja
8.300 delavcev Združenih jadranskih ladjedelnic v Tržiču bo danes izbralo svoje predstavnike, ki bodo predstavljali njihove interese v notranji komisiji za dobo enega leta Za zaupanje delavcev se poteguje več sindikalnih organizacij, med katerimi bodo delavci izbirali na podlagi njihovega programa, predvsem pa na podlagi stvarnih dejanj, ki so jih organizacije v preteklih letih napravile za dvig življenjskega nivoja delavcev in za njihoijp enotnost pied delodajalci.
Med temi organizacijami si je po našem prepričanju organizacija kovinarjev FIOM v zadnjih letih s svojimi odločnimi dejanji pridobila velik ugled in se zato upravičeno poteguje za zaupanje delavcev, FIOM je v svoj program vnesla zahtevo po zakonskem priznanju notranje komisije in zahtevo po njenem spoštovanju, zahteva spoštovanje sindikalnih svoboščin v podjetju, notranji komisiji naj se prizna pravica, da se pogaja iza vse mezdne spremembe, za zboljšanje in o-krepitev naprav, kakor tudi pravica, da zahteva sprejem mladih moči na delo.
Zahteve FIOM so nadaljevanje borbe, ki jo organizacija vodi že vsa leta od svojega obstoja in ki je bila že tolikokrat kronana z uspehom.
Predvsem pa je FIOM vedno imela pred očmi enotnost vseh delavcev v enotni sindikalni organizaciji, ker je samo z enotnostjo mogoče doseči vidne uspehe v korist delavskega razreda.
Današnje volitve bodo v popolnoma različnem vzdušju, kot so bile leta 1955, ko so delodajalci z ustrahovanji pritiskali na delavce in jim preprečili svobodno izražanje volje, kar so pokazali tudi volilni rezultati, ki niso bili zrcalo dejanske opredelitve delavcev. Delavci bodo volili v skladu s svojim prepričanjem in demokratično izbrali svoje kandidate. Njihova izbira bo toliko lažja, ker med volilno borbo skoraj ni prišlo med sindikalnimi organizacijami do sporov ideološkega ali drugega značaja, tako da je v pretežni meri prevladal duh po sodelovanju in po enotnosti. Kadar bodo vse sindikalne akcije prežete s takim duhom, bodo deležne uspeha in življenjski nivo delavcev se bo stalno večal. To ne velja samo za danes, ko volilni rezultati še niso znani, ampak tudi za jutri — ne glede na današnji volilni izid.
Interpelacija na pokrajino
Več finančnih sredstev za gradnjo hiš IACP
Sredstva naj se vzamejo iz krožnega sklada za Trst in Gorico
Pokrajinski svetovalci KPI Silvino Poletto, Fulvio Rergo-mas in Marija Selič so poslali pokrajinskemu odboru sledečo interpelacijo:
»Podpisani pokrajinski svetovalci, sklicujoč se na svojo zahtevo od 10. junija letos, ki je bila sprejeta po diskusiji na seji 13. julija, smatrajo za svojo dolžnost, da omenjeni odbor še enkrat opozorijo na vprašanje ljudskih hiš v naši pokrajini.
vo obveščen, so na sestanku predstavnikov IACP preteklega meseca v Trstu odobrili resolucijo, v kateri so poudarili nujnost, naj se visoka vsota iz krožnega sklada določi za gradnjo ljudskih hiš. Iz diskusije o tem dnevnem redu pa zrcali mnenje, da so upravniki krožnega sklada pripravljeni izplačati IACP v Gorici in v Trstu samo skrom-
SNG iz Trsta gostuje v nedeljo 24. nov. ob 15.
in 18. uri v Prosvetni dvorani v GORICI s pravljično igro v šestih slikah
Srebrna lilija
(za otroke in odrasle) Spisal HANS FITZ Režija: JOŽKO LUKEŠ
n. del posojil, ki so namenjena gradbeništvu.
Zaradi velike potrebe, da se v naši pokrajini še bolj pospeši gradnja ljudskih hiš IACP, podpisani svetovalci zahtevajo, da pokrajinski odbor posreduje pri trgovinski in industrijski zbornici, ki je imenovala kav Mucchiuta za predstavnika naše pokrajine v upravnem odboru krožnega sklada, da bo fečji del finančnih sredstev te ustanove določen za zidanje hiš IACP
V Gorici včeraj 22 primerov «azijske
»
Po zadnjih poročilih vendar lahko upamo, da je epidemija azijske gripe pojenjala in da se bo od nas kmalu poslovila. Včeraj so v Gorici zabeležili samo 22 novih obolenj za «azijsko», v Ronkah 34, v Gradiški 8, v Staranca-nu 3. Osnovne in* srednje*šole v Goriči so bile včeraj še precej obiskane in je skupno število odsotnih doseglo le 11 odst. vseh goriških srednješolskih in osnovnošolskih učencev.
Zadnji četrtkov semenj pred tradicionalnim praznikom
Včeraj so se furlanski in tržaški kramarji zadnjič zgrnili s svojimi stojnicami na Telovadnem trgu; drugii ko bodo prišli bodo namreč našli sedanji prostor zaseden z raznimi vrtiljaki in Luna park, ki bodo nekaj časa zabavali meščane in ostale obiskovalce Andrejevega semnja. Ze prihodnji teden bomo lahko videli na Travniku in v okolici pošte številne stojnice 'z najrazličnejšim blagom; od domačinov kramarji ne pričakujejo velikih kupčij, zato pa jih toliko bolj privablja v Gorico dejstvo, da je postala obmejno mesto, v katerega prihaja mesečno na tisoče ljudi iz sosedne države, ki tu pustijo precej dinarjev in lir.
Kljub temu, da se bliža Andrejev semenj, pa so kramarji včeraj le imeli precej kupčij. Posebno so bile obiskane stojnice z zimsko obutvijo za domačo uporabo. Prav tako pa je bilo veliko zani-
Imanja za oblačila, predvsem  _______________________ _	raznovrstne ženske in moške
volnene jopice in seveda kot že običajno ob	četrtkovih
semnjih za kuhinjsko posodo. Pri nekem kramarju, ki si je dobil že stalno ekliente los namreč lahko kupiš že dober lonec za 100 lir, do kdaj ga boš lahko uporabljal ni sicer še nihče povedal nič točnega, toda zdi se, da gospodinje segajo kaj rade po njih. Veliko je bilo na prodaj tudi raznovrstnih lončnic, posebno ciklaminčkov, pa tudi drugega cvetja po dokaj dostopnih cenah
Včeraj na gorišk! preturi
Športni dnevnife
Trije mladeniči obtoženi grdega ravnanja z drozgi
Med ostalimi obtoženci zopet eden izmed ljubiteljev žlahtne kapljice - Epilog prometne nezgode z obsodbo lambretista
Včeraj so se morali na go-riški preturi zagovarjati kar trije obtoženci za isto obtožbo, da so namreč 3. marca letos ob priliki strelskega tekmovanja v Pevrni nečloveško ravnali * drozgi, ki so jih strelci v teku tekmovanja ranili. Ob toženci so bili 46-letni Giovan-ni Braidotti iz Ločni.ka, 17-lei ni Claudio Bertoni s Trga Mar-tiri della Liberta in 46-letni Ersilio Vecchiet iz Ul. del Car-so 43. Vsi trije so bili že aprila letos • obsojeni od goriškega kazenskega sodišča po 5.000 iir na osebo, tokrat jih je pretor-ju javilo društvo ljubiteljev
j živali.
iiiiiiiiiiiiiftiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiii
Na zelenjadnem toliko blagu kot spomladi
Nizke cene paradižnika, zelene solate, radiča in cikorije - Jajca na debelo po 40 lir - Visoke cene kaki in jabolk
Čeprav smo že sredi novembra meseca, vendar se po živahnosti, ki vlada na zelenjadnem trgu s prodajo na debelo v Ul. S. Chiara zdi, kakor da smo spomladi, ko je na izbiro trgovcem in gospodinjam toliko raznovrstne zelenjave, da je človeku kar težko izbirati. Goričani radi segajo po zelenjavi, s katero jih zalagajo slovenske okoliške vasi; vsako leto je lepša in tudi sredi zime lahko najdeš tisto, kar si želi tudi najbolj izbirčen vegeterianec. Včeraj je bilo na trgu s prodajo na debelo nič koliko paradižnika, ki so ga prinesle na prodaj števerjanske žene in dekleta; cena je bila so-razmeroma nizka za ta čas in sicer od 60 do 70 lir za kg. Pri skoraj vseh prodajalkah si naletel tudi na cvetačo, ki so jo nudili po 20 lir, ohrovt pa je bil še cenejši od 10 do 15 lir kg. Dosti je bilo tudi cikorije, ki je bila po 30 in 40 lir, endivija solata po 60 in 70 lir ter celo pomladanska solata, katere cena je bila od 80 do 100 lir za kg. Trgovci so imeli možnost izbire špinače, ki je šla po 50, 60 pa tudi 45 lir, ni manjkalo motovilca po 100 lir kg, prav tako tudi ne zelenega radiča, za katerega so plačevali 300 lir (iprvi rez), pa tudi 200 ali celo manj. Sadja ni bilo veliko, ker je bila letošnja letina jabolk zelo revna, zato pa so poskočile cene kakem, ki so bili včeraj na prodaj na debelo po 50 ali 40
lir, v	skladiščih	pa	celo	po
65 lir.‘Jabolka so bila po 100 lir, prav takšno ceno pa je imel tudi kostanj  «»-----------------
Padec na Travniku
Včeraj okoli ene ponoči se je na	Travniku	zdrsnilo	Ci-
rilu Kutinu iz Ul. Seminario štev. 1. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili precejšnjo rano	nad	desnim
cčesom.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj je bila v Gorici najnižja temperatura ob 7. uri zjutraj in sicer 6 stopinj, naj-višja 13 stopinj pa ob 12. uri.
- KINO
CORSO. 17.00: «La legge del signore», G. Cooper, v tech-nicolorju.
VERDI. 17.00: «Sonce bo zopet vzšlo«, Ava Gardner, T. Po-\ver, Mel Ferrer, v cinema-scopu in v barvah. VITTORIA. 17.15: «X proti a-tomskemu središču«, D. Jag ger.
CENTRALE. 17.00: «Trije izven zakona« (I tre fuorileg-ge), B. Eennet.
MODERNO. 17.00: »La strage dei cavalleggeri«.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan m ponoči lekarna Villa San Giu-sto, Korzo Italia 102, tel. 31-52.
Naznanjamo žalostno vest, da je -preminil naš dragi
LUDVIK BRESCIANI (BREŠAN)
Pogreb nepozabnega bo danes 15. novembra ob 15.30 iz kapelice podgorskega pokopališča.
Žalujoči: zena Afra, hčeri Vika in Fedora, sin Kamilo z družinami in ostalo sorodstvo
Podgora, Rim, Koper, Beograd, 15.XI.1957.
GORIŠKA NABAVNO-PRODAJNA ZADRUGA
sporoča, da je v sredo, 13. t. m, nenadoma preminil njen dolgoletni predsednik
LUDVIK BREŠAN
Pogreb nepozabnega ir. zaslužnega pokojnika bo danes popoldne ob 15.30 iz kapelice na pokopališču v Podgori.
Slava njegovemu spominu!
V Gorici, dne 15. novembra 1957
Poleg obtožencev je pretor idr. Fabiani zaslišal tudi nekatere priče in pa živinozdrav-nika dr. Nibranta, ki je izjavil, da so bili obtoženci pr,-morani ubiti drozge, ki so bili pri streljanju ranjeni in da so to storili tako, da pri tem uboge živalice niso trpele.
Na osnovi teh izjav je pre tura vse tri: Braidottija, Vec chieta in Bertonija popolnoma oprostila, ker niso storili kaznivega dejanja.
* * •
9. novembra opoldne je a-gent. javne varnosti Dante Ve-nier našel v Ul. Palladio ležečega sredi pločnika 47-letnega Leopolda Vellinija iz Sveto-gorske ceste 99, ki je bil tudi močno vinjen. Odpeljal ga je na policijo in od tam v zapor, od koder so ga včeraj spravni na zatožno klop. Pretor ga je obsodil na 6 dni zapora in po-, vračilo sodnih stroškov.
* * *
Med ostalimi obtoženci je bil včeraj tudi 22-letni Antonio Montagner iz Gorice, Ui. 4. novembra 1, ki je 1. aprila lanskega leta povzročil hudo prometno nezgodo v Ločniku na križišču Ul. Brigata Re in Ul. Rialto. Montagner je vozil lambreto, ki je bila last Uga Breganta iz Podgore, ki je sedel na zadnjem sedežu vozila. Ko sta mladeniča privozila do omenjenega križišča sta opazila pred seboi kolesarja Antonija Cianija lz Ul. Žara 1, ki je vozil na skrajni desni strani. Nenadoma pa je prišlo do trčenja vozil; Ciam se je prevrnil, medtem ko je Montagner uspel obdržati ravnotežje. Ciana so morali zara ai hudih poškodb na glavi odpeljati v bolnišnico, kjer je ostal 40 dni na zdravljenju, prav tako Breganta, ki je prejel le lažje poškodbe.
Montagner se ;e moral vCe-raj zagovarjati za Cianove ,n Bregantove poškodbe.. Trdil je sicer, da on ni zakrivil nesreče, toda cestna policija je te ugotovila njegovo krivico, ker je z lambreto zavozil preveč na desno. Pretor ga je zaradi poškodb, ki jih je prizadel kolesarju Cianu obsodil na pogojno kazen 26.660 lir, plačilo
V nedeljo v Beogradu odločitev za Stockholm
Spremembe v moštvu Jugoslavije za važno tekmo proti Romuniji?
A reprezentanca Jugoslavije je včeraj v trening tekmi premagala Vojvodino s 4:2 - Nov bekovski par, nov srednji krilec in Zebec na krilu?
NOVI SAD, 14. — Jugoslovanska nogometna A reprezentanca je včeraj odigrala v Novem Sadu trening tekmo z Vojvodino in zmagala z rezultatom 4:2 (4:2). Vojvodina je nastopila brez onih igralcev, ki so med kandidati za reprezentanco, reprezentanca pa je igrala v postavi, ki naj bi nastopila tudi v nedeljskem odločilnem srečanju z Romuni za kvalifikacijo za svetovno nogometno prvenstvo.
Postava reprezentance: Bea-ra; Sijakovič, Radovič; Kalo-perovič, Krstič, Boškov; Peta-kovič, Mujič. Milutinovič, R. Ognjanovič. Zebec.
Gole so dosegli: Mujič, Mi-
gomet je enostaven in so zeli okretni. Njihova morala je na visokem nivoju: čeprav je bil rezultat prvega polčasa proti Grkom 0:0, niso izgubili živcev. Nasprotno — šli so kot revolucionarji na barikado! Tako moštvo ni moglo izgubiti tekme. Najbolj pa me skrbijo njihova krila.«
Crnkovič:	«Z magati mora-
bio, drugo nam ne preostane. Boljši smo od njih. Četudi bomo dali vse od sebe tako kot naš nasprotnik, pa bo vsekakor odločala kvaliteta.»
Beara: uMiren sem, kadar igra Spajič srednjega krilca. Zanesljivo bomo zmagali.«
Boškov: «Kaj bi še govoril? Zanesljivo bomo potovali na
i-!Ln“V„YV £etlk°I1,L\r!,Švedsko. Teže prav gotovo ne
(avtogol) za reprezentanco ter Krstič I. in Bena za Vojvodino.
Državno moštvo je torej nastopilo brez standardnih repre-zentativcev Belina, Crnkoviča in Spajiča v obrambi, brez Pa-šiča v napadu in z Zebecem na krilu. V tej sestavi je moštvo zaigralo slabše kot proti Grčiji, čeprav si je zvezni kapetan Tirnanič obetal od njega mnogo več. Slaba sta bila tako obramba kot napad. Šija-kovič ni bil kos Kratiču I.. Ognjanovič in Zebec pa se na svojih mestih nista znašla.
Glede na to, da je hotel to enajstorico postaviti Tirnanič proti Romunom, se postavija vprašanje, kakšno pot bo ubral sedaj zvezni kapetan? Ali se bo povrnil k standardni formaciji, ki je kljub vsem pomanjkljivostim proti Grkom le dosegla štiri gole, ali bo vztrajal pri eksperimentu ali pa bo ubral srednjo pot-
Razumljivo je, da vlada v jugoslovanskem nogometnem štabu preta nedeljskim srečanjem velika živčnost, saj gre za veliko odločitev:	ali	v
Stockholm ali pa ostati doma. Vodstvo in igralci, ki prevzemajo nase to odgovornost, se tega zavedajo in se po svojin močeh trudijo, da bodo zadostili svoji nalogi. Na vprašanje nekega športnega novinarja, kako gledajo na tekmo z Romuni, so trener reprezentance in nekateri igralci odgovo rili takole:
Trener Miloševič:	«.To bo
težak dvoboj za našo reprezentanco. Romuni imajo izredno fizično kondicijo, so zelo hitri, našim igralcem pa
strosKOV zasebne stranke (2 posebno ne ugaja njihov start tisoč lir) in povračilo sodnih j na prvo žogo. Brezhibno igra• stroškov.	|	jo	tudi	z glavo. Njihov no-
iiiiiiiiiiiniiniiiiiiiimiitiiiiitiiiiiiuiiMitiiiiiiimiiiiiiiiittiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiHiiiiif Po vzgledu tekmovanja za «Pokal Italijo
1. dee. prvi turnus za «Poltal Mattei»
V prvem turnusu bo nastopilo 113 moštev
FLORENCA, 14. — V nedeljo 1. dec., ko bodo prvenstvena nogometna tekmovanja prekinjena zaradi mednarodne tekme med Italijo in Severno Irsko v Belfastu 4. dec., se bo začel nogometni turnir za »Pokal Mattei«, katerega organizira medpokrajinska zveza FIGC po sistemu starega «Pokala Italije«, t. j. po sistemu direktnega izločevanja in prehajanja zmagovalcev v naslednji turnus. Tekmovanja za «Pokal Mattel« se bo udeležilo v prvem turnusu 113 moštev iz vse Italije, ki so včlanjena v med-pokrajinsko zvezo.
V treh turnusih se bo število sodelujočih moštev zmanjševalo od 113 na 57, na 28, na 14, na 7, na 4 in končno na dve finalni moštvi.
1. dec. bo odigranih 44 tekem prvega turnusa, ker so preostala moštva angažirana v zaostalih tekmah. Zmagovalno moštvo bo prejelo velik zlat pokal, katerega bo podaril odbor iz Livorna v spomin na
nogometnega voditelja Ottori-na Matteia.
Drugi turnus je predviden za 22. decembra.
KOLESARSTVO
16 etap dirke po Španiji
MADRID, 14. — Kolesarska dirka po Španiji 1. 1958 bo i-mela 16 etap brez vmesnih počitkov. Vrstni red etap: 1. etapa Bilbao San Sebas'ian, 2 San Sebastian - Pamplona, 3. Pamplona - Saragozza, 4. Sa-ragozza - Barcellona. 5. Bar-cellona - Tarragona, 6. Tarra-gona - Valencia, 7. Valencia -Cuenca, 8. Guenca - Toledo, 9. Toledo - Madrid, 10. Madrid • Soria, 11. Soria - Vitona, 12. Vitoria - Bilbao, 13. Bilbao -Santander, 14. Santander - O-viedo, 15. Oviedo - Palencia, 16. Palencia - Madrid.
Dirka se bo začela 30. aprila in zaključila 15. maja.
bo kot v Bukarešti, pa tudi tam bi morali zmagati.«
Petakovič: «Ne želim igrati zraven Milutinoviča. On ne igra dobro s krilom in ga enostavno «odreže». Prepričan sem, da poleg njega ne bom mogel dati mnogo od sebe. Toda jaz ne tvorim celega moštva. Tu so tudi ostali. Me-t nim, da bi morali nasprotnike premagati.«
Tako Jugoslovani. Kaj pa Romuni? O njih seveda ne vemo mnogo razen tega. da so v nogometu zelo napredovali in da je bila njihova zmaga proti Grkom s 3:0 povsem za služena. Pomagajmo si zato z izjavami, ki jih je dal šef selekcijske komisije romunske nogometne zveze, bivši repre-zentativec Gici Popescu dopisniku zagrebškega «Vjesnika«. Na vprašanje v kakšnem sestavu bodo Romuni nastopili proti Jugoslaviji in kaj pričakujejo od te tekme, je Popescu dejal:
«Nastopili bomo v glavnem s standardno ekipo, V tem trenutku še ni odločeno ali bo igral stoperja Brinzei ali Caricas, pa tudi mesto srednjega krilca in leve zveze še ni končno odrejeno. Na razpolago imamo več kombinacij. Od beograjskega srečanja si obetamo mnogo. Vi veste, da je naša želja, prav tako kot Vaša, potovati na Sevd-sko. Po 20 letih bi to bilo naše ponovno sodelovanje v finalu svetovnega prvenstva. Prizadevali si bomo, če bo to mogoče, da to dosežemo. Vem, da bo naloga izredno težka, ker cenim vaš nogomet. Pri na s vlada gotov optimizem glede na dejstvo, da je Romuniji dovolj neodločen rezultat, da doseže zaželjeni cilj. Meni pa se zdi, da je lahko prav to dejstvo dvorezen meč, na katerem se lahko porežemo. Toda prepustimo dogodkom, da nam dajo odgovor na to vprašanje.»
Romunska nogometna reprezentanca je doslej odigrala 146 medržavnih tekem. Zmagala je 59-krat, razmerje golov pa je 278:301 v njeno škodo.
V poslednjih dveh srečanjih z Jugoslavijo so Romuni zmagali v Beogradu z 1:0 m igrali neodločeno v Bukarešti 1:1.
NOGOMET
času svojega bivanja v Italiji zaslužil nad 200 milijonov lir.
1. dec. bodo odigrane prekinjene tekme
MILANO, 14. — Izvršni svet nogometne zveze je sklenil, da bodo tekme B in C lige. ki so bile preteklo nedeijo odložene zaradi slabega vremena, odigrane 1. dec. Za vse ostala odložene ali prekinjene tekme niso sprejeli nobenega sklepa.
1. dec. bosta odigrani tudi anticipirana tekma med Mes-sino in Modeno ter posticipi-rana med Pratom in Cagliarijem.
S A H
VEGENINGEN. 14. — Po preKinjenih partijah iz prejšnjih kol je stanje conskega turnirja v Vegeningenu po IX kolu naslednje: Szabo 8,5, Lar-sen 7, Uhlman, Trifunovič 6.5, Donner 6, Stahlberg 5,5, Olaf-son 4,5 (2), Iv kov 4 itd.
Trifunovič je v prekinjeni partiji z Clarkom dosegel celo točko.
BOKS
Machen premagal Jacksona s tehničnim knock-outom
SAN FRANCISCO, 14. — Bo-ksar težke kategorije EddiB Machen je premagal s tehničnim knock-outom v 10. rundi Jimmyja «Hurricana» Jacksona m si s tem še povečal iz-glede za dvoboj za svetovno prvenstvo s Floydom Patterso-nom. Dvoboj, ki je bil sinoči; je bil predviden na razdaljo 12 rund.
Machen, ki deslej v svojih 24 profesionalnih dvobojih se ni doživel poraza, je zruš'1 Jacksona za 5” ž* v prvi rundi. Nato je vztiajal v napadih, toda Jackson se je dobrO branil in ni več padel na tla. Do tretje runde se je Jackson samo branil, natrt pa je začel tudi napadati. P» četrti ruttat je Jacksonu zateklo oko. Machen je obdržal pobudo do desete runde ko je sodnik prekinil dvoboj in proglasil Ma-chena za zmagovalca s tehničnim k. o. Ob prekinitvi dvoboja Jackson na desno oko sploh ni več videl.
loi se pripravlja
MILANO, 14. — Že 10 dni se Duilio Loi vestno pripravlja v dvorani dirkališča Vigo-relli na dvoboj s Felixom Chiocco za evropsko prvenstvo lahke kategorije, ki bo v Milanu 30. nov. Z intenzivnimi telovadnimi vajami je Loi skoraj že dosegel predpisano maksimalno težo za svojo kategorijo. V ponedeljek bo začel trenirati skupno s svojimi tre-nerji-boksarji.
iitiiiiiilliiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitullfi«1*
Trening pred težkim srečanjem v Bresciji
Triestina-Pro Gorizia 4:2
Claut - vredni namestnik Bellonija - Mazzero izven forme Petagna v krilski vrsti - Rimbaldo v napadu
SZ - Poljska v Leipzigu
VARŠAVA, 14. — Tretja odločilna tekma med SZ in Polj sko v 6. evropski izločilni skupini za svetovno nogometno prvenstvo, bo v Leipzigu v Vzhodni Nemčiji. Tekma je po trebna zato, ker imata v končni lestvici skupine SZ in Poljska po 6 točk.
Davki in Jeppson
NEAPELJ, 14. — Zaradi neporavnanih davčnih obveznosti, so danes bivšemu igralcu Napolija Hasse Jepp--.onu zaplenili avto Alfa «1900 Spy-der». Jeppson bi moral za obdobje zadnjih 6 let piačati za dohodninski in dopoiuni davek 10 milijonov lir. Davčni urad je ugotovil, da je Jeppson v
GORICA, 14. — Triestina je danes v okviru priprav za tekmo v Bresciji odigrala trening tekmo s Pro Gorizio. Tekma bi morala biti po prvotnem sklepu v Krminu, odigrali pa so jo na igrišču Pro Gorizie pred maloštevilnimi gledale.
Triestina je zmagaia i re zultatom 4:2 (3:1). Kole so dosegli: v prvem polčasu v 10’ in 12’ Milani (T.), v 29’ Mazzero (T.), v 44’ Masat (G.); v drugem polčasu v 18’ Maran-gon (G.) avtogol, v 20’ Fortu-nato (G.).
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Triestina:	(prvi polčas) -
Marzuttini: Claut, Castano; Pe-tagma. Varglien. Tuiissi; Szo-ke, Rimbaldo. Milani. Mazzero, Petris. (Drugi polčas) — Marzuttini:	Dudine, Castano;
Petagna. Freschi. Tuiissi; Re* nosto, Brach, Milani, Rimhai-do, Petris.
Pro Gorizia:	Tomasella,
Sant, Moretti; Pischi, Maran-gon, Marussi; Fortunato. Rigo-nat. Masat. Trevisan, Tomat.
Trener Olivieri je. postavil v prvem polčasu -na igrišče postavo ki bo verjetno nastopila v Bresciji, z izjemo vratarja Marzuttinija, ker se računa, da bo do nedelje titulami vratar Bandini, ki je v postelji /. mrzlico (toda ne azijsko!) o-zdravel. Claut je zelo dobro naidomestil Bellonija, ai ne bo mogel nastopati vsaj dva meseca zaradi pretegnjene mišice v nogi. Končno je Olivieri ponovno Vključil v moštvo starega Petagno na mesto desnega krilca, Rimbalda pa je pomaknil v prvo vrsto najprej za desno nato pa za levo zvezo
Triestina je bila skoraj ves čas, posebno pa v prvem polčasu, v terenski premoči, ki pa je ni znala adekvatno izraziti z goli. Nasprotno: po prvih dveh Milanijevih in po tretjem Mazzerovem golu, je začela Pro Gorizia pogosteje prehajati v protinapade, v karih se je odlikoval srednji napadalec Masat, ki je v 44’ tudi dosegel - gol. V tem delu i-gre sta med Tržačani najbolj zadovoljila Szolke in Petris, Mazzero pa je igral tako slabo, da ga je Oliiveri v drugem polčasu izključil iz formacije.
V drugem polčasu se je
Triestina takoj vrgla v napad in Renostov strel s kriia je Ma-rangon nesrečno preusmeril v lastno mrežo. Takoj nato je V protinapadu Fortunato postavil končni rezultat. Med Goričani se je v drugem delu igre odlikoval napadalec Masat, pri Triestini pa Renosto m rezervni branilec Dudine.
Po tekmi se Olivieri še ni dokončno odločil glede postave, ki pa bo vsekakor zelo odvisna od tega, če bo Bandini lahko nastopil. Bellonija bo za gotovo nadomestil Claut, odprto pa je še vprašanje uporabe Attillija oz. Olivierija.
BOKS
BUENOS AIRES, 13. — Dvoboj za svetovno prvenstvo muš-je kategorije med Perezom in Martinom, ki bi moral' oiti 23-nov., so preložili na 30. nov. * * *
NEW YORK. 14. — Julius Helfand, predsednik newyor-ške komisije in svetovnega boksarskega odbora je sporočil, da je vseh šest boksarjev, ki so bili izbrani za preiiminami turnir za svetovno prvenstvo srednjelahke kategorije pristalo na sodelovanje v turnirju. Vendar pa se zdi, da imajo organizatorji težave z organizacijo posameznih dvobojev. Doslej se uspešno razvijajo Dogajanja same za en dvoboj in sicer med Mehikancem Gašperjem Ortega in Kubancem Isaa-com Loga rtom. Dvoboj naj b» bil decembra v Clevelandu.
oatuvnrDi uredim STANISLAV HENKO riška Tlskarslr* zavoa ZTT • Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes z začetkom ob 18. uri film:
«Očarljivi pustolovec »
Igra GARY COOPER
LOJZ
KRAIGHER
Roman
^i
KONTROLOR I ŠKR0BARrr1
Belna je priznaval, da ne razpolaga z močnim medijem. Še tega ni mogel prav določiti, kdo izmed navzočih bi bil medij. A zatrjeval je, da za te malenkostne pojave, ki jih tu izzivamo, ne potrebujemo močnega posredovalca. Bistvo medija obstoji v lastnosti, da izpuhteva nekakšen fluidum, ki omo-gočuje materializacijo duhov. Ti se potem pojavljajo v prikaznih in fantomih, ali pa samo posredno z gibi j aj i in dotik-ljaji, premikanji, udarci itd. Za tak hokus-pokus ni potreba močnega medija. Toliko fluida izžareva slehernik, da se more v večji družbi pojaviti radovoljen duh s trkanjem in ropotanjem v mizni plošči, z vzdigovanjem in udarjanjem miznih nog.
Mela se je namrdnila, ko ml je odzdravila ob vstopu. Berta je prebledela in zasledovala z ostrimi pogledi vsako mojo kretnjo. Sovraštvo, ki je bruhalo iz teh pogledov, me je fizično bolelo, tudi ce	sem bil obrnjen	proč od nje.	Kakor da
se zabadajo konice dveh bodal v meso	— vedno sem	se	moral
umikati pred njenimi	očmi.
Čudim se ženski.	Za strahovitega	pokvarjenca	me	mora
imeti, za zapeljivca non plus ultra. In vendar sem se ves čas komaj zmenil za njeno Melo. In vendar — ali sem jaz zapeljal Berto? Lahko bi trdil, da je zapeljala ona mene... Zdaj pa tolik strah! — Odkar je nisem videl — skrivala se mi je ves čas — so ji lica še mnogo bolj nabrekla in posinjela, telo ji je bilo spačeno do skrajnosti.
Mela je bila lepa. Elegantno in zapeljivo oblečena, kakor modni vzorec iz francoskega žurnala. Ko bi se ne držala tako neizrečeno hladno, ko bi se ne zavijala v svoj neogibni šal,
bi marsikdo zdivjal za njo. A včasih je celo zašklepetala z belimi zobmi in vztrepetala z rameni, kakor da prezeba sredi tople sobe. Koren je bil vseeno do blaznosti zaljubljen vanjo. In zdelo se mi je, da je tudi Melo nagonsko vleklo k njemu. Njegova vdana ognjevitost ji je obetala največ toplote. Na Silvestrovi veselici je večinoma plesala z njim. Finale po kadrilji jo je bil celo razgrel, da je ležala s prav prisrčno ljubkostjo v naročju svojega fanta. «La bella Mela« ji je zrekel dr. Z-ižek; bila je kraljica plesa.
Belna je bil nekaj dni razžaljen, ko je slišal, da sem se zaročil s Filipino. Njegove sive oči so se mi srdito rogale iz koščenega obličja: Tak bonbon za vržeš? Lep okus imaš! — Ko bi vedel za primernejšega ženina, bi pustil morda mene v miru. A dr. Hojnik, sodni adjunkt, je že imel nekje nevesto in se je vozil vsak teden k nji; z Rupnikom se ni posebno razumel in — kdaj bo ta še advokat? Med ostalimi pa je bil gospod Arnošt Škrobar, c. kr. davčni kontrolor, brez dvoma najodličnejša partija. Sicer so ga bile še druge lumparije napeljale name, a kar je res, je res: partija smo! — O, partija pač! Ko bi ti, moj dragi Belna, samo poznal dolgove in obveznosti te najodličnejše partije! Tista dotica, ki jo odšteješ Meli — tebi samemu bi se zasmilila! — A zadnje dni ga je zopet prevzela filksna ideja, poskusiti je hotel še najskrajnejše. Bilo je skoraj kakor blaznost. Z žgočimi očmi se je ogledal zdaj pa zdaj po svoji ženi in premeril njeno stanje. Grozeča mržnja mu je bliskala iz omejenega obraza. Ali ga vseeno vodi gola maščevalnost?...
Razpoloženje je že od kraja precej napeto. Po uspehih zadnjih sej so postali udeleženci zamišljeni in resni, skrivnostni doživljaji so jih bili navdali z majhno grozo, šemve razigranosti začetnih sej ni več. Stroga volja in odločnost hišnega gospodarja — neustrašenost ponorelega fanatika — oklepa družbo s sugestivno silo.
Belna stremi za ciljem brez ovinkov, po najkrajši poti.
Luč je upihnjena. Oko se mi razgleda po temi, pa komaj razločim tu in tam posamezen obris oseb, nejasen in dvomljiv.
Cez pet minut se že prijavi duh z udarci mizne noge.
«Kdo si, ki si se oglasil?« vpraša Belna mirno in svečano.
Po dolgotrajnem, mučnem štetju udarcev, po določitvi črk in zlogov, se končno glasi odgovor:
«Tvoj prijatelj Križanič.«
Križanič je bil nadučitelj pri Sv. Uršuli in je umrl komaj pred nekaj meseci.
Belna ga začne izpraševati po njegovem življenju onkraj groba. Odgovori so frazasti, nejasni, brezpomembni. Nato slede vprašanja o — bodočnosti. Tudi Volčič vpraša nekaj. Prerokovanja so zavita in dvoumna, ali pa ob sebi umevna. Nekateri kritikujejo duha, očitajo mu nesposobnost in nevednost.
«Mir!» ukaže Belna.
»Posebno talentiran ni bil nikdar!« reče tiho Volčič; Rupnik se zasmeje.
»Prosim mir!« ponavlja Belna.
»Ali se omoži katera tu navzočih gospodičen?«
«D a.»
»Katera?«
«Tvoja hčerka.«
»Mela?«
»Ali imaš še katero?« zagodrnja srdito Berta.
A Belna mora vedeti za gotovo:
«Mela?»
«Da.»
»Letos?«
«Da.»
«Ali je njen ženin tu navzoč?«
«Da.»
Meni je že tesno. Rupnik se hihiče; Volčič vzklikne kratko In prebrisano:
«Aha!»
Drugi pošepetavajo med seboj.
«Prosim, mir!«
Berta se premakne s stolom:
«Te neumnosti bo menda že dovolj?«	✓
Mela vzdihne vsa v skrbeh:
«Ah, papaček — nehaj, prosim!«
«Mir!« zavpije Belna.
Samci smo štirje: Rupnik, Bratko, Koren in jaz. Gospodar naroči, da naj odgovarja Križaničev duh z udarci: za Rupnika enkrat, za Bratka dvakrat, za Korena trikrat in zame štirikrat ...
Vse je pozorno in napeto. Samo gospodinja se premakne zopet:
«Tega ne dovolim. Prižgite luč!«
«Mir, ti pravim!« zdivja njen mož pridušeno.
Berta mrmra strupeno; pa se vendar pomiri:
«Kako bo odgovarjal?«
Belna ponovi določbo.
«No — pa naj bo! Dobro torej!« se vda nazadnje ona. «Ah, ne, papaček!« vzdihne zopet Mela. »Počakaj, da »e jaz odstranim!«
»Ostani! Ne prekini zveze!« ukazuje oče.
«No, torej!« se oglasi Berta porogljivo.
Belna pa povzdigne glas svečano:
«Kdo bo ženin moje hčerke Mele?«
«Ali imaš še katero?« se norčuje zopet žena.
A družba ostane mirna. Tišina je napeta in pričakujoča. Miza udari enkrat..; udari dvakrat...
Dr. Rupnik se nagne k Volčiču in vzdihne smešno-tožno: «Propadel sem!«
Miza udari tretjič...
Bratko se nasmehne kratko:
»Ha... Zdaj glej, Koren!«
Težak tfzdih mu je odgovor.
Nekaj poka v mizi... na strani gospodinje so šumela krila...
Tišina je neznosna...
«Kdo pritiska? — Kdo leži na mizi?« se zadere Belna.
Pest zabobni po plošči.
Rupnik zapali vžigalico...
TNadaljevanje sledi)