odgovor v predalu ma IZDAJATELJ Elektro-Slovenija, d.o.o. Glavni in odgovorni urednik: Brane Janji} Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Toma` Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA[ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail:brane.janjicdeles.si predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kova~i~ (El. Gorenjska), Nata{a Toni (TE-TOL), Vladimir Vaupoti~ (SEL), Jadranka Lu`nik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc @galin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oro`im Kop~e (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Nino Maleti~ (EGS-RI Maribor), Drago Skorn{ek (TE[), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jo{ko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana Peter @ebre MAXILINE d.o.o. Ljubljana DELO TISKARNA d.d., Ljubljana je vpisan v register ~asopisov pri RSI pod{t. 746. Po mnenju urada za informiranje {t. 23/92 {teje NA[ STIK med izdelke informativnega zna~aja. NA[ STIK je brezpla~en. Naklada 8.000 izvodov Prihodnja {evilka Na{ega stika izide 30. novembra 2000. Prispevke zanjo lahko po{ljete najpozneje do 20. novembra 2000. atematika je na `alost mnogih zelo natan~na veda in ~e minusi niso pokriti s plusi, se ra~uni preprosto ne izidejo ali dru-ga~e re~eno, ~e se delamo, da problemov ni, to {e ne pomeni, da tudi v resnici ve~ ne obstajajo. Ravno nasprotno, izku{nje ka`ejo, da prelaganje re{evanja problemov v prihodnost {e nikoli ni prineslo njihove la`je razre{itve, temve~ so se zadeve po pravilu {e veliko bolj zapletle, s tem pa postale {e te`je razre{ljive. Omenjena zgodba v celoti velja tudi za ceno elektri~ne energije, katere raven `e vrsto let zaostaja za potrebami slovenskega elektroenergetskega sistema oziroma je celo pod uradno priznanimi stro{ki za ohranitev normalnega delovanja sistema, ki naj bi se v prihodnje enakopravno spopadal z evropsko konkurenco. Tako je denimo, vlada aprila letos sprejela globalni plan poslovanja in v njem zavestno dopustila izgubo v vi{ini 26,7 milijarde tolarjev, pri ~emer se je tudi zavezala, da bo finan~ni primanjkljaj vsaj delno ubla`ila s podra`itvami med letom, ki naj bi po ocenah prinesle za 3,7 milijarde tolarjev dodatnega prihodka. To namero je nato v prvi polovici leta oziroma s po-dra`itvijo prvega maja v povpre~ju za 3,5 odstotka tudi delno izpolnila, neuresni~en pa je nato ostal drugi del, saj so vsi nadaljnji zahtevki za spremembo cen elektri~ne energije in omilitev te`avnega gospodarskega polo`aja slovenskega elektrogospodarstva ostajali v predalu, pri ~emer je bila {e najve~krat dana `e velikokrat sli{ana obrazlo`itev, da je treba vso stvar {e tehtno prou~iti, ker gre za zapletena razmerja in pomemben vpliv na inflacijska gibanja.V zadnjem ~asu {e tak{nih razlag ni bilo ve~, po mnenju poznavalcev pa je to vpra{anje, ob kopici drugih {e odprtih elektroenergetskih ran, postalo tudi povsem nepomembno.Verjetno gre zasluga za to tudi spoznanju, da dodatna milijarda tolarjev ve~ pri `e tako neskromnem predvidenem leto{njem milijardnem primanjkljaju ne pomeni kaj dosti, ter tradicionalnemu pre-pri~anju, da bo to vpra{anje vendarle »la`je« re{iti enkrat v bli`nji prihodnosti. Pa ga bo, ob napovedanem odprtju trga in z njim povezanimi povsem novimi pravili igre, res? www.eles.si tema meseca Stavka sde NAZApDNrJeElo`ena ^eprav je stavkovni odbor Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije konec septembra in v za~etku oktobra nastopil zelo odlo~no in napovedoval, da se Sloveniji obeta skoraj{nja zatemnitev, ~e v pogajanjih z vladnim partnerjem ne bo dose`en napredek, se v bistvu ni zgodilo ni~ pretresljivega. Na seji konference SDE so 13. oktobra 2000 sklenili, da se stavka v energetiki, ki je bila napovedana za 19. oktober, prelo`i na ~as po volitvah in konstituiranju nove vlade. Ko ot je v sporo~ilu za javnost pojasnil stavkovni odbor Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije, so na omenjeni seji konference obravnavali poro~ila o opozorilni stavki v energetiki, ki je bila ure-sni~ena 10. oktobra. V dru`bah so delavci na zborih podprli stavkovne zahteve, na posameznih zborih pa so stavkajo~i oblikovali {e dodatne stavkovne zahteve. V treh dru`bah so bili sklicani izvr{ni odbori sindikata, ki so tudi podprli stavkovne zahteve, zaradi narave dela pa delavci v teh dru`bah niso prekinili z delom. ^lani centralnega stavkovnega odbora SDE in pogajalske komisije so konferenci poro~ali o rezultatih pogovorov s predstavniki vlade o stavkovnih zahtevah. Po temeljiti razpravi je konferenca SDE ugotovila, da so se v ~asu od napovedi stavke v energetiki do 13. oktobra predstavniki sindikata dvakrat sestali s predstavniki vlade RS. Na pogovorih se je pokazalo, da predstavniki vlade niso pripravljeni na pogajanja, kljub temu, da so predstavniki sindikata dodatno utemeljevali vse stavkovne zahteve. Nadalje je konferenca SDE ugotovila, da sedanja vlada RS, kljub zagotavljanju, da je evropsko naravnana, brez argumentov odklanja pogajanja in s tem dokazuje, da ji ni do socialnega dialoga. Z zavra~anjem pogajanj je vlada tudi kr{ila 4. ~len Zakona o stavki, predvsem pa je z njenim dejanjem pokazala, da ne razume pomena socialnega dialoga, ki vlada v razvitih dr`avah Evropske unije. Poleg tega je konferenca SDE ugotovila, da se ta vlada ukvarja predvsem sama s sabo, ter da ni dorasel partner, zato je verjetnost, da bi s pogajanji re{ili zahteve stavkovnega odbora, minimalna, ne glede na ostrino sindikalnega boja. Severin Maffi, dr`avni sekretar za energetiko na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, je ocenil zahteve stavkovnega odbora kot splo-{ne, neargumentirane in nekonkre-tizirane. Glede samih stavkovnih aktivnosti pa je menil, da je SDE zagre{il nekaj formalnih nepravilnosti, ki niso v skladu z zakoni in drugimi predpisi. Glede na omenjene ugotovitve je konferenca SDE sklenila, da se stavka v energetiki, ki je bila napovedana za 19. oktober 2000, prelo`i na ~as po volitvah in konstituiranju vlade RS. Po oblikovanju nove vlade bo stavkovni odbor SDE posredoval vladi in pristojnemu ministru stavkovne zahteve skupaj s pozivom na pogajanja, konferenca SDE pa bo na podlagi odziva in rezultatov pogajanj sklepala o nadaljnjih aktivnostih. ZADEVE SO SE ZAOSTRILE @E SEPTEMBRA Potem, ko si je predsedstvo SDE `e dalj ~asa prizadevalo, da bi v tvornem pogovoru s predstavniki lastnika elektrogospodarskih podjetij, premogovnikov in naftno-plinskega gospodarstva razre{ilo najbolj pere~a vpra{anja s podro~ja energetike, so se zadeve septembra tako zaostrile, da je bil po trditvah sindikata prekinjen vsakr{en socialni dialog. S tem pa so v sindikatu dejavnosti energetike tudi ocenili, da je nastopil trenutek, ko jim za obrambo pravic ~lanov `al ne ostane ni~ drugega, kot da pose`ejo po skrajnem sredstvu, razglasitvi splo{ne stavke v energetiki. Predsednik SDE Franc Dolar je na ti- 2 brez varovalke skovni konferenci 29- septembra pojasnil, da se predstavniki vlade kljub večkratnim opozorilom ne odzivajo v duhu spoštovanja pogajalskih partnerjev in socialnega dialoga, še več, vlada ne uresničuje niti že dogovorjenih sklepov, zakonov in sporazumov, s čimer je ogrožena socialna varnost članov sindikata. To se je še posebej pokazalo pri reševanju problematike družbe Nafta Lendava, uresničevanju zakonodaje, povezane z rudarsko problematiko, pa tudi spoštovanja nekaterih drugih že dogovorjenih zadev. Kot je poudaril Franc Dolar, je sindikat vlado doslej že večkrat pozval, naj zagotovi ustrezno navzočnost predstavnikov sindikata v procesih preoblikovanja elektroenergetskih družb in jih tudi vključi v pripravo nekaterih podzakonskih aktov, saj naj bi tako bilo tudi lažje uveljaviti načrtovane spremembe v posameznih energetskih družbah, a je tudi tu, kljub številnim obljubam, ostal bolj praznih rok. Ker so se razmere v zadnjih mesecih še poslabšale in vsi poskusi sindikata, da bi predstavnikom vlade razložil nakopičene probleme, ki jih je treba nujno rešiti, ostajajo pri vladi brez pravega in jasnega odgovora, se je predsedstvo SDE odločilo, da podrobneje prouči razmere in jih obravnava tudi na seji vseh treh konferenc sindikata dejavnosti energetike Slovenije, kjer so nato sprejeli sklep o napovedi stavke v treh korakih. Tako so se odločili za postopno stopnjevanje pritiska in sklenili, da bo SDE pred napovedano generalno stavko (19- oktober) organiziral dve opozorilni stavki, in sicer najprej 4. oktobra protestni shod v Dolgi vasi, nato pa še 10. oktobra zbore delavcev v podjetjih elektrogospodarstva, premogovništva in naftnega gospodarstva. Kot je takrat na tiskovni konferenci pojasnil Franc Dolar, bo splošna stavka v energetiki, če SDE-ju do 19- oktobra ne bo uspelo doseči izpolnitve vseh zahtev, potekala tako, da bodo zaposleni v energetskih podjetjih oskrbovali in popravljali le tiste dele elektroenergetskega sistema, ki so nujni za oskrbo bolnišnic, vodovodnih črpališč in drugih objektov življenjskega pomena oziroma izvajali delo zgolj v tistem obsegu, ki je potreben za zagotovitev varnosti dela, naprav in premoženja državljanov ter izvajanje mednarodnih pogodb. Z drugimi besedami, pravih izklopov naprav ne bo, je pa po izkušnjah vzdrževalcev, obratovalcev in drugih, ki vsak dan skrbijo za nemoteno oskrbo z električno energijo, mogoče KONFERENCA SDE JE NA SEJI 29. SEPTEMRRA 2000 SPREJELA NASLEDNJE STAVKOVNE ZAHTEVE: . Zahtevamo konkretno opredeljeno celovito sanacijo družbe Nafta Lendava, d.o.o., v skladu z že sprejetim sklepom vlade RS in zahtevami sindikata družbe Nafta Lendava. 4Zahtevamo, da vlada omogoči vključitev predstavnikov sindikata v pripravo predlogov o preoblikovanju družb elektrogospodarstva tako na ravni družb kot na ravni sistema. ) Zahtevamo, da bodo predlagane spremembe v organizaciji družb elektrogospodarstva temeljile na predhodnih analizah obstoječega stanja ter predvidenih učinkih oziroma posledicah načrtovanih sprememb. bZahtevamo korektno kontinuirano in popolno izvajanje sprejetih zakonov o zapiranju rudnikov, aktivno angažiranje vlade oziroma pristojnih ministrstev pri zagotavljanju tekočega izvajanja sprejetih in dogovorjenih nalog in aktivnosti, ki jih nalagajo sprejete obveznosti. ) Zahtevamo podpis protokola o socialnem dialogu med vlado RS in SDE. ^Zahtevamo uresničitev sprejetih dogovorov z vlado RS v zvezi s socialnim in ekonomskim položajem delavcev v energetiki. NEVIDNE ROKE b t/ako seje nakopičila in kam se je sprostila energija, kije bila vložena v napovedano stavko SDE? Kaj so 13. oktobra ugotovili sindikalisti, ki so dva tedna pred tem državi zazugali s temo in tako spodbudili prodajo sveč? Zunanji okvir tokratne zgodbe bi lahko ponazorili z magično sceno, ki jo razsvetljujejo ali za-temnujejo znane podobe in stalnice v magičnem trikotniku med politiko, državo in energetiko. Več kot trinajst dni seje tresla skrivnostna zgradba partnerskih odnosov med vlado in SDE-jem. Naposled so sindikalisti prav ob polni luni, točno v petek, 13. oktobra, blizu 13. ure, na konferenci SDE ugotovili, daje vladni partner postal že tako neresen in brezbrižen, da se zanj ne splača več izgubljati dragocene energije. Zato si stavke 19. oktobra sploh ne zaslužil Je možno vsaj za trenutek ujeti žogico v magičnem trikotniku, sijopobliže ogledati in jo vsaj nekoliko osmisliti? Ker se nenehno odbija, je v trenutku, ko pogled usmerimo v eno smer razmišljanja, že na drugem koncu. Vse, kar biva na tem svetu, je le bežen preblisk meteorja ali pa še to ne. Zvezda, ki jo občuduješ v jasni noči, je morda prenehala obstajati že pred pred milijardami svetlobnih let. Jedro konfliktne situacije med vlado in SDE-jem se gotovo ni zgostilo v žarečo maso letos, pa tudi lani ne. Korenine tega spora poganjajo iz minulih obdobij, v katerih vladni in sindikalni pogajalci niso mogli ali hoteli pravočasno dojeti krute realnosti bližajočega se trenutka. In rezultati so pač na dlani. Uspešen dialog med vlado, sindikati in drugimi udeleženci v demokratičnem svetu temelji na prostovoljnih pogajanjih, medsebojnem zaupanju, enakopravnem pogovoru in dejanskem uresničevanju sprejetih dogovorov. Če eden od socialnih partnerjev prekrši dano besedo, je igra zaradi nespoštovanja osnovnih pravil dialoga v trenutku končana. Seveda pa so uspešna samo tista pogajanja, ki udeležence pripeljejo do sprejemljivega sporazuma. To pa je predvsem stvar znanja, spretnosti in raznih veščin, kijih v razvitem svetu poučujejo na znamenitih univerzah. Znana so vodila Harvardskega projekta o pogajanjih. O tem bosta v prihodnje morala veliko bolj razmišljati tako vlada RS kot SDE, če želita za pogajalsko mizo poslati take ljudi, ki v okviru socialnega dialoga ne bodo nastopali z argumenti moči, temveč z močjo visoke etike in znanja. MIRO JAKOMIN 3 07 tema meseca zaradi najrazličnejših okvar pričakovati postopno odmiranje delov elektroenergetskega sistema in posledično v nekaj dneh tudi večje prekinitve dobav električne energije. Splošna stavka bo trajala do izpolnitve vseh stavkovnih zahtev oziroma do sprejetega dogovora med vlado in sindikatom. Ob napovedi stavke je predsednik SDE Franc Dolar še enkrat poudaril, da pri tem ne gre za kakršnekoli politične razloge, temveč preprosto za dejstvo, da je sindikat dejavnosti energetike ostal pri iskanju rešitev za nakopičene težave, s katerimi se srečujejo njegovi člani, brez pravega sogovornika. Takšno stanje, pa je glede na resnost položaja in velikost težav, povsem nesprejemljivo. Prekinitev socialnega dialoga je po mnenju sindikata energetike tudi v nasprotju z zahtevami Evropske unije in o nastalih razmerah so tudi že obvestili pristojno komisijo v Bruslju. Hkrati pa so iz vseh mednarodnih organizacij, v katerih aktivno sodelujejo, kot sta denimo Evropska federacija rudarjev, kemikov in energetikov EMCEF in evropski sindikat javnih služb PSI, prejeli pisma podpore, ki so jih omenjene organizacije naslovile tudi na slovensko vlado. MINISTRSTVO TBUELJTTO PROUČILO ZAHTEVE SDE Kot je konec septembra povedal državni sekretar za energetiko Severin Maffi, je Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije popolnoma enakovreden partner v pogajanjih z vlado. Predstavniki Ministrstva za gospodarske dejavnosti s sindikatom že ves čas mandata sodelujejo korektno, na podlagi partnerskih odnosov. V zadnjem trimesečnem obdobju sindikalisti s strani MGD-ja niso bili nikoli odklonjeni in so bili sprejeti takoj, ko je čas dopuščal. Na podlagi dosedanjih srečanj in pogovorov so na MGD-ju temeljito proučili vse sindikalne želje, pripombe in kritike. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti se od nastopa mandata intenzivno ukvarja z reševanjem pereče problematike družbe Nafta Lendava. Septembra so se predstavniki MGD-ja mudili na obisku v Nafti Lendava in se z vodstvom družbe dogovorili za določene aktivnosti. V zvezi s tem srečanjem je vlada na seji 21. septembra 2000 sprejela več sklepov. V prvi točki je vlada pooblastila Ministrstvo Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije je 4. oktobra 2000 ob podpori Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in drugih sindikatov iz pomurskih podjetij uresni~il opozorilno stavko oziroma protestni shod v Dolgi vasi in za dve uri zaprl promet na mednarodnem mejnem prehodu. za gospodarske dejavnosti, da s solastnikom Nafte Lendava, Petrolom, in v sodelovanju z upravo dru`be Nafta Lendava pripravi predlog reorganizacije te dru`be. V drugi to~ki je vlada nalo`ila Zavodu Republike Slovenije za blagovne rezerve, da po pridobitvi soglasja ve~inskega lastnika Nafte Lendava od te dru`be takoj odkupi rezervoar-ski prostor v skupni vrednosti do 200 milijonov tolarjev. V tretji to~ki je vlada nalo`ila MGD-ju, da skupaj z ve~inskim lastnikom in upravo dru`be Nafta Lendava pripravi program prestrukturiranja te dru`be in ga predlo`i Komisiji za nadzor dr`avnih pomo~i, ki v skladu s tem programom obravnava pogodbeno dokapitalizacijo v vi{ini 400 milijonov tolarjev. V ~etrti to~ki je vlada nalo`ila upravnemu odboru Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, da uskladi 4 letni na~rt dela zavoda za leto 2000 tako, da bo zavod namesto doslej planiranih nabav p{enice in koruze lahko kupil dodatni rezervoarski prostor za naftne derivate in dodatne koli~ine naftnih derivatov v skupni vi{ini, ki ustreza doslej danim obljubam Republike Slovenije v dodatnih pojasnilih k Pogajalskim izhodi{~em za po-dro~je energetike (zagotavljanje 90 dnevnih obveznih rezerv naftnih derivatov). V peti to~ki je vlada nalo`ila MGD-ju, da prou~i mo`nosti za izgradnjo plinske termoelektrarne na obmo~ju Nafte Lendava z vidika potreb slovenskega energetskega omre`ja in gospodarnosti nalo`be. V {esti to~ki je vlada nalo`ila Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, Ministrstvu za okolje in prostor in javnemu podjetju Eles, da prou~ijo mo`nosti zgraditve 400 kV daljnovoda med morebitno plinsko termoe- lektrarno v Lendavi in mad`arskim elektroenergetskim omre`jem ter mo`nosti zgraditve ustreznih plinovodov, tako z vidika prostorskih planov, kakor tudi z vidika investicijske upravi~enosti in bilance ogljikovega dioksida. V sedmi to~ki pa je vlada nalo`ila Ministrstvu za okolje in prostor ter Ministrstvu za promet in zveze, da prou~ita mo`nosti za `elezni{ko povezavo med Lendavo in Beltinci tudi z vidika bilance ogljikovega dioksida. Kot je poudaril Severin Maffi, je Ministrstvo za gospodarske dejavnosti glede omenjenih sklepov takoj za~elo uresni~evati vse potrebne naloge. Prvi pogoj za vse dejavnosti pa je, da v Nafti Lendava pripravijo predlog reorganizacije dru`be. O tem so na-tan~no seznanjeni tudi predstavniki SDE-ja. Sicer pa na MGD-ju pri~akujejo, da bo kmalu podpisana pogodba s svetovalno organizacijo, na podlagi katere naj bi potem razpisali mednarodni javni razpis za stra-te{kega partnerja, ki bi investiral v rafinerijo (pogodba je trenutno v postopku usklajevanja). V tej rafineriji bi morali zagotoviti ustrezne koli~ine letne proizvodne po kriterijih, ki bodo veljali v Evropski uniji po letu 2005. V zvezi z izvajanjem zakonov o zapiranju rudnikov rjavega premoga Zagorje, Senovo in Kani`arica je dr`avni sekretar za energetiko pojasnil, da subvencioniranje poteka te-ko~e in v skladu s sklenjenimi pogodbami in aneksi. Operativne aktivnosti potekajo v skladu z zakonskimi opredelitvami, in sicer vzporedno za vse tri vsebinske sklope (rudnik, elektrarna in regija). V zvezi s problematiko pla~ v energetskem sistemu pa je Severin Maffi povedal, da so na podlagi septembrskega sestanka med predstavniki MGD-ja in SDE-ja v gospodarskem ministrstvu pripravili 5 tema meseca PO PODATKIH SDE-JA SO SE V ^ASU OD 6. SEPTEMBRA DO 13. OKTOBRA 2000 ZVRSTILI NASLEDNJI POMEMBNEJ[I DOGODKI: 6. september: Delovni sestanek z dr`avnim sekretarjem za energetiko glede zadev, ki so pozneje postale stavkovne zahteve. Severin Maffi je podal le na~elne informacije brez to~no dolo~enih na~inov re{evanja in rokov za izvedbo. V zvezi s korekcijo pla~ je bilo dano zagotovilo, da bodo pripravili predlog in ga skupno obravnavali. 20. september: Predlog korekcije pla~ je SDE-ju predstavil strokovni delavec Djordje @ebeljan, brez mo`nosti, da bi opravili razgovor z dr`avnim sekretarjem za energetiko in uskladili stali{~a. 22. september: Predstavniki SDE-ja so posredovali pismo predsedniku vlade in ministru za gospodarske dejavnosti, ju seznanili z vsebino zahtev in hkrati obvestili, da bodo uporabili druge oblike sindikalneg nastopa, tudi skrajne, ~e ne bo pri{lo do dogovora. 29. september: Sklic konference SDE, imenovanje stavkovnega odbora, oblikovanje stavkovnih zahtev in dolo~itev datumov protestnega shoda, opozorilne stavke in generalne stavke. 3. oktober: Sestanek na MGD-ju, kjer so sicer predstavili in obravnavali celotno problematiko, vendar obe strani nista dosegli nobenih konkretnih dogovorov in oblikovali obvezujo~ih sklepov. 4. oktober: Izvedba protestnega shoda v Lendavi in podkrepitev zahtev stavkovnega odbora SDE. Protest je podprla tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, pa tudi drugi sindikati iz pomurskih podjetij. 6. oktober: Ponovni razgovor z dr`avnim sekretarjem za energetiko Severinom Maffijem na MGD-ju, vendar brez pooblastila predstavnikov vlade, da opravijo pogajanja z SDE-jem. 10. oktober: Izvedba opozorilne stavke v elektroenergetskih dru`bah, kjer so delavci podprli stavkovne zahteve. Na posameznih zborih so stavkajo~i oblikovali {e dodatne stavkovne zahteve. V treh dru`bah so sindikati sicer podprli stavkovne zahteve, vendar pa zaradi narave dela niso prekinili z delom. 11. oktober: Ponovni poziv predsedniku vlade dr. Andreju Bajuku in ministru za gospodarske dejavnosti dr. Jo`etu Zago`nu, da imenuje pogajalsko komisijo, in da za~nejo s pogajanji. 13. oktober: Slic stavkovnega odbora in vseh treh konferenc, obravnava vseh poro~il in odlo~anje o izvedbi generalne stavke. Vlada do sklica konference SDE ni imenovala pogajalske komisije. Na seji so oblikovali ve~ kriti~nih ugotovitev in sklenili, da se napovedana stavka prelo`i na ~as po volitvah in konstituiranju nove vlade. variantni izra~un mo`ne korekcije pla~ v danih okoli{~inah poslovanja podjetij elektrogospodarstva in pre-mogovni{tva. Glede problematike elektrogospodarskih pla~ je mag. Zvonko Copot, vodja slu`be za ekonomiko, plan in analize iz EGS, razvoj in in`eniring, povedal, da delodajalec v celoti izpolnjuje vse kriterije oziroma pogoje po kolektivni pogodbi. Kot drugo je poudaril, da so pravice delavcev v podjetjih EES regulirane s kolektivno pogodbo za dejavnost elektrogospodarstva, ki zagotavlja vi{jo raven pravic oziroma izho-di{~ za izra~un bruto pla~ kot splo{na kolektivna pogodba. Kot tretje je omenil, da so `elje in zahteve sindikata po vi{jih pla~ah sicer legitimna pravica, res pa je, da je ta pravica pogojena z realnimi mo`nostmi v podjetjih elektrogospodarstva in premo-govni{tva. Te mo`nosti so opredeljene in omejene z globalnim planom, to je s pri~akovanim prihodkom, ki ga omenjena podjetja ustvarijo s prodajo elektri~ne energije, po drugi strani pa so omejene tudi s stro{ki. Sicer pa na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti ocenjujejo, da je Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije glede dosedanjih stavkovnih aktivnosti storil nekaj nepravilnosti ali celo nekaj dejanj, ki niso v skladu z zakoni in drugimi predpisi. Pri izvedbi opozorilne stavke (Nafta Lendava - zapora ceste do mejnega prehoda Dolga vas) niso bile spo{to-vane niti dolo~be zakona o stavki (Uradni list SFRJ, {t. 23/91) niti do-lo~ila 12. ~lena stavkovnih pravil, ki jih je konferenca SDE sprejela na seji 29. septembra 2000. Prav tako SDE pri napovedi opozorilne stavke za 10. oktober in pri napovedi generalne stavke za 19. oktober ni spo{toval do-lo~il 9. ~lena stavkovnih pravil, ki do-lo~ajo obvezno vsebino sklepa o za~etku stavke. Poleg omembe formalnih pomanjkljivosti na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti {e ocenjujejo, da so zahteve, ki jih je postavila konferenca SDE, splo{ne, neargumentirane in nekonkretizira- ne. BRANE JANJI] MIRO JAKOMIN 6 proizvodnja in oskrba glede na to, dm.se približuje zimsko obdobje ter da so se v zadnjem času razmerja med cenami energentov spremenila v prid električni energiji, lahko v zadnjih letošnjih mesecih pričakujemo še večjo rast porabe. Sicer pa smo septembra v Sloveniji porabili 869,7 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 33,2 milijona oziroma za 4 odstotke več kot v istem času lani. Poraba je bila večja tako pri neposrednih odjemalcih, ki so septembra porabili 186,6 milijona kilovatnih ur (za 5,2 odstotka več kot lani), kot pri distribuciji, ki je iz prenosnega omrežja prevzela 683,1 milijona kilovatnih ur in tako lanske primerjalne rezultate presegla za 3,6 odstotka. GWh 1000 800 600 400 200 september 1999 september 2000 J NEPOSREDNI Q DISTRIBUCIJA Q SKUPAJ PROIZVODNJA i i ; i :?' : S i ififliui:ui ihp i i Jszredno dolgo sušno obdobje je glavni razlog, da smo septembra iz slovenskih hidroelektrarn prejeli le 188,7 milijona kilovatnih ur električne energije, kar pomeni slabih 60 odstotkov lanskih količin. Proizvodnja je bila za dobro tretjino nižja na vseh treh rekah, ki so opremljene z elektrarnami, najbolj pa se je znižala na Dravi, kjer so v primerjavi z lanskim septembrom letos proizvedli le 160,6 milijona ali kar za 122,1 milijona kilovatnih ur manj električne energije. Proizvodnja hidroelektrarn je bila tako tudi krepko pod načrti, zapisanimi v elektroenergetski bilanci, saj smo dejansko proizvedli le dve tretjini načrtovanih količin. Zaradi tega smo morali bolj zagnati termoelektrarne, pri čemer sta bili tudi tokrat v ospredju jedrska elektrarna Krško (proizvodnja je bila skoraj na lanski ravni) in termoelektrarna Šoštanj, ki je v omrežje oddala kar za 63,5 odstotka več elektrike kot v istem času lani. * upoštevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu GWh 500 o, a ,- CO N ¦ 400 l^ L 300 n » „ tf CO i ' 200 S I o 100 K is" \~m Sf oi S3 5 I f. CM | * 5 i km rb II r-n i°- r" 0 DEM SEL SENG NEK TES TET TE-TOL TEB D september 1999 september 2000 MMo ca septt oraba električne energije že od januarja narašča, tako da smo do konca septembra v Sloveniji porabili že 7 milijard 789,5 milijona kilovatnih ur električne energije oziroma za 4,4 odstotka več kot v istem obdobju lani. Poraba pri neposrednih odjemalcih je znašala milijardo 559,7 milijona kilovatnih ur in je bila večja za 6,1 odstotka, distribucija pa je iz omrežja v devetih mesecih prevzela 6 milijard 229,8 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 4 odstotke več kot lani. Povečani porabi za zdaj še uspešno sledimo z dvigom proizvodnje, pri čemer so vse slovenske elektrarne v omrežje do konca septembra oddale 8 milijard 603,6 milijona kilovatnih ur električne energije (2,5-odstotna rast). Za zagotovitev nemotenega delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema smo morali 582,2 milijona kilovatnih ur električne energije tudi uvoziti (23-odstotna rast), na tuje pa smo lahko prodali tudi milijardo 175,6 milijona kilovatnih ur presežkov (0,9-odstoten padec). GWh 1200 1000 september 1999 september 2000 | PROIZVODNJA [] PORABA QuVOZ | IZVOZ 7 iz energetskih okolij ELES VEČJE KADROVSKE SPREMEMBE NISO PREDVIDENE Na zboru delavcev, ki ga je 10. oktobra na Elesu sklical predsednik sindikata Bojan Drol, je bilo navzočih 65 delavcev. Zbor ni potekal v okviru opozorilne stavke, temveč le kot informiranje delavcev o stavki, hkrati pa tudi o poteku reorganizacije Elesa. Kot je pojasnil mag. Vitoslav Tiirk, direktor Elesa, reorganizacija poteka od letošnjega februarja na podlagi zastavljenega načrta. Pripravljeno dokumentacijo bodo pregledali zunanji pravni strokovnjaki in ugotovili, ali je v skladu s sprejeto zakonodajo. Po pregledu in morebitnih popravkih bo dokumentacija predložena predstavnikom lastnika Elesa in predstavnikom sindikata. Pri tem bo sindikat imel možnost imenovati svoje predstavnike za sodelovanje v pripravljalnih komisijah za izvedbo reorganizacije. Kot je poudaril mag. Tiirk, bo prehod na novo obliko organizacije dejavnosti potekal čim bolj tekoče, in sicer tako, da se ohrani premoženje in dejavnosti Elesa, kar pomeni tudi ohranitev delovnih mest; torej večje kadrovske spremembe niso predvidene. Na zastavljeno vprašanje, kako bo z veljavnostjo kolektivnih pogodb za delavce v Elesovih h~erinskih podjetjih, pa je mag. Türk odgovoril, da bo to treba urediti tedaj, ko bodo v obravnavi osnutki aktov za izvedbo reorganizacije. Nato je Bojan Drol navzo~e seznanil s stavkovnimi zahtevami SDE-ja in z dosedanjim potekom pogovorov med Sindikatom dejavnosti energetike in Ministrstvom za gospodarske dejavnosti. MIRO JAKOMIN ELES, TEB IMENOVANA NOVA DIREKTORJA Do oddaje prispevkov sta bili znani dve imeni novih direktorjev elektrogospodarskih podjetij, in sicer je vlada 19. oktobra za direktorja Elesa v naslednjih {tirih letih med prijavljenimi kandidati soglasno izbrala dosedanjega vr{ilca dol`nosti mag. Vitoslava Türka, ki je bil na ta po-lo`aj imenovan 21. septembra. Nadzorni svet Termoelektrarne Brestanica pa je na svoji seji, 17. oktobra, prav tako soglasno potrdil dosedanjega direktorja mag. Draga Fabijana. O novih direktorjih v drugih elektroenergetskih podjetjih naj bi pristojni organi odlo~ali do konca meseca. BRANE JANJI] ELEKTRO LJUBLJANA REKONSTRUKCIJA RTP BR[LJIN GRE H KONCU Na RTP 110/20 kV Br{ljin, preskr-bovalno obmo~je Elektra Ljubljana, d.d., PE Elektro Novo mesto, se kon~uje druga faza rekonstrukcijskih del. V prvi fazi, ki se je za~ela leta 1998, je bila izvedena rekonstrukcija 110 kV stikali{~a. Prav zdaj pa se kon~uje druga faza, ki je obsegala sanacijo in prilagoditev 20 kV stika-li{~a, z vgradnjo 32 kovinsko oklop-ljenih celic z vakuumskimi odklopni-ki in novim sistemom za{~ite in vodenja. Za obmo~je, ki ga PE Elektro Novo mesto oskrbuje z elektri~no energijo, ima rekonstrukcija RTP Br{ljin velik pomen, ker bo s tem omogo~ena izbolj{ana zanesljivost in kakovost oskrbe z elektri~no energijo. RTP 110/20 kV Br{ljin je bila vrsto let vozli{~na RTP in je slu`ila raz-vodu elektri~ne energije v dolenjski 110 kV zanki. Po zgraditvi in vklju~itvi v obratovanje 110 kV RP Hudo je 110/20 kV RTP namenjena predvsem za osnovno oskrbo z elek-tri~no energijo pomembnej{ih odjemalcev v severozahodnem delu novo-me{ke kotline ter osnovnemu napajanju 20 kV RP Kronovo, ki oskrbuje obmo~je [entjerneja, [kocjana in [marjete. Med pomembnej{e odjemalce na srednjenapetostnem napajalnem obmo~ju RTP Br{ljin sodijo v Novem mestu KRKA, tovarna zdravil, Pfleiderer Novoterm, Novoteks, objekti dr`avotvornih ministrstev (policija, voja{nica, in{pekcije …) in upravno sredi{~e, obrtne cone in stanovanjska naselja ter poslovno–tr-govski centri v Br{ljinu, zunaj Novega mesta pa Novoles, lesna industrija Stra`a, Krka zdravili{~a v Dolenjskih Toplicah in [marje{kih Toplicah, Krka Turizem Oto~ec … RTP Br{ljin slu`i tudi za delno rezervno napajanje v ~asu izvajanja vzdr`evalnih del v sosednjih 110/20 kV RTP Trebnje, Gotna vas in ^rno-melj ali na napajalnih 110 kV daljnovodih za navedene RTP. Tehni~ni pregled bo opravljen predvidoma v novembru. Skupna vrednost opravljenih del je ocenjena na 270 milijonov tolarjev, od tega bo letos predvidoma porabljenih 85 milijonov tolarjev. VIOLETA IRGL 8 pod medijskim žarometom ELEKTRO LJUBLJANA RTP ZALE KMALU V OBRATOVANJU Te dni se postopoma končujejo dela na novi RTP 110/10 (20) kV Zale, ki za Elektro Ljubljana, d.d., pomeni zagotovitev učinkovitejše oskrbe slovenske prestolnice s kakovostno električno energijo. Dokončana so že vsa elektromontažna dela v 110 kV dalj-novodnih poljih TE-TOL, Bežigrad, KB Center in TR 2. Vsa polja so že preizkušena in dana pod napetost. Enako velja za 10 (20) kV stikališče s 40 kovinsko oklopljenimi izvlačljivi-mi celicami z vakumskimi odklopni-ki, kjer so že montirane vse celice in položeni signalni kabli, izdelane so 10 kV povezave med sektorji in na oba transformatorja TR 2, stikališče pa je bilo tudi že preizkušeno glede pravilnosti vezav in delovanja zaščite. Trenutno je 110 kV polje TR 1 v fazi preizkušanja pravilnosti vezav in nastavljanja zaščite. V 10 kV stika-lišču se končujejo prevezave 10 kV kabelskih izvodov iz obstoječe RTP Moste. Gradbeno dovoljenje za zgraditev nove RTP je bilo pridobljeno že leta 1998. Gradnja RTP Žale bo skupaj predvidoma trajala 18 mesecev in bo veljala 640 milijonov tolarjev, kar je v načrtovanih okvirih. Vsa dela naj bi bila končana oktobra, tehnični pregled pa je predviden za november, ko bo RTP Zale na slovesni prireditvi tudi uradno odprta za obratovanje. VIOLLTAIRGL URAD ZA STANDARDIZACIJO IN MEROSLOVJE KORISTNA IZMENJAVA IZKUŠENJ Pri Uradu za standardizacijo in meroslovje deluje že od samega začetka tehnični odbor za Elektromagnetno združljivost. Organiziran je v skladu s Slovensko zakonodajo in strokovnimi potrebami tako, da pokrije vso dejavnost sorodnih tehničnih komitejev -odborov pri IEC (International Elec-trotechnical Commission) in CEN-ELEC (European Committee for Electrotechnical Standardization). Slovenski tehnični odbor se sestaja dva- do trikrat na leto. Njihovo delo je vezano na strokovno področje, ki je vsebovano v standardih in drugih ^ SPODDODNA Bruto domači proizvod se je v prvi polovici leta realno povečal za 4,9 RAST DDP odstotka glede na isto lansko obdobje, gospodarska rast pa se ni upočasnita, kljub temu, daje bila rastBDP v drugem četrtletju precej nižja kot v prvem. Glavni dejavnik letošnje gospodarske rasti je tuje povpraševanje oziroma izvoz, ki se je v prvih sedmih mesecih v primerjavi z lani realno povečal kar za 11,4 odstotka, medtem ko je bil uvoz realno večji le za 2,2 odstotka. Nekoliko manj spodbudni pa so podatki o gibanju inflacije, saj je ta septembra dosegla 1,4 odstotka, kar je največ letos in tudi največ po uvedbi DDVjulija lani. Najbolj so na njen dvig vplivale višje cene naftnih derivatov. Sicer pa so se cene življenjskih potrebščin v devetih mesecih zvišale za sedem odstotkov, v primerjavi s septembrom lani pa celo za 8,9 odstotka. Dnevnik, 10. oktober ZA ŠEST Slovenske devizne rezerve so konec julija znašale 4,113 milijarde do-MILIJARD larjev, kar je bilo za 83 milijonov dolarjev manj kot mesec prej in tudi DOLARJEV za 1>881 milijarde dolarjev manj od skupnega zunanjega dok ra DOLGA države, kije konec julija dosegel nekaj manj kot 6 milijard dolarjev. Večina zunanjega dolga, in sicer 5,905 milijarde, se nanaša na dolgoročni dolg 89 milijonov dolarjev pa je kratkoročnih posojil Drugače pa se je po uradnih podatkih zunanji dolg Slovenije v prvih sedmih mesecih povečal za 503 milijone dolarjev, pri čemer so se znotraj zasebnega sektorja v tujini zaradi ugodnejših kreditnih pogojev najbolj zadolževala podjetja, ki so v omenjenem obdobju najela za 296 milijonov dolarjev posojil. Profit, 11. oktober HRVAŠKA Začetek sodnega postopka v sporu med Hrvaškim elektrogospodarski ZAVZEMA tvom, jedrsko elektrarno Krško in Elesom lahko samo pospeši pogaja-ZA MEDNARODNO nJa ° sklenitvi meddržavne pogodbe, ki že lep čas mirujejo. Vsekakor SODIŠČE? Pa b° na eni in drugi strani treba najti nekakšen kompromis, saj drugače dogovor ne bo mogoč. V tem primeru bi bilo tudi najbolje, da se rešitev tega vprašanja prepusti neodvisnemu mednarodnemu sodišču, pri čemer HEP predlaga mednarodno sodišče v Washingtonu. Sicer pa je po besedah vodje tirna za jedrsko elektrarno Krško v HEP-u Kazimirja Vrankiča družbena pogodba tako rekoč usklajena, veliko bolj vprašljiva pa je, kljub že večkrat slišanim trditvam, daje tik pred podpisom, meddržavna pogodba, kjer so še vedno odprta vsa bistvena vprašanja, od finančnih razmerij do razgradnje nuklearke in odlagališča jedrskih odpadkov. Delo 19. oktober ZAPLETI TODI Potem, ko smo bili septembra priča celi vrsti zapletov z imenovanjem Z AGENCIJO novih članov nadzornih svetov elektroenergetskih podjetij, podpisovali ENERGIJO njeni družbenih pogodb s Pidi in razpisi za nove direktorje, seje zapletlo tudi z iskanjem prvega človeka Agencije za energijo. Slednja je najprej razpisala prosto delovno mesto direktorja, a ga nato nekaj dni pozneje tudi umaknila z obrazložitvijo, da ob prvem razpisu niso bila upoštevana vsa načela. V sklepu o ustanovitvi Agencije za energijo namreč piše, da javni razpis izvede posebna komisija, ki jo imenuje ministrstvo, pristojno za energetiko. Na ministrstvu pa takšne komisije sploh še niso imenovali, v uradnem listu pa tudi še ni bil objavljen statut agencije, ki gaje vlada sicer že sprejela. Sedanji vršilec dolžnosti direktorja Agencije za energijo dr. Jože Koprivnikar, kateremu mandat poteče konec leta, je dejal, da bi agencija vsekakor morala začeti delovati še letos. Gre namreč tudi za obveznost, ki izhaja iz energetskega zakona in med drugim predvideva sprostitev notranjega trga z električno energijo že 15. aprila prihodnje leto. V procesu odpiranja energetskega trga pa bo ravno Agencija imela zelo pomembno vlogo. Večer, 19. oktober PRIREDIL BRANE JANJIC 5?02 iz energetskih okolij 10 dokumentih. Snov, ki jo odbor obravnava, je izredno `iva in se spreminja pravzaprav dnevno. ^lani odbora so izredno aktivni ter organizirajo svoje delo v podjetjih, iz katerih izhajajo. Eles je 18. oktobra 2000 gostil delo tega odbora `e drugi~. Tokrat je bilo delo odbora obarvano mednarodno. Predsednik dr. Franc @lahti~ z Elektroin{tituta in sekretar pri Uradu za standardizacijo Ervin Ser{en sta povabila na to zasedanje strokovnjaka za podro~je standardizacije elektromagnetne zdru`ljivosti Petra Linnerta iz Siemensa Erlangen. Peter Linnert je poimenoval svoje predavanje, ki je bilo uvr{~eno v bogat dnevni red, Global EMC Legislation and Standardization. Snov je pritegnila lepo {tevilo doma~ih strokovnjakov, zasedanja pa so se udele`ili tudi predstavniki iz sosednjih dr`av. V predavanju je podal smeri razvoja standardizacije za po-dro~je elektromagnetne zdru`ljivosti v svetu in Evropi. Posebej pa so nas pritegnile izku{nje in smeri v Evropi, ki jih do neke mere narekuje tudi po- litika Evropske skupnosti oziroma Direktiva o EMC, ki bo v kratkem do`ivela prenovo. Ta akt je v pomenu prilagajanju Slovenije Evropski uniji aktualen tudi v na{em prostoru; letos je bil prenovljen `e dvakrat (Ur. l RS 1/2000 in 61/2000). Predavatelja in goste je pozdravil tudi mag. Anton Poga~nik iz Urada za standardizacijo. Navzo~im je predstavil dogajanja na podro~ju preobrazbe standardizacije v dr`avi oziroma ustanavljanje Slovenskega in{tituta za standardizacijo v smislu sprejetega zakona. Poleg mednarodnih in evropskih standardov, ki jih je tokrat tehni~ni odbor pripravil za slovenski standar-dizacijski prostor, je s stali{~a elektroenergetike zanimivo omeniti standard o kakovosti napetosti SIST EN 50160. Ta standard je bil ponovno renoviran. ^lani odbora so ga `e prevedli in pripravili za javno obravnavo tako, da bo slovenska ina~ica novega dokumenta lahko iz{la konec tega ali v za~etku prihodnjega leta. FRANC @LAHTI^ SDE NA KONFERENCI TUDI O DIREKTIVAH EU Oktobra je v Izlakah potekala 2. konferenca Mre`e energetskih sindikatov za centralno in jugovzhodno Evropo. Mre`a, ki je bila ustanovljena februarja letos na 1. konferenci in deluje v okviru ICEM-a (Mednarodna organizacija kemije, energetike in rudarstva), zdru`uje ~lane energetskih sindikatov iz Slovenije, Hrva{ke, BiH, Makedonije, ^rne Gore, Srbije, Bolgarije, Tur~ije, Romunije, Cipra in Gr~ije. Kot je povedal Iztok Ci-len{ek, podpredsednik mre`e energetskih sindikatov in koordinator vseh aktivnosti, so na 2. konferenci obravnavali pripravo celostne podobe mre`e, konstituirali ve~ delovnih komisij in se iz~rpno seznanili z direktivami Evropske unije, ki so povezane s socialno problematiko na podro~ju privatizacije in liberalizacije elektroenergetskega sektorja. Poleg tega so udele`enci konference obravnavali tudi pere~o problematiko premogov-ni{tva in drugih sektorjev energetike v omenjenih dr`avah. MIRO JAKOMIN TE BRESTANICA VSESTRANSKO OBVE[^ENI DELAVCI V za~etku oktobra so imeli zaposleni v TE Brestanica zbor delavcev. Tovrstno obliko obve{~anja delavcev uporablja vodstvo elektrarne enkrat do dvakrat na leto. Na zborih po-sku{a vodstvo povedati sodelavcem, v kak{nem polo`aju se nahaja podjetje, zakaj tako dela in kak{ni so na~rti za nadaljnje delo. Delno so zbori tudi izobra`evalni, saj na njih seznanijo zaposlene s tehnolo{kimi novostmi. Bolj kot to, pa je pomembno pre-pre~iti dezinformacije in posku{ati dose~i ~im ve~jo identifikacijo zaposlenih s cilji podjetja. Tokrat je direktor Drago Fabijan na zboru govoril o vlogi podjetja, konkuren~ni sposobnosti njihovih blokov, poslovnih rezultatih, zaposlovanju, pribli`evanju Evropi. Delavce, ki so do zadnjega koti~ka napolnili dvorano, je seznanil tudi z zamudami pri postavitvi plinskih blokov, iz-ku{njah s poskusnim obratovanjem prvega bloka. Zagotovil jim je, da bo njihovih 320 MW v naslednjem letu kakovostna rezerva sistemu. Na-tan~ne podatke o vibracijah pri poskusnem obratovanju prve turbine je opisal Bogdan Barbi~, vodja sektorja za razvoj in investicije. O statusnih spremembah dru`be je govoril Go-razd Pozvek, vodja splo{nega sektorja. TE Brestanica je s podpisom dru`bene pogodbe postala delni{ka dru`ba. Njeno delovanje nadzira 8-~lanski nadzorni svet, v katerega pet ~lanov imenuje dr`ava in tri TEB, odprto pa je {e vpra{anje ~lana PID-ov. V nadaljevanju zbora so se delavci TEB odlo~ili, da oblikujejo svet delavcev in preko njega sodelujejo pri upravljanju podjetja. Njihov svet bo imel sedem ~lanov, njegova vloga pa je pomembnej{a kot sindikalna, saj bo to volja vseh zaposlenih. Zaposlene je pri ustanovitvi sveta delavcev podprlo tudi vodstvo elektrarne. MINKA SKUBIC SLOKO CIGRE PREDSTAVITEV TEHNOLO[KIH DOSE@KOV Na Bledu je konec septembra potekala 12. mednarodna konferenca o za{~iti elektroenergetskih sistemov (Power System Protection - PSP 2000), ki so jo uspe{no pripravili Univerza v Ljubljani, Laboratorij za EES, SLOKO CIGRE in Slovenska sekcija IEEE. Na konferenci je z referati sodelovalo ve~je {tevilo doma~ih in tujih strokovnjakov iz 15 dr`av, ki so predstavili naslednje teme: Algoritmi digitalnih za{~it, Lokacija okvare, Analize okvar, Novi koncepti v za{~iti elektroenergetskih sistemov, Integracija za{~ite, vodenja in telekomunikacijskih naprav, Zanesljivost za{~itnih sistemov, Simulacijska in testna orodja, Kompleksne za{~ite za velike sistemske motnje in Izku{nje v praksi. Udele`enci so se seznanili z najnovej{imi dose`ki na podro~ju za{~ite elektroenergetskih naprav in omre`ij ter uvajanja novih za{~it v slovenski elektroenergetski sistem. Slovenski strokovnjaki so predstavili doma~e znanje in si s tujimi strokovnjaki izmenjali pridobljene izku{nje. Ob tej prilo`nosti so organizatorji izdali zbornik predavanj oziroma referatov. MIRO JAKOMIN SDE V PRIPRAVI PREDLOG SPREMEMB STATUTA Konec avgusta so na seji kolegija predsednika SDE oblikovali predlog sprememb statuta SDE in ga poslali statutarni komisiji v obravnavo. V bistvu gre za na~rtovane spremembe glede volitev v osnovne sindikalne organizacije in zagotovitve mo`nosti posega v osnovno sindikalno organizacijo v primeru kr{enja statuta. Poleg tega naj bi s spremembami statuta zagotovili u~inkovitej{o organiziranost SDE-ja in izbolj{ali sodelovanje med osnovnimi sindikalnimi organizacijami v energetskih podjetjih in vodstvom SDE-ja. Ena od sindikalnih usmeritev, sprejeta na zadnjem kongresu SDE, je prav prizadevanje za po`ivitev in reorganizacijo delovanja sindikata. Na podlagi predlaganih sprememb bo statutarna komisija // iz energetskih okolij 12 pripravila kon~ni predlog sprememb statuta in ga posredovala v potrditev konferenci SDE ali kongresu SDE. MIRO JAKOMIN SDE USPE[NO SODELOVANJE S PSI-JEM Sindikat dejavnosti energetike `e vrsto let dejavno sodeluje s sindikalno centralo Mednarodnih javnih slu`b (Public Services International). V no-vej{em ~asu so se stiki med SDE-jem in PSI-jem {e poglobili pri iskanju ustreznih re{itev na podro~ju privatizacije in liberalizacije elektroenergetskega sektorja. V Mednarodne javne slu`be je vklju~enih kar 526 sindikalnih organizacij iz 150 dr`av (20 milijonov ~lanov). Gre za nevladno organizacijo, ki deluje v okviru Mednarodne organizacije dela. Ta zveza ima regijske in podregijske organizacije in `e ve~ kot 20 let uspe{no deluje na vseh podro~jih energetike, kot so elektri~na energija, naftno, plinsko in vodno gospodarstvo ter druge javne storitve. Med njene prednostne naloge sodi re{evanje problematike s po-dro~ij zaposlovanja delavcev, socialne varnosti delavcev, varstva pri delu, socialne vzgoje, mednarodne trgovine, gospodarstva in financ. Precej pozornosti namenjajo tudi problematiki `ensk, mladine, varstva okolja itd. Ena izmed prednostnih nalog PSI-ja pa je tudi izmenjava stali{~ in iz-ku{enj med energetskimi sindikati na obmo~ju srednje in jugovzhodne Evrope pri iskanju odgovorov na pe-re~a vpra{anja privatizacije in liberalizacije EES. MIRO JAKOMIN GZS POSVET O KONKUREN^NOSTI IN STRO[KIH Septembra sta Zdru`enje za management consulting Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije in Ob-mo~na zbornica Novo mesto pripravila posvet o zni`evanju stro{kov in pove~evanju konkuren~ne prednosti podjetij z uporabo oskrbovalnih verig materialnih dobrin. Na posvetu v Novem mestu se je petnajst predstavnikov industrijskih podjetij iz~rpno seznanilo z novimi usmeritvami na podro~ju uvajanja strategije oskrbo- valnih verig v industriji. V bistvu gre za eno od podro~ij znatnega zni`eva-nja stro{kov, kar seveda zagotavlja po-ve~evanje konkuren~nih prednosti podjetij. Udele`enci so na posvetu pokazali veliko zanimanje za vse predstavljene novosti, poleg tega pa so se pozanimali tudi za uporabo elektronskega poslovanja pri uvajanju oskrbovalnih verig. Kot so povedali organizatorji sre~anja, naj bi to temo predvidoma obravnavali na enem od naslednjih posvetov omenjenega zdru`enja. MIRO JAKOMIN ZVOS TEHNOLO[KI ODGOVOR NA KRIZO OKOLJA O aktualni problematiki, povezani z zahtevami sodobnega ~asa po ~im manj{i energetski porabi in ~im bolj u~inkoviti izrabi energije, je 21. septembra 2000 v Cankarjevem domu v Ljubljani predaval svetovno znani prof. dr. Ernst Ulrich von Wei-zsäcker, direktor Wuppertal in{tituta za podnebje, okolje in energijo iz Nem~ije (gost predsednika RS Milana Ku~ana). V mednarodni strokovni javnosti je {e posebej znan kot soav-tor znamenite knjige Faktor 4: Podvojitev bogastva, prepolovitev uporabe virov, v kateri se je osredoto~il na dva cilja: kako napraviti ve~ z manj viri, in kako to narediti preko tr`nih sil. To delo, ki obeta ponovno vzpostavitev ravnote`ja na Zemlji in po- meni velik prispevek h kakovosti `iv-ljenja, ni zasnovano samo teoreti~no, temve~ vsebuje okrog 50 konkretnih re{itev za dosego omenjenih ciljev. Na predavanju in diskusijskem ve-~eru, ki sta ga pripravila Zveza dru{tev za varstvo okolja Slovenije in Zdru`enje raziskovalcev Slovenije, je bilo poleg predstavnikov teh dveh organizacij navzo~e tudi ve~je {tevilo udele`encev iz ministrstev slovenske vlade, nevladnih ekolo{kih organizacij, fakultet in in{titutov, energetskih podjetij in zdru`enj, diplomatskih misij v Sloveniji in drugih ustanov. Strokovno sre~anje je potekalo pod naslovom Faktor 4 v Evropi: tehno-lo{ki odgovor na krizo okolja. Poglavitno vpra{anje, na katerega je prof. dr. Weizsäcker, kemik, biolog in ekolog, podal ve~ konkretnih odgovorov, se je glasilo: Kako zmanj{ati porabo energije, uporabljeno energijo pa {ti-rikrat u~inkoviteje izkoristiti? V zvezi s tem se izhodi{~e razmi{ljanja pre-na{a iz bruto socialnega produkta na visoko kakovost `ivljenja. Ob tem je dr. Weizsäcker postavil tudi trditev, da tr`ne cene ne govorijo ekolo{ke resnice. Poleg tega je v predavanju opozoril na ve~ nevarnosti za okolje, utemeljil svoje stali{~e o neznanstvenosti sedanje ekonomske vede in nakazal nove tehnolo{ke poti in re{itve za izpolnitev poglavitne zahteve »Nazaj k principu odgovornosti in opustiti ekonomski fundamentalizem, ki je slabo nadomestilo za ~love{ke vrednote«. MIRO JAKOMIN na{ komentar VSEGA JE KRIVA POLITIKA! adrovske spremembe v Elesu konec septembra so bile za nekatere prava politi~na bomba na za zdaj {e prenosno, nakupno in prodajno podjetje elektroenergetskega sistema. Politika naj bi zamenjala direktorje proizvodnih podjetij, ki jim je oktobra potekel mandat, politika je kriva, da se ne za~no graditi HE na Savi, da ni re{eno lastni{tvo NE Kr{ko, da se ne gradi TET 3, da se kuri premog Kideco v TE-TOL, da je nabavljena dolo~ena oprema za obnovo hidroelektrarn. Vse to in {e marsikaj je lahko res v rokah politike, ali pa tudi ne. Mi, elektrogospodarstveniki, ki nam omenjena politika posega v poslovni vsakdan - marsikdaj ne le kratkoro~no, ampak dol-goro~no - kje so na{i strokovni argumenti, da bi vedeli, da gre za zadeve, ki jih mora utemeljevati, razre{evati in ne nazadnje tolma~iti predvsem stroka sama. S katerimi u~inkovitimi vzvodi lahko in bi morali takoj prepre~iti in onemogo~iti poli-ti~ne odlo~itve, ki nas s poti napredka usmerjajo drugam. Tako na hitro- glede na {tevilne spremembe, ki jih je spro`ilo ministrstvo - bi komentirali, da nekatere obrazlo`itve sprememb vsebinsko niso bile najbolj dore~ene. Res pa je tudi, da je pa minister znal odkriti `ari{~a v podjetjih, ki so tlela `e tudi pred njegovim prihodom na MGD in ki so bila predmet razprav in pomenkovanj po vsej dr`avi. Seveda bi bilo marsikaj brezpredmetno, ~e bi slovenski elektroenergetski sistem imel narejeno ustrezno strokovno ekonomsko tehni~no optimizacijo sistema in objektov in temu primerno razvojno strategijo na makro in mikro nivojih. Potem bi lahko zahtevali od politike posege, ki bi bili v dobrobit narodnogospodarskih u~inkov. Vse bi bilo bolj jasno, ribarjenje v kalnem pa popolnoma neprimerno, ~e `e ne skoraj nemogo~e. Saj navsezadnje v na{i dr`avi deluje vrsta strokovnih zdru`enj, in{ti-tutov, ustanov, agencij, fakultet, in to profesionalno. Kje so njihova strokovna stali{~a do posameznih problemov? Ali njihov neodziv pomeni, da so v ve~ini narejena po volji na-ro~nikov in pla~nikov {tudij? Prepri~ana sem, da je stroka -predvsem tehni~na - v sistemu primerljiva z Evropo, toda pri ekonomizaciji objektov in sistema smo bosi. Zato lahko z najbolj odgovornega mesta na MGD pride ra~un, ki preprosto zmno`i polovico proizvodnje NE Kr{ko krat 2,5 pfeniga in dobi izgubo sistema 80 milijonov mark letno na ra~un dnevne prodaje elektrike iz Kr{kega. Politika je privla~na, ker o~itno pomeni mo~ in zagotovo sku{ajo posamezne stranke izkoristiti slabosti druge stranke tudi v elektrogospodarstvu. Mo~nih, konsolidiranih, hol-din{kih ali kartelskih udarcev pa sistem nima, ker ga je politika razbila na majhne poslovne to~ke in vsako podjetje je za~elo gospodariti na sebi lasten na~in v okviru mo`nosti, ki so mu bile dane. Ponekod je navzo~nost stroke, morale in etike ve~ja, drugje manj{a, povsod pa hitro prepoznavna. Najhitreje to ocenijo in presodijo dobavitelji opreme, ker imajo finan~ni interes. Informacije se {irijo in v taki ali druga~ni obliki pridejo vse do ministra resornega ministrstva, ki ukrepa skladno s svojim znanjem, izku{njami in vizijo. In zgodi se, da nekje njegove ukrepe strokovno argumentirano zavrnejo na njemu razumljiv na~in, drugje pa mrzli~no i{~ejo krivce izven, pri drugih in drugod. In prav tak{en kalimerovski na~in valjenja krivde za vse lastne napake na politiko je kar malce ironi~en. Predvsem pa nepo{ten do zaposlenih v elektrogospo-darstu. Morda bi se moral kdo od vodilnih vpra{ati, kak{no zaupanje ima v lastnem okolju, ~e ga `e pri politiki nima? Kako je deloval s svojega delovnega mesta in v svojem okolju, je delegiral vse, kar je lahko, je spodbujal delovne prispevke in produktivnost, participativnost delovanja ali mu je zadostovalo ozko okolje na vrhu, s katerim se je obdal ... In ali je mogo~e, da je prav strah za delovno mesto tisto, kar dr`i zaposlene v elektrogospodarstvu, tiste, ki so imeli ali ponekod {e imajo v svojih rokah prihodnji razvoj, mo~, odlo~anje, da ostajajo tiho? Se bodo razmere in odnosi kaj spremenili, sedaj ko so sile politi~ne mo~i na novo izmerjene? Zagotovo pa bodo odnosi in razmerja druga~na, ko se bo odprl trg v Evropo in bo treba uresni~evati in delovati po direktivah Evropske unije. MINKA SKUBIC 13 stikalisče v TE-TOL DOsBoRdOelovanje PRI GRADNJI Po dobrem letu gradnje je v ljubljanski TE-TOL letos poleti za~elo obratovati 110 kV stikali{~e v tehniki GIS (Gas Insulated System). Pred za~etkom poskusnega obratovanja na~rtujejo opraviti {e EMC meritve in tehni~ni pregled. Med delavci TE-TOL, ki so vseskozi spremljali gradnjo objekta, je tudi Stane Menart, strokovni sodelavec v razvojnem sektorju. I zku{nje za elektro del pri tem projektu, ki je po postavitvi tretjega bloka v za~etku osemdesetih let najve~ji projekt v TE-TOL, si je Stane Menart nabral pri manj{ih projektih, kot so bile menjave elektro naprav, za{~it, preklopnih avtomatik, vzbujanj. »V osemdesetih letih sta bili v starem prostozra~nem stikali{~u na~rtovani dve polji za povezavo z RTP Be-ri~evim; s tem so bile prostorske mo`nosti stikali{~a iz~rpane. Pozneje so se pokazale potrebe po raz{iritvi stikali{~a za na~rtovani objekt plinsko parne proizvodnje elektri~ne in toplotne energije (PPE TOL), kar pa je pomenilo prostorski problem. To je tudi bil - poleg dotrajanosti starega stikali{~a in ote`enega vzdr`evanja -razlog, da staro stikali{~e nadomestimo z novim v oklopljeni izvedbi. Sredi devetdesetih je bil objavljen razpis za osnovno opremo, naslednje leto narejen izbor in potem {e projekt. Zaradi pomanjkanja denarja je projekt stal skoraj dve leti. Lani smo za~eli graditi zgradbo novega stika-li{~a in letos vanjo vgrajevati elektro opremo,« je povedal Stane Menart, ki je pri stikali{~u sodeloval pri idejnih zasnovah vse dokumentacije, v fazi gradnje objekta, vrednotenju ponudb, izdelavi pogodb do strokovnega nadzora elektromonta`nih del. Na vpra{anje, kaj ga je najbolj navdu{ilo pri gradnji tega objekta, ki ima z elektro podro~ja vgrajene najsodob-nej{e naprave, odgovarja, da je to od-li~no sodelovanje in delo z dobaviteljem primarne in sekundarne opreme Alstomom. V ~asu od razpisa do stav-ljanja objekta v pogon se je prvotni dobavitelj GEC Alstom Sprecher Energie iz [vice dvakrat lastni{ko reorganiziral. Prvi~ v Alsthom in dru-gi~ v korporacijo Alstom. Njihov odnos do projekta je bil ves ~as zelo profesionalen in korekten, tako pri ure-sni~evanju pogodb kot pri tehni~nih izvedbah. Jedro sodelujo~e ekipe se 14 indonezijski premog na sre~o ni menjalo. Na projektu so opravili obse`no delo tudi doma~i izvajalci, in to dovolj korektno in v sorazmerno kratkem ~asu. Pri gradnji stikali{~a so sodelovale iz-ku{ene ekipe, od projektantov, izvajalcev, in`eniringa do nadzora, ki so bile kos svojim nalogam in so svoje delo strokovno dobro obvladale. Tako ve~jih te`av pri gradnji ni bilo. [e najte`je je bilo s priklopi na obstoje~e naprave, tako pri gradbenem kot elektrotehnolo{kem delu. Do konca leta je pred njimi {e zamenjava za{~it tretjega bloka, zatem primarni preskusi le-tega in EMC meritve stika-li{~a. Uspe{no opravljeni testi bodo pogoj za tehni~ni pregled. Sicer pa 110 kV stikali{~e deluje od konca junija v sklopu funkcionalnih preskusov. Takrat je bilo staro odklopljeno in je novo v celoti prevzelo njegovo vlogo. V dosedanjem nekajmese~nem obratovanju ve~jih te`av niso zaznali. Bile so le drobne pomanjkljivosti, ki so jih sproti odpravljali. Med prednostmi, ki jih prina{a novo stikali{~e, Stane Menart omenja zlasti konec dosedanjih enotedenskih odklopov stikali{~a med letnimi remonti, kar je zelo pomembno za zanesljivost napajanja TE-TOL in mesta Ljubljane. Stikali{~e je v celoti dvosi-stemsko v primerjavi s starim, ki je moralo zaradi enosistemskih pri-klju~kov dveh polj obratovati vedno z vklopljenim zveznim poljem. V zgradbi stikali{~a sta vgrajeni dve odvodni polji za na~rtovani kabelsko-daljnovodni povezavi z RTP Be-ri~evim preko RTP Polja. Predvidena so tudi tri polja za prihodnjo PPE na tej lokaciji. S postavitvijo oklopljene-ga stikali{~a in demonta`o starega sti-kali{~a je spro{~en prostor za postavitev kogeneracijskega objekta. Predvidevajo, da bo tako kot podobna sti-kali{~a po svetu tudi njihovo obratovalo brez te`av ve~ desetletij. Med obratovanjem ra~unajo le na preventivne preglede elektromotornih pogonov stikalnih naprav ter sekundarno presku{anje za{~ite, druge naprave so bolj zanesljive kot v klasi~nih sti-kali{~ih, in prakti~no ne potrebujejo vzdr`evanja. Njihovi delavci so gradnjo ves ~as spremljali in se izo-bra`evali, tako da naprave dobro poznajo. MINKA SKUBIC Ugotovitve mgd o premogu za te-tol Konec septembra je Ministrstvo za gospodarske zadeve na podlagi interne strokovne presoje in ob-se`ne anonimne dokumentacije pripravilo prve ugotovitve v zvezi z izvedbo javnega razpisa za dobavo indonezijskega premoga iz rudnika Kideko za Termoelektrarno toplarno Ljubljana. Pri ra ri razpisu ni bilo razvidno, na podlagi katerega predpisa bo voden postopek izbire dobavitelja. Javni razpis je bil objavljen za dobavo premoga za naslednjih pet let ob tem, da je zahteval, da je cena fiksna v ameri{kih dolarjih na enoto mere po te`i in toplotni vrednosti. Iz tako oblikovanih meril izhaja, da naro~nik ni poznal gibanja cen na svetovnih trgih, saj so te `e nekaj let padale. Naslednja ugotovitev se dotika pogodbe s svetovalno institucijo TUV Bayern Sava, s katero je TE-TOL sklenila pogodbo za ve~ kot {est milijonov tolarjev brez javnega razpisa. O~itna napaka v postopku ocenjevanja in izbire ponudnika premoga je, da komisija ni delovala strokovno in neodvisno, saj so jo vodili ~lani nadzornega sveta oziroma kar sama predsednica, hkrati tudi generalna sekretarka ministrstva, ne pa organi TE-TOL. S tem so bile vse odgovornosti pome{ane. Nadzorni svet si je prilastil prevelike pristojnosti, ~lani komi- sije pa so bili tako pod stalnim nadzorom. ^lane komisije je imenoval nadzorni svet, za kar ni imel zakonske podlage, saj gre za vodenje poslovodne funkcije. Pri tem pa sta se nadzorni svet in komisija ukvarjala predvsem s tehni~nimi vidiki skoraj iden-ti~nega premoga, skoraj ni~ pa z ekonomskimi kazalci ponudbe. Slednji po podatkih, objavljenih v Coal Week International 7. septembra 1999, ka`ejo, da ima »steam coal« premog z otoka Kalimantan /rudniki Adaro, Kideko in drugi/ kalori~no vrednost med 5.200 Kcal/kg ali 21,8 GJ/t in 6.700 Kcal ali 28 GJ/T. Cena za premog kalori~ne vrednosti 5.200 Kcal/kg se je v letu 1999 gibala med 19 in 19,75 USD/mt nalo`eno na ladjo. To pomeni, da se je cena kalo-ri~ne vrednosti 18 MJ/kg /4.300 Kcal/kg/ gibala pod 19 USD/mt na-lo`enega na ladjo in ne 26,03 USD/mt nalo`enega na ladjo, kot ga navaja v svojem ra~unu ponudnik. Iz tega sledi, da ustvarjata tako Gorenje Trgovina kot poslovni partner MET Rohstoffe velike dobi~ke zaradi slabo opravljenega javnega razpisa. Prekomerni dobi~ki ne izhajajo samo iz nabavne cene, ampak tudi iz transportnih stro{kov ter obra~una glede na spodnjo mejo kalori~ne vrednosti premoga. Ocenjujemo, da so zaslu`ki pri dobavi 814.515 Mt premoga 600.000 dolarjev pri transportu, 4 milijone dolarjev pri nabavni ceni ter 800.000 dolarjev pri kalori~ni vrednosti. Na MGD ugotavljamo, da bi bilo za sanacijo stanja najbolje razveljaviti pogodbo ter izvesti nov razpis. Ker je v nastalih razmerah zaradi zapletenih pravnih postopkov to malo verjetno, bomo zahtevali spremembo pogojev pogodbe tako, da se odpravi na~in obra~unavanja po spodnji kalori~ni vrednosti, cena premoga pa naj se oblikuje tako, da se izdela kalkulacija, iz katere bodo razvidne vse cene vseh transakcij, cena za posredni{ke posle pa se dolo~i posebej. Na podlagi sedaj znanih ugotovitev bo izvedena takoj{nja zamenjava ~la-nov nadzornega sveta, v katerem so {e vedno navzo~e odgovorne osebe za nastali polo`aj, novemu pa se nalo`i ugotoviti odgovornost direktorja za nastali polo`aj. VERA VOGRIN^I^ SLU@BA ZA ODNOSE 15 Z JAVNOSTMI MGD kakovostna oskrba na obmo~ju Ko~evja Elektro koMe PREJELO zLOlato PRIZNANJE Ob ob~inskem prazniku je poslovna enota Ko~evje, ki posluje v okviru javnega podjetja Elektro Ljubljana, na slovesnosti v [e{kovem domu 3. oktobra 2000 prejela zlato priznanje ob~ine Ko~evje za prispevek k ustvarjanju pogojev za razvoj gospodarskih in dru`benih dejavnosti na tem obmo~ju. Kot je znano, je eden izmed zelo pomembnih elementov infrastrukture tudi oskrba s stalno in kakovostno elektri~no energijo. 16 a slavnostnem sre~anju so se poleg predsednika dr`ave Milana Ku~ana, kot ~astnega gosta, zbrali nekateri {e `ive~i udele`enci zbora odposlancev, `upani sosednjih ob~in, gospodarstveniki, podjetniki, {tevilni ob~ani in drugi gostje. Posebej omenimo tudi udele`bo direktorja del-ni{ke dru`be Elektro Ljubljana Lud-viga Soto{ka in direktorja PE Elektro Ko~evje Vincenca Jan{o. Kot je v slavnostnem govoru poudaril Milan Ku~an, praznik ko~evske ob~ine po naklju~ju sovpada s ~asom, ki je v nenavadnih okoli{~inah navrgel vpra{anja o temeljih slovenske dr`avnosti. »Dogajanje v Ko~evju, ki se ga spominjamo, nam lahko pomaga prepri~ljivo oblikovati odgovor na zastavljena vpra{anja. Lahko nas utrdi v zgodovinskem spominu in pre-pri~anju, da smo dr`avotvorni narod, ki ima svojo dr`avotvorno tradicijo.« Poleg tega je Milan Ku~an omenil tudi procese sodobne globalizacije in vlogo Slovenije, da izkoristi vse mo`nosti, da se izogne nevarnostim, ki jih s seboj prina{ajo ti procesi, in da prihodnjim rodovom zagotovi nji- hovo nacionalno in kulturno identiteto. Zato je pomembno, da v ta ~as in v te procese vstopamo kot zrel, samozavesten in odgovoren narod, ki se zaveda svoje preteklosti in vseh temeljev svoje dr`ave. V drugem delu sre~anja so predstavniki ob~ine Ko~evje podelili priznanja zaslu`nim organizacijam, podjetjem in posameznikom. Direktorju PE Ko~evje Vincencu Jan{i so izro~ili zlato priznanje, ki ga ta ob~ina podeljuje podjetju Elektro Ljubljana, PE Ko~evje, za prispevek k ustvarjanju pogojev za razvoj gospodarskih in dru`benih dejavnosti v ob~ini. Kot so poudarili v obrazlo`itvi, PE Ko~evje opravlja dejavnost distribucije elek-tri~ne energije na celotnem obmo~ju ob~ine Ko~evje. Oskrba z elektri~no energijo je vzorna, saj si delavci nenehno prizadevajo, da bi odjemalcem zagotovili stalno in kakovostno elek-tri~no energijo, kar jim v praksi tudi dejansko uspeva. Sicer pa je PE Ko~evje v zadnjih letih napravila bistven napredek v oskrbi odjemalcev tudi z nenehnim uvajanjem novih tehnologij. Kot pojasnjuje direktor PE Ko~evje Vincenc Jan{a, so `e leta 1993, kot prvi v Sloveniji, zgradili 20 kV daljnovod s posebnimi polizoliranimi vodniki po finski tehnologiji, v tako imenovani PAS tehniki. Poseki dalj-novodnih tras so bistveno manj{i, drogovi so ni`ji, razdalje med vodniki pa manj{e. Od oktobra 1993 pa do konca leta 1999 je bilo na tem ob-mo~ju zgrajenih 130 kilometrov daljnovodov v PAS tehniki. Vgradnja tovrstne tehnologije - poleg tega da prispeva k ohranjanju naravnega okolja - pomeni tudi bistveno manj izpadov, saj ~e na primer drevo pade na vodnike, daljnovod normalno obratuje in odjemalci tega sploh ne ob~utijo. Ob upo{tevanju manj{ih posekov, manj{em {tevilu stojnih mest in manj{ih od{kodninah pa je tak na~in gradnje tudi cenovno skoraj izena~en s klasi~no tehniko. Ta tehnologija se sedaj uporablja pri vseh novogradnjah elektroenergetskih objektov. Leta 1999 so kon~ali posodobitev najpomembnej{ega objekta za oskrbo na tem obmo~ju, in sicer RTP 110/20 kV na Mlaki, ki je bila zgrajena leta 1976. To je bila strokovno in finan~no zelo pomembna investicija, saj je bila opravljena celovita obnova z najsodobnej{o tehnologijo v vi{ini 225 milijonov tolarjev. Tudi ta obnova pomeni bistveno ve~jo zanesljivost v oskrbi z elek-tri~no energijo. Poleg tega so lani ure-sni~ili {e za 200 milijonov tolarjev nalo`b v srednje in nizkonapetostno omre`je. PE Ko~evje je pozimi leta 1996/97 prizadela velika naravna katastrofa. @led je po{kodoval okrog 66 kilometrov 20 kV daljnovodov in napravil {kode za ve~ kot 350 milijonov tolarjev. To obmo~je je bilo takrat med najbolj prizadetimi v Sloveniji, saj so bili nekateri vodi, kot na primer med Borovcem in Petrino, popolnoma uni~eni. S skrajnimi napori so odpravili napake in omogo~ili odjemalcem oskrbo z elektri~no energijo v ~im kraj{em mo`nem ~asu. Pozneje je sledila popolna obnova, ponekod tudi po novih trasah in z novo tehnologijo. Kraj{a trasa v dol`ini 6,3 kilometra je bila izvedena z zemeljskim kablom. Obnovljena sta bila tudi daljnovoda Poljanska dolina in Koprivnik in nekateri odseki na podro~ju Ko~evske Reke. V letih po osamosvojitvi Slovenije poteka na obmo~ju PE Ko~evje intenzivna gradnja elektroenergetskih objektov ob na{i ju`ni meji z namenom oskrbe na{ih odjemalcev z elek-tri~no energijo iz Slovenije. Leta 1991 je bilo na slovenski strani Kolpe 233 odjemalcev, ki so se napajali iz hrva{kega elektroenergetskega sistema. Potrebna so bila precej{nja vlaganja, da so lahko te odjemalce v dol`ini 60 kilometrov priklju~ili na slovenski elektroenergetski sistem. V ta namen so zgradili 31 kilometrov 20 kV daljnovodov, 16 transformatorskih postaj in 6 kilometrov nizkonapetostnega omre`ja. Kot ocenjujejo, zna{a celotna investicija pri-bli`no 250 milijonov tolarjev. Od celotne trase je neuresni~en samo del med Vrtom in @ago; del tega odseka naj bi gradili v prihodnjem letu. Glede na potrebe po ve~jem turisti~nem razvoju kolpske doline in glede na zahteve po ohranjanju naravnega okolja je PE Ko~evje prispevala znaten dele` in ve~ino daljnovodov zgradila s prijazno in ~im manj opazno tehnologijo v PAS tehniki. Del trase med Dolom in Vrtom ({est kilometrov) pa je polo`en celo v zemljo, kar pomeni, da je bil poseg v okolje prakti~no neopazen. Za ~im bolj{o oskrbo odjemalcev, ki se nahajajo ob magistralnih vodih proti Stari cerkvi oziroma proti Livoldu, so izvedli podvojitev daljnovodov na trasi RTP 110/20 kV Ko~evje - Mrtvi-ce in Ko~evje - Livold. S tem so odjemalce na tej trasi lo~ili od magistralnih vodov, ki potekajo proti Sodra`ici oziroma Ko~evski Reki. Tako so na tem obmo~ju bistveno izbolj{ali stalnost in kakovost oskrbe in odjemalci niso ve~ moteni zaradi izpadov, ki jih povzro~ajo okvare v oddaljenih krajih na dolgih magistralnih vodih. Od leta 1997 do 1998 so bili vsi 20 kV izvodi iz RTP 110/20 kV na Mlaki iz prostozra~nih vodov polo`eni v zemljo, kar spet pomeni neopazen prehod elektroenergetskih naprav skozi naravo. Lani so v PE Ko~evje izdelali idejni projekt avtomatizacije srednjenapetostnega omre`ja, ki je zajel obmo~je ju`no od Ko~evja, torej kraje, ki so najbolj oddaljeni in je dostop do njih dolgotrajen, pozimi pa tudi te`ko dostopen. Pri tem projektu gre za daljinsko vodenje stikal na trasi daljnovoda, kar pomeni, da bodo lahko z napravami upravljali iz enega centra vodenja in opravljali stikalne manipulacije za lokalizacijo okvare oziroma izklope in ponovne vklope v primeru okvar. Tako bodo lahko bistveno skraj{ali ~ase odprave okvar in hkrati zmanj{ali stro{ke. Ne nazadnje je treba omeniti, da so letos polo`ili opti~ni kabel med RTP 110/20 k-V na Mlaki in upravno stavbo PE Ko~evje. S polaganjem opti~nega kabla naj bi nadaljevali iz Ko~ev-ja proti Ljubljani in ^rnomlju. Ta pridobitev jim bo v kon~ni fazi omogo~ala bistveno hitrej{i prenos podatkov med centrom vodenja v Ljubljani in centrom v PE Ko~evje (daljinske komande) ter prenos poslovnih podatkov med upravo v Ljubljani in PE Ko~evje. Poleg tega bodo to prenosno pot lahko odstopili v uporabo tudi njihovim odjemalcem, med drugim tudi za storitve interneta. Na ko~evskem obmo~ju so v zadnjih dveh letih 50 ve~jim podjetjem namestili sodobne {tevce porabe elektri~ne energije. [tevci omogo~ajo stalno spremljanje porabe elektri~ne energije preko ra~unalnika, in sicer tako pri odjemalcu samem, kot tudi pri PE Ko~evje kot dobavitelju. [tevce je mogo~e popisovati daljinsko, prek telefonskih linij, kar spet pomeni ve~jo to~nost in zmanj{anje stro{kov, odjemalcem pa omogo~a stalno spremljanje porabe elektri~ne energije. Poleg tega v PE Ko~evje `e pet let od~itavajo {tev-ce pri njihovih odjemalcih v gospodinjstvih z ro~nimi terminali. Pri tem na~inu se podatki po{il-jajo iz terminala neposredno v obra~un. To pomeni bistveno zmanj{anje {tevila reklamacij, saj je iz-klju~ena mo`nost ~love{ke napake pri ro~nem od~itavanju in nato ponovno vna{anje teh podatkov za obra~un. MIRO JAKOMIN 17 z raz{irjene seje v Posavju Spodnjesavski projekt ostaja v plenicah Kaj se dogaja s pripravo koncesijske pogodbe za gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi? Kdo jo pripravlja? V kak{ni meri bodo upo{tevani interesi lokalne skupnosti Posavja? Kako je s finan~no usposobljenostjo prihodnjega koncesionarja? Kdaj bo koncesijska pogodba podpisana? Na ta in podobna vpra{anja so sku{ali poiskati odgovore na raz{irjeni, skupni seji upravnega odbora GZS Obmo~ne zbornice Posavja in upravnega odbora GZS Zdru`enja podjetnikov Posavja. ureditve dr`avne in lokalne infrastrukture pri gradnji HE Bo{tanj v vi{ini najmanj 7 milijonov evrov. Posamezna ministrstva naj v svojih programih za leto 2001 in nadaljnje obdobje predvidijo prioriteto za izvajanje vodne infrastrukture, dr`avne in lokalne infrastrukture pri gradnji HE na spodnji Savi. Koncedent (vlada RS) naj sklene koncesijsko pogodbo o pogojih energetskega izkori{~anja spodnje Save za celotno verigo HE na spodnji Savi in naj za vsako posamezno HE sklene dodatek h koncesijski pogodbi. Sicer pa naj predlog osnutka koncesijske pogodbe o pogojih energetskega izkori{~anja spodnje Save predstavniki koncedenta najprej uskladijo z lokalnimi skupnostmi Po-savja (strokovna skupina Posavja za HE na spodnji Savi) in nato s predstavniki koncesionarja. Niko Gale{a je dejal, da je pri~akoval, da bosta o teh predlogih oziroma sklepih kaj ve~ povedala minister dr. Jo`e Zago`en in dr`avni sekretar za energetiko Severin Maffi, `al pa se raz{irjene seje nista udele`ila. Ali je ta projekt res rojen pod nesre~no zvezdo, se je vpra{al. Dejstvo je, da se `e vrsto let ne pre- 18 a delovnem sre~anju, ki je potekalo v Kr{kem 29. septembra 2000, so poleg ~lanov omenjenih organizacij sodelovali tudi predstavniki dr`avnega zbora iz Posavja, posavskih ob~in, Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju, strokovne skupine Posavja za HE na spodnji Savi, komisije za razvoj, ekonomsko politiko in varstvo okolja, zainteresiranih dru`b iz Posavja in medijev. Namesto dr. Jo`eta Zago`na, gospodarskega ministra, in Se-verina Maffija, dr`avnega sekretarja za energetiko (odsotna sta bila zaradi nujnih obveznosti, kot se je glasilo opra-vi~ilo), sta bila na seji navzo~a dr`avna podsekretarja Toma` Viktor Hassl in Jo`e Dimnik. Kot je povedal Niko Ga-le{a, vodja strokovne skupine Posavja, so 20. septembra 2000 na seji Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju sprejeli ve~ sklepov in jih posredovali MGD-ju. Vlado so pozvali, naj ~im prej podeli koncesijo za energetsko izkori{~anje spodnje Save v skladu z dolo~ili zakona o pogojih koncesije za izkori{~anje energetskega potenciala spodnje Save. Finan~na sredstva, predvidena za pripravo na gradnjo HE na spodnji Savi, ki v tem letu ne bodo porabljena v celoti, naj vlada prenese v leto 2001. V prora~unu za leto 2001 naj vlada predvidi finan~na sredstva za izvedbo ureditve vodne infrastrukture ter ^ ¦ ¦ flu- ^ ^il Bi^ 'm1 f*t'*^ALi ^^ -¦=* - ^jfijBpš- ^^... 1 J J Ker se raz{irjene seje v Posavju nista udele`ila gospodarski minister dr. Jo`e Zago`en in dr`avni sekretar za energetiko Severin Maffi, je bilo razo~aranje Posavcev {e toliko ve~je. Na njihova vpra{anja sta sku{ala odgovoriti dr`avna podsekretarja Jo`e Dimnik (v sredini) in Toma` Viktor Hassl iz Ministrstva za gospodarske dejavnosti. Zanikala sta trditev, da se na podro~ju priprave koncesijske pogodbe ni~ ne dogaja. Nasprotno: MGD v danih razmerah tudi na tem podro~ju izvaja vse potrebne dejavnosti. obnavljanje prenosnih poti makne z mrtve to~ke, ~eprav so ve-~inoma vsi za gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi. Krivda gotovo ni na njihovi strani, saj so v Posavju prak-ti~no storili vse, kar je bilo v njihovi mo~i. Ob tem je izrazil ob`alovanje, ker ima ta projekt `e ves ~as politi~ni prizvok in je postal poligon za obra~unavanje med strankami. V nadaljevanju so tudi drugi predstavniki Posavja izrazili nezadovoljstvo in skrb zaradi zastoja dejavnosti za pripravo koncesijske pogodbe. Ve~ina razpravljavcev je menila, da s temi aktivnostmi ne bi smeli ve~ zavla~evati, saj je za~etek gradnje odvisen tudi od vremenskih razmer in vi{ine vodne gladine reke Save. Zato se za~etek pripravljalnih del lahko zavle~e tudi za eno leto, kar bi bila velika {koda. Kot sta poudarila omenjena predstavnika MGD-ja, ne dr`i ugotovitev, da se na tem podro~ju ni~ ne dela. Po besedah Toma`a Viktorja Hassla trenutno potekajo dolo~ene dejavnosti za podelitev koncesijske pogodbe, v pripravi pa je tudi gradivo za sestanek medresorske skupine, ki bo uskladila koncesijsko pogodbo med lokalno skupnostjo Posavja in koncedentom. Glede ekonomskih temeljev je povedal, da izvajajo simulacije poslovnih ukrepov na strani koncesionarja, z najbolj klju~nim, vendar ne edinim ciljem. Bistvena naloga je finan~no usposobiti koncesionarja za gradnjo vseh petih hidroelektrarn. Glede aktivnosti v organizacijski smeri pa je dejal, da poteka oblikovanje ustreznih delovnih teles, ki bodo pripravila klju~ne dokumente, potrebne za gradnjo hidroelektrarn. Tudi Jo`e Dimnik je pojasnil, da na gospodarskem ministrstvu izvajajo vse potrebne dejavnosti in zadevo, kolikor jim dopu{~ajo trenutne razmere, re{ujejo v sodelovanju s Savskimi elektrarnami Ljubljana. Med spornimi vpra-{anji je omenil {e zlasti problem cene elektri~ne energije. V sklepnem delu seje so ~lani upravnega odbora Ob-mo~ne zbornice in Zdru`enja podjetnikov Posavja od vlade RS in MGD-ja zahtevali, da ~im prej pripravita plan aktivnosti, in da v rokih, ki jih dolo~a zakon, za~neta uresni~evati vse potrebne dejavnosti za gradnjo celotne verige HE na spodnji Savi. Z vsebino tega sklepa so seznanili predsednika vlade dr. Andreja Bajuka in ga pozvali, naj pospe{i aktivnosti na tem podro~ju. MIRO JAKOMIN Iz la[kega do hrastnika pred^asno, IZ LA[KEGA V BRESTANICO negotovo ali nikoli? V zadnjem desetletju je Eles poleg {tevilnih zamenjav visokonapetostne in sekundarne opreme v razdelilnih transformatorskih postajah obnovil tudi ve~ dotrajanih daljnovodov, nekaterih starih ve~ kot 75 let. Tudi letos poteka uspe{na rekonstrukcija enega zadnjih 110 kV daljnovodov, zgrajenih z lesenimi drogovi, toda … Ve~ e~ina Elesovih vzdr`evalcev je `e zdavnaj pozabila na tegobe in na nevarno delo na lesenih daljnovodnih drogovih, saj so zadnje »{tajgerje« leta 1993 z velikim olaj{anjem obesili na klin vzdr`evalci Elektroprenosa Ljubljana, le v Elekroprenosu Podlog je {e vedno ostalo 58 kilometrov 110 kV daljnovodov z 214 lesenimi drogovi. Zato je bilo njihovo veselje {e toliko ve~je, ko je nadzorni svet Elesa pred poldrugim letom potrdil planske usmeritve za rekonstrukcijo {e zadnjih dveh, ve~ kot petdeset let starih daljnovodov, grajenih z lesenimi drogovi. Elementi lesenih drogov, kle{~e in konzole so namre~ dotrajane, obesni in izolacijski material ter tokovodniki pa ne ustrezajo ve~ zahtevanim elektri~nim in mehanskim parametrom. Zaradi pogostih neviht in udarov strele sta daljnovoda pogosto izpadla, posledica tega pa so bili preboji in ru{enje izolacije. Eksplozije porcelanastih izolatorjev in pretrgi tokovodnikov so pogosto ogro`ali prebivalstvo, objekte in promet. Te ugotovitve so bile tudi ve~krat izpostavljene na in{pekcijskih pregledih republi{ke elektroenergetske in{pek-cije, ki so v svojih ureditvenih od-lo~bah zahtevali ustrezne sanacije. Tako je bila zamenjava 110 kV daljnovoda La{ko–Hrastnik na~rtovana v dvosistemski izvedbi v letu 2000, {e starej{i 110 kV daljnovod La{ko –Brestanica pa naj bi zamenjali z enosistemskim obe{anjem na sicer dvosistemskih stebrih v letu 2001. Kot je to `e v navadi, so se delavci Elesovega sektorja za investicije lotili uresni~evanja navedenih planov z vso vnemo, `al pa so `e pri uvodnih aktivnostih v zvezi s pripravo gradnje znova naleteli na po~asne birokratske mline in zapletene upravne postopke, ki so se zavlekli preko vseh razumnih meja. V tak{nih razmerah je samo vztrajnost in avtoriteta staroste slovenske elektroprenosne investicijske dejavnosti, direktorja sektorja za investicije Janeza Kerna, zagotovila, da so bila prvega avgusta letos za~eta re-konstrukcijska dela na 110 kV daljnovodu La{ko-Hrastnik. @e ob otvoritvi gradbi{~a je vodstvo Elesa poudarilo zahtevo po izraziti intenzivnosti dela, da bo objekt kon~an {e letos. Zato so izvajalci dela zastavili z vso resnostjo ter pod ostrim o~esom vodje gradnje Ivana Lozeja delajo tako reko~ petek in svetek in ob vsa-kr{nem vremenu. Tako bo omenjeni 19 daljnovod kon~an pred rokom, saj so 20 do sedaj opravljena `e vsa demon-ta`na dela in so stari elementi daljnovoda odstranjeni, zgrajena so vsa stoj-na mesta z vgrajenimi 1.000 kubi~ni-mi metri betona in 230 tonami jeklenih konstrukcij. V sklepni fazi pa so tudi monta`e {e zadnjih od 560 kosov kompozitnih izolatorjev s pripa-dajo~o obe{alno opremo in napenjanje zadnjih odsekov z AlFe 240/40 mm2 vodniki in za{~itno vrvjo z vgrajenimi 48 opti~nimi vlakni. Tovrstna za{~itna vrv pa je tudi `e vgrajena kot zamenjava za obstoje~o dotrajano, na dvosistemskem 110 kV daljnovodu Trbovlje–Hrastnik, katerega desni sistem bo v prihodnje skupaj z levim sistemom novozgrajenega daljnovoda sestavljal 110 kV daljnovod La{ko–Trbovlje. Iz La{kega bo tako pred~asno in v rekordnem roku izvedena 12,8- kilometrska najsodob-nej{a daljnovodna povezava, kar pa vsekakor ne bo veljalo za {e starej{o daljnovodno povezavo iz La{kega do Brestanice. ^eprav so se tudi te planirane in finan~no podprte rekonstrukcije Elesovi investitorji lotili z vso zagnanostjo in so bila pripravljalna dela na terenu in v zvezi z upravnimi postopki `e od lanskega decembra v polnem teku, pa so bila ta minuli mesec za~asno zaustavljena. Kljub tem zapletom naj bi bila dokon~na usoda tega daljnovoda znana v kratkem, saj je bila pri EIMV naro~ena dodatna {tudija o potrebnosti tega daljnovoda tudi po zgraditvi 400/110 kV RTP Kr{ko, ~eprav sta bila nujnost obnove in pomen tega daljnovoda pred leti v Elesu `e potrjena. Pri tem daljnovodu je tudi zanimivo, da je bil zgrajen `e v ~asu druge svetovne vojne kot provizorij, ki pa se je obdr`al tudi ob prehodu ti-so~letja in `e ni~ kolikokrat »re{il« napajanje Dolenjske. V vseh teh letih, pa je polno obremenjen in mnogokrat celo preobremenjen. Daljnovod, ki je `e zdavnaj pre`ivel v svetu znane `ivljenjske dobe za tovrstne objekte in mu zaradi preperelih in preo-bremenjevanih tokovodnikov nenehno grozi nevarnost izpada. Ali dru-ga~e re~eno, bitka z lesenimi 110 kV drogovi bo v Hrastniku letos dobljena, do zmage v Brestanici in nadomestitve zadnjega lesenega daljnovoda z jeklenim pa bodo morali vzdr`evalci o~itno {e naprej opravljati te`avno in nevarno delo. ^^^m SREČKO LESJAK ekologija HE Akumulacijsko jezero Most na So~i, primer vzornega sodelovanja uporabnikov So~e. P o vzoru delovne skupine za varstvo zraka pri velikih termoenergetskih objektih, ki v okviru Elektroinštituta Milan Vidmar delujejo že petnajst let, je bila letos poleti pri istem inštitutu ustanovljena še delovna skupina za varovanje okolja na porečjih hidroelektrarn. Namen njenega dela je povezati vse, ki so vezani na celovito in odgovorno ravnanje z okoljem pri proizvodnji električne energije v hidroelektrarnah. Kot je povedal dr. Igor Cuhalev z EIMV, se kaže danes petnajstletno delo delovne skupine za varstvo zraka pri velikih termoenergetskih objektih v sodelovanju vseh zainteresiranih pri izdelavi okoljske zakonodaje, načrtovanju strategije pri vstopu v Evropsko unijo in vpeljevanju standarda ISO 14 001. S skupnim usklajenim in strokovnim nastopom sta ministrstvi za okolje in prostor in gospo- S s darske dejavnosti dobili ustreznega sogovornika za urejanje okojevarstve-ne problematike in dosego okolje-varstvenih ciljev. »Rezultate u~inkovitega urejanja okoljevarstvene problematike pri TE smo z ustanovitvijo delovne skupine za varovanja okolja na pore~jih hidroelektrarn posku{ali prenesti tudi na to podro~je. V nasprotju s termoelektrarnami, ki pri vklju~evanju v prostor onesna`ujejo le zrak in – minimalno - vodo, se pri hidroelektrarnah pojavi ve~ konkuren~nih upravljalcev vode. Zainteresirani so kmetijstvo, vodnogospodarstvo, energetika, turizem, pa {e kdo. Zaradi vse ve~je osve{~enosti prihaja do stalnih konfliktov med interesi hidroelektrarn in okoljem, zlasti pri potencialnih novih objektih. Namen ustanovitve nove delovne skupine je zlasti zdru`evati interese hidroelek- trarn in enotno nastopati v pogovorih z drugimi porabniki prostora in republi{kimi upravnimi organi,« meni dr. ^uhalev iz skupine za ekologijo oddelka za elektrarne EIMV. Med najpomembnej{imi nalogami nove skupine so izdelava metodologije za okoljevarstveno politiko hidroelektrarn, vzpostavitev sistema ustreznih meritev strokovno tehni~nega nadzora, postavitev poenotene baze podatkov, ki bo omogo~ila primerljivost vplivov na okolje, in ~im bolj{a komunikacija z drugimi porabniki prostora. »Za~eli bomo z izdelavo posnetka stanja na podro~ju varstva okolja pri HE in sku{ali izku{nje tistih, ki so dosegli ustrezno raven, prenesti na tiste, ki tega {e niso dosegli. Naslednja dejavnost bo sodelovanje pri pridobivanju koncesij za izkori{~anje rek in pogajanja zanje. Z izdelavo poenotene metodologije bi dosegli, da bi ministrstva za okolje in prostor ter gospodarske dejavnosti la`je ocenjevala in se pogajala s posameznimi ~la-nicami skupine ob upo{tevanju poenotenih okoljevarstvenih kriterijev,« na{teje delovne naloge skupine sogovornik in ob tem doda {e aktivnosti za vpeljavo okoljevarstvenih standardov ISO 14001. Ta pomeni za vsako hidroelektrarno okvir ocenjevanja odnosa do okolja, ki bo pomemben pri vstopu v EU, in nalaga onesna`e-valcem vzpostavitev odnosov z uporabniki okolja. Delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki elektrarn, ministrstev, zavodov in in{titutov, se sestaja enkrat na mesec. Sestankov, na katerih se opredeljuje politika do zunanjih uporabnikov in ministrstev, se udele-`ujejo vodstveni delavci ~lanic. Na operativnih sestankih pa se sre~ujejo s konkretnimi nalogami za posamezna podro~ja in re{ujejo problematiko posameznih hidroelektrarn. Za razre-{itev posameznih problemov, ki bodo presegli njihovo znanje, nameravajo najeti zunanje in{titucije in posamezne strokovnjake s podro~ja hidroelektrarn. V skupini se zavedajo, da ima vsaka elektrarna svoje strokovnjake za posamezna podro~ja, da pa je manj tistih, ki znajo problematiko varstva okolja povezati in re{eva-ti celovito. Koncentracija kadrov in znanja v skupini, kot je omenjena, pa med drugim omogo~a tudi realno izpolnitev sprejete zakonodaje. MINKA SKUBIC 21 gospodarska zbornica Slovenije ZBORNICE V ESS nujno POTREBNA V zadnjih dneh septembra so se nesoglasja med sindikati in delodajalci zaradi predloga zakona o delovnih razmerjih {e zaostrila. Na zahtevo sindikatov, da se Gospodarska zbornica Slovenije umakne iz Ekonomsko socialnega sveta, je vodstvo GZS odgovorilo, da je njihova prisotnost v tem in{titutu povsem legitimna in nujno potrebna. Ne nazadnje je potreba po uveljavitvi {ir{ega ekonomsko socialnega dialoga, v katerem ima GZS nenadomestljivo vlogo, utemljena tudi na ravni Evropske unije. Ko 22 ot so pojasnili v službi za odnose z javnostmi pri GZS, imajo vprašanja v zvezi z delovnopravno zakonodajo in plačno politiko velik vpliv na konkurenčno sposobnost celotnega gospodarstva, zato je sodelovanje GZS v razpravi o teh vprašanjih nujno. V nasprotnem primeru GZS ne bi mogla že v fazi priprav novih sistemskih predpisov in ukrepov ekonomske politike opraviti svojega temeljnega poslanstva, na katerega opozarja tudi ustavno sodišče. Gospodarska zbornica Slovenije zastopa uravnotežene interese gospodarstva kot celote. Ravno zaradi te zastopniške vloge je tudi po mnenju Ustavnega sodišča RS obvezno članstvo v GZS nujno. Socialni dialog se v Evropi ne omejuje več samo na ozka delovno pravna vprašanja, ampak vključuje celoten spekter makroeKo-nomskih vprašanj, ki vplivajo na gospodarsko rast in splošno blaginjo države. Svet Evropske unije je lani v Koelnu zelo jasno poudaril potrebo po uveljavitvi tega širšega ekonomsko socialnega dialoga. Na ravni Evropske unije je Zdru`en-je evropskih gospodarskih zbornic po Amsterdamski pogodbi izrecno eden od partnerjev socialnega dialoga, poleg evropskega delodajalskega zdru-`enja UNICE. Lani oktobra je GZS skupaj z nacionalnimi zbornicami držav članic EU in zbornicami kandidatk podpisala posebno evropsko zbornično listino, v kateri so se zbornice zavezale k aktivni vlogi v socialnem dialogu na vseh ravneh. V Ekonomsko socialnem svetu zastopajo delodajalske interese poleg GZS tudi Združenje delodajalcev Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije. GZS z njimi tvorno sodeluje. Stališča, ki jih zastopa GZS, so usklajena med vsemi temi delodajalskimi organizacijami. Razumljivo je, da bi si sindikati želeli šibkejše partnerje, vendar ni njihova naloga, da s pavšalnimi obtožbami zahtevajo, katera od delodajalskih organizacij se mora umakniti iz Ekonomsko socialnega sveta, so še poudarili v službi za odnose z javnostmi pri GZS. PLACE MORAJO ZAOSTAJATI ZA RASTJO ROP-JA V začetku oktobra so na seji upravnega odbora GZS obravnavali tudi perečo problematiko plač. Kot so med drugim poudarili, je plačna politika odvisna od poslovnih rezultatov (Mencinger). Zavrnili so očitek, da je v Sloveniji brezpravno stanje. Menijo, da ni vzrokov za tako oceno, saj to področje urejajo dogovor o politiki plač, zakon o minimalni plači (oboje velja do sredine leta 2001) ter splošna kolektivna pogodba in panožne kolektivne pogodbe. Kaj hočejo sindikati? Vsekakor višje plače, kar zagovarjajo z ocenami, da gre za izenačevanje izhodiščne plače z ?36181 slovenski E-forum minimalno, eskalacijo itd. Njihovi konkretni predlogi pomenijo naslednje povečanje plač: 33 odstotkov -Neodvisnost, 28 odstotkov - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, 24 odstotkov - Pergam. Če bi to uveljavili, so ugotovili na upravnem odboru GZS, bi se posledice odrazile kot rdeče številke v poslovanju podjetij. Dodatno težavo po mnenju GZS predstavlja vlada s svojim popuščanjem in parcialnim dogovarjanjem plač v javnem sektorju na eni strani ter podpiranjem sindikatov v gospodarstvu na drugi strani. Oboje namreč vodi v povečevanje javnega dolga in zmanjševanje konkurenčnosti. Ob tem še omenimo, da so delodajalci na področju plačne politike skupaj predlagali naslednje: plače morajo zaostajati za rastjo bruto družbenega produkta in produktivnostjo, zamrznitev izhodiščnih plač v splošni kolektivni pogodbi, konkreten varčevalni program v javnem sektorju in proračunski porabi ter spremenjeni plačni model, ki bi ga po dokončni uskladitvi vgradili v nov dogovor o politiki plač, pa tudi v kolektivne pogodbe. Sicer pa bo Gospodarska zbornica Slovenije drugo leto praznovala 150-letnico svojega obstoja. Kot je povedal predsednik Jožko Čuk, sodi GZS med gospodarske zbornice z najdaljšo tradicijo v Evropi. V Sloveniji je bila ustanovljena trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko leta 1851 • V začetku je imela 15 članov, v poznejših letih pa se je število članov zelo hitro povečevalo. Leta 1868 je bilo včlanjenih 62 članov, sedaj pa je že 55-000 članov. GZS je preživela burna obdobja, ko so odmirale stare in nastajale nove države, in ko se je večkrat menjal politični sistem. Danes GZS še vedno opravlja svojo vlogo v gospodarstvu in se srečuje z izzivi sodobnega sveta, kot so globalizacija, vstopanje v EU, poslovna odličnost, informatizacija in ekologija. V partnerstvu z državo si nenehno prizadeva za uveljavitev takšnega gospodarskega sistema in ekonomske politike, ki bosta omogočala z Evropo primerljive pogoje gospodarjenja in s tem nenehen dvig slovenske konkurenčnosti. Med storitvami gospodarske zbornice so na prvem mestu različne oblike promocije slovenskega gospodarstva v tujini ter visoko razvit poslovno informacijski sistem. MIRO JAKOMIN V OSPREDJU PROBLEMATIKA KLIMATSKIH sprememb Letos v Slovenskem E-forumu namenjajo {e posebno pozornost problematiki prepre~evanja oziroma zmanj{evanja klimatskih sprememb. Kot je znano, gre za pomembno mednarodno obveznost Slovenije, hkrati pa tudi za veliko prilo`nost oblikovanja integralne politike trajnostnega razvoja ter novega koncepta in razvojnega ciklusa na podro~ju razvoja oskrbe z energijo in energetskih storitev v Sloveniji. Ka atere so najpomembnej{e dejavnosti, ki jih je Slovenski E-forum uresni~eval v leto{njem dosedanjem obdobju? Kot je pojasnil tajnik Andrej Klemenc, sta bila februarja pri njih v gosteh dva ugledna strokovnjaka. Mag. Christian Egenhofer, direktor svetovalnega podjetja IMPACT in sodelavec Centra za {tudije evropskih politik iz Bruslja je predstavil klimatsko politiko Evropske unije. Mag. Gotelind Alber, predsednica Klimatske zveze evropskih mest in indogenih prebivalcev tropskega de`evnega gozda pa je predstavila cilje ter oblike in na~ine dela tega zdru`enja. V njem je vklju~enih 880 evropskih ob~in, ki si prizadevajo za zmanj{anje emisij toplogrednih plinov za 50 odstotkov ter za podporo pre`ivetju tropskih de`evnih gozdov in njihovih prebivalcev. Marca in aprila so v Slovenskem E-forumu obravnavali osnutek Nacionalne strategije zmanj{anja emisij to-plogrednih plinov s kratkoro~nim akcijskim na~rtom. Ministrstvu za okolje in prostor so posredovali ob- se`en sve`enj pripomb, dopolnitev in predlogov. Maja so se kot pridru`eni ~lan ude-le`ili letne konference Klimatske zveze, na kateri je ob njihovem sodelovanju in podpori ob~ina Gornji Grad kot prva ob~ina iz Vzhodne Evrope postala ~lanica tega zdru`enja. Junija so kon~ali poro~ilo o projektih skupne implementacije, emisijah TGP in njihovih trendih ter institucionalni ureditvi prepre~evanj klimatskih sprememb, ki so ga pripravili v okviru mednarodnega projekta Zmogljivosti za za{~ito klime v okviru Regionalnega okoljskega centra iz Budimpe{te in Instituta za svetovne vire iz Washingtona. V poletnih mesecih so se prijavili na razpis za nadaljevanje omenjenega projekta in bili izbrani, da skupaj s {e petimi okoljskimi dr`avljanskimi organizacijami sodelujejo pri pripravi pregledov nacionalnih sistemov zbiranja, urejanja in poro~anja podatkov o emisijah TGP ter pripravijo po-ro~ilo o primerih dobre prakse 23 zmanj{evanja emisij TGP v Sloveniji. na{ gost Sa{o Mervar Poleg tega so v sodelovanju s hr-va{kim gozdarskim dru{tvom Ogra-nak Delnice ter bosansko agencijo za okoljske tehnologije iz Sarajeva pripravili tudi predlog projekta Za{~ita klime kot razvojna prilo`nost za za{~itena podro~ja na primeru Kolp-ske doline. Z lokalno pisarno REC pa so sodelovali tudi pri pripravi dveh delavnic o pripravi projektov UN GEF na tematiko klimatskih sprememb, ki sta potekala konec septembra in oktobra. Posredno se na tematiko klimatskih sprememb navezuje tudi projekt Energetsko knjigovodstvo v ob~inah, pri katerem sodelujejo z Delovno skupnostjo za obnovljive vire iz Beljaka. Z letaki o klimatskih spremembah in njihovem prepre~evanju pa je Slovenski E-forum sodeloval tudi v okviru prireditev Dan brez avtomobila v Ljubljani. Omenimo pa {e, da so oktobra v Slovenskem E-forumu intenzivno prou~evali tudi problematiko po-vi{anja cen nafte. Kot je znano, je dogajanje na tem podro~ju `e dalj ~asa v sredi{~u pozornosti tako javnosti, politikov in prizadetih prebivalcev, kot tudi analitikov svetovnih gospodarskih gibanj, teoretikov mednarodnega gospodarskega razvoja in ne nazadnje tudi zagovornikov trajnostnega razvoja. Kot je pojasnil Andrej Klemenc, obstajajo razli~ne razlage vzrokov sedanjih visokih cen ~rnega zlata: kartel-no-monopolni dogovor Opeca kot lastnika omejene in te`ko zamenljive naravne dobrine, katere stro{ki odkrivanja in pridobivanja bodo rasli; {pekulacije borznih posrednikov in dru`b za predelavo in distribucijo naftnih derivatov; krepitev tr`ne konkurence med naftnimi dru`bami s pritiski na zmanj{anje stro{kov, kar naj bi vodilo do tega, da se tudi tu uveljavlja koncept oskrbe v ravno pravem ~asu oziroma zmanj{anje skladi{~nih zmogljivosti, kar naj bi posledi~no pomenilo ve~jo ranljivost predelovalcev in distributerjev glede tr`nih {pekulacij. MIRO JAKOMIN Znanje BOGATI Iv človeka Svojo delovno pot je za~el v Strojni tovarni Trbovlje, kjer je s 25 leti postal glavni ra~unovodja in pozneje direktor gospodarskega podro~ja. Zatem je bil tri leta namestnik direktorja zagorskega rudnika v zapiranju. Cilj pri delu mu je dobro delo in moto, da ve~ kot zna{, bogatej{i si. Tako motiviran je pri{el pred dvema letoma za direktorja gospodarsko finan~nega sektorja v Termoelektrarno Trbovlje. 24 Rudnik Zagorje je zaradi svojega pravnega statusa in namena ustanovitve vsekakor primer »inovativnega dela«. Kako ste se lotili izvedbe programa zapiranja? »V za~etku zapiranja rudnika Zagorje je bilo v njem zaposlenih 450 delavcev in rudnik je imel 1,7 milijarde tolarjev za~etnih po ve~ini zapadlih obveznosti kot popotnico iz naslova delitvene bilance nekdanjih Rudnikov rjavih premogov Slovenije /RRPS/. Ker je bil rudnik vklju~en v RRPS kot delovna enota, so bile vse vitalne funkcije v centrali v Trbovljah. Zato sem takoj po prihodu na rudnik za~el z oblikovanjem vseh poslovnih funkcij, ki so bile potrebne za nemoteno delo (finance, ra~uno-vodstvo, nabava, komerciala, investicije) zapiranja. Poleg tega sem v istem ~asu uvedel tudi novo informacijsko tehnologijo in pripravil vrsto organizacijskih predpisov. Rudnik je imel podlago za svoje delovanje v Zakonu o zapiranju rudnika Zagorje. Zakon je bil sprejet v za~etku leta 1995, {ele aprila 1996 pa je takratna vlada RS sprejela sklepe, s katerimi je delno potrdila predlog programa zapiranja. Pri sklepih so izpadla do-lo~ila, ki so se nana{ala na zagotovitev sredstev za odpla~ilo prevzetih dolgov RRPS. Glede na to, da smo z za~etkom leta 1996 postali novi dol`niki, sem moral od prvega polletja leta 1996 najprej zagotoviti sredstva za konverzijo obstoje~ih obveznosti. Med drugim je izvedena konverzija pocenila obveznosti za ve~ kot 35 odstotkov. Hkrati sem moral priskrbeti {e dodatna sredstva (ban~ni krediti) za financiranje teko~ega poslovanja. Naslednji zelo zahteven projekt je bil dogovor z resornimi ministrstvi o na~inu ~rpanja prora~unskih sredstev. Izdelal sem celotno metodologijo, ki je vklju~evala tako na~in zbiranja podatkov o realiziranih aktivnostih, na~in njihovega fakturiranja kot tudi metodologijo letnega poro~anja tako vladi RS kot dr`avne-mu zboru RS. Isto leto mi je uspelo tudi upravi~iti predlagano metodologijo za ~rpanje sredstev izvajanja aktivnosti na podro~ju aktivne politike prezaposlovanja delavcev rudnika. [e vedno pa je ostajalo odprto vpra{anje sredstev za odpla~ila glavnic prevzetih obveznosti in njihovih odhodkov financiranja. Sre~o smo imeli v tem, da je ravno v tistem ~asu DZ RS sprejemal zakon o restrukturiranju finan~ih obveznsoti elektrogospodarstva. Pripravil sem predlog amandmaja k zakonu, na podlagi katerega naj bi se zakon raz{iril tudi na vse tri rudnike v zapiranju. Amandma je bil sprejet, sredstva so bila zagotovljena, tako da smo leto 1996 sklenili ve~ kot uspe{no. Zapiranje rudnika je obsegalo: zapiranje jame, kadrovsko-socialni program in eko-lo{ko sanacijo povr{in. Predviden rok zapiranja je bil zelo kratek, predvsem za sanacijo povr{in, prizadetih z rudarjenjem. Danes zapiranje z vidika potrebnih sredstev poteka skladno z na~rti, sodim pa, da se bo zapiranje podalj{alo za tri leta. Verjetno najbolj ob~utljivo podro~je zapiranja je vsekakor kakovostna izvedba kadrovsko socialnega programa. Za njegovo uresni~itev smo imeli predviden {irok spekter ukrepov. Najte`ji je bil projekt ustvarjanja novih delovnih mest. Bila pa je sre~a za Zagorje, da je bilo to mesto manj navezano na energetiko, tako da smo se pri uresni~evanju kadrovsko socialnega programa naslanjali predvsem na uspe{ne gospodarske subjekte s sede`em v Zagorju. Investirali smo tudi v komunalno opremljanje dela zemlji{~ v lasti rudnika, ki so jih odkupili zainteresirani investitorji za postavitev novih proizvodnih zmogljivosti. Slednja bodo omogo~ila nova delovna mesta v Zagorju. Tako bo mogo~e vsaj delno nadomestiti trajni izpad delovnih mest v rudniku. Obstoje~e nepremi~nine so bile po ve~ini neuporabne, saj je {lo za strogo namenske objekte za opravljanje rudarske dejavnosti.« Katere so bile najve~je te`ave pri izvedbi zapiranja? »Najve~ji problem so bile nere{ene finance RRPS, pa tudi za~etno nerazumevanje poslovnega okolja, kaj sploh pomeni rudnik v zapiranju. S~asoma so se stvari uredile. Glede na to, da so tudi v Trbovljah pred tem, da za~no uresni~evati Zakon o zapiranju RTH in razvojnem prestrukturiranju zasavske regije, bi rad opozoril na pomemben problem. In sicer je to uporaba modela pri ~rpanju prora~unskih sredstev. Zakonodaja na tem po-dro~ju je ~edalje bolj stroga in ne do-pu{~a veliko manevrskega prostora. Zakon o zapiranju RTH je dokaj jasen, kaj lahko neposredni in posredni uporabniki prora~una sploh pri~aku-jejo. Dejanske kvalitetne ideje velikokrat ni mo`no uresni~iti, predvsem zaradi nezmo`nosti ~rpanja pro-ra~unskih sredstev na pri~akovan, lahko re~em velikokrat tudi edin mo`en na~in. Menim, da je bil to najte`ji del uresni~evanja zagorskega zakona, seveda ~e odmislim nepra-vo~asnost in nezadostnost teko~ega financiranja iz prora~una.« S kak{nim poznavanjem elektroenergetike ste pri{li v TE Trbovlje? »Kar precej{njim. Strojna tovarna Tr -bovlje je bila vodilni proizvajalec rudarske opreme za jugoslovanski trg, tako da sem poslovno sodeloval pri vrsti energetskih projektov, posebej {e pri poslih, katere smo imeli s takratnim RRPS in TET. Tudi triletno delo na Rudniku Zagorje mi je raz{irilo poznavanje energetike. V devetdesetih letih sem se ukvarjal s svetova- njem, pisanjem sanacijskih programov, bil prokurist, stalni ~lan ve~jega {tevila nadzornih svetov, tako da mi sprememba delovnega mesta ni bila problemati~na. Ne nazadnje sem poznal kar nekaj ljudi iz TET.« Kak{na je bila va{a vizija gospodarsko finan~nega poslovanja termoelektrarne? »Nobena skrivnost ni, da je TET kratkoro~no najbolj zadol`eno podjetje v elektrogospodarstvu in da je tudi njena skupna zadol`enost velika. Moja prva naloga je bila konsolidira-ti finan~no stanje podjetja s ciljem, da ob nominalno enaki zadol`enosti TET postane soliden pla~nik in si tako pove~a boniteto pri bankah in poslovnih partnerjih. Druga pa solidno teko~e poslovanje v okviru mo`nosti iz teko~ih gospodarskih na~rtov v skladu z zakonodajo, ki velja za gospodarske dru`be javnega sektorja.« Reorganizirali ste sektor in spremenili metode dela. Kak{no pot ste ubrali? »Ena izmed prvih potez, ki sva jo na~rtovala skupaj z direktorjem podjetja, je bila izdelava strategije fi-nan~no nabavne in investicijske politike TET za lani in letos. Bistvo strategije je bilo, da v termoelektrarni strogo centraliziramo odlo~anje fi-nan~nih in nabavnih tokov, predvsem pri investicijah, vzdr`evanju, remontih, pa tudi drugje. V na{em sektorju smo organizirali oddelek nabave, ki pokriva tudi podro~je javnih naro~il. Predvsem sem uvedel vrsto novih metod dela, z namenom na~rtovanja in teko~ega spremljanja ter teko~ega ugotavljanja odmikov in vzrokov zanje. Pri financah sem si na primer zastavil cilj, da je lahko na ra~unu podjetja maksimalno stanje konec delavnika okoli 2 milijona tolarjev.« Starih delavcev niste odpu{~ali, novih ne zaposlili. Kako vam je uspelo izpeljati reorganizacijo v skladu z va{imi cilji? »@elel sem obdr`ati obstoje~i kader, mu pa delovne naloge razporediti druga~e. Dodatno pa sem pritegnil 25 na{ gost Sa{o Mervar 26 sektor posameznike, o katerih sem presodil, da imajo ambicije do dela v financah, ra~unovodstvu in nabavi. Tako sem spremenil organizacijo celotnega sektorja in na novo organiziral nabavni oddelek. Ponovno se mi je potrdila izku{nja od prej, da se zaposleni, ki delajo na finan~no ra~unovodskih podro~jih, hitro navadijo na novo delo in dobro izpolnjujejo svoje obveznosti. Neugodno pa je, ~e njihov direktor nima vizije. Zase vem, kaj dam delati svojim ljudem in kaj od njih pri~akujem. Za cilj sem si postavil trajno izbolj{evanje dela v GFS-ju, predvsem z bolj{o organizacijo dela tako v sektorju kot dru`bi, uvajanjem novih informacijskih tehnologij, {olanjem in izobra`evanjem delavcev GFS-ja in podobnimi ukrepi.« Kak{ni so rezultati va{ega dvoletnega slu`bovanja v TET? »Poslovanje TET je postalo teko~e likvidno, dosegli smo nominalno in realno padanje zadol`enosti in s tem povezane ni`je stro{ke financiranja, kar vpliva na vi{ino cene proizvedene kWh. Lani sem izvedel kompletno konsolidacijo virov financiranja, tako po vrsti, obliki kot tudi vsebini. Poudarek je bil na optimalnih virih, tako z vidika to~nosti kot cene. Tudi politika pla~evanja obveznosti, predvsem do dobaviteljev, je prinesla pre-cej{nje u~inke. Posredno se konsolidacija financ odra`a v kombinaciji z doslednim izvajanjem naro~ni{kih postopkov po Zakonu o javnih na-ro~ilih tudi na ni`jih cenah teko~ih potro{kov. Precej truda sem vlo`il tudi v uvajanje »reda« v poslovanje med TET in RTH v smislu dovoljenih dobav z vidika teko~ih potreb TET. Glede na to, da aktivno sodelujem v dveh skupinah za projekte nasedlih investicij v elektrogospodarstvu, sem optimist in upravi~eno pri~akujem dokon~no razre{itev obstoje~e zadol`enosti TET, in sicer na dva na~ina. Prvi~ z dezinvestiranjem dela nepotrebnih nalo`b v opremo in objekte, fi-nan~nih nalo`b v druge delni{ke dru`be in zni`anjem obstoje~ih zalog, predvsem premoga. Druga re{itev pa je operacionalizacija projekta nasedlih investicij, od katerega pri~akuje-mo sredstva za pla~ilo kreditov za oba plinsko parna bloka.« Kak{na je va{a napoved za poslovanje TET do leta 2007, ko naj bi zaprli rudnik Trbovlje-Hrastnik? »V TET na~rtujemo poslovanje podjetja do leta 2007 v okviru za{~itene proizvodnje. Kot energent je predvidenih 600.000 ton premoga na leto iz RTH. Nasedle investicije bi bile lahko re{ene tudi z vi{jo ceno iz naslova tovrstne proizvodnje. Strategija vodstva TET pa je, da je cena kWh iz 125 MW bloka o~i{~ena vseh stro{kov in odhodkov, ki niso povezani s proizvodnjo elektri~ne energije iz tega bloka. Prihodnja vizija poslovanja podjetja je te`ja, ~e operiramo z visoko ceno kWh, ki je posledica naj-razli~nej{ih okoli{~in. Izku{nje iz preteklosti, zlasti neuspel projekt TET3, nas u~ijo, da je treba operirati s ~im bolj natan~nimi podatki. Ocenjujem, da je za TET pomembno, da v naslednjih {estih mesecih uresni~i oba projekta (za{~itena proizvodnja, nasedle investicije) saj se bo le tako lahko vklju~ila na odprti trg z elek-tri~no energijo v Sloveniji.« Kljub va{emu dobremu poznavanju dela z gospodarsko fi-nan~nega podro~ja, do katerih novih spoznanj ste pri{li v elektrarni? »Nisem poznal kupoprodajnih odnosov v elektrogospodarstvu. Res pa je, da sem moral dvanajsti dan po prihodu v TET izdelati rebalans gospodarskega na~rta za leto 1998. V tak{nih situacijah se ~lovek {e najhitreje u~i. Na sploh pa menim, da je delo v energetiki zanimivo, z vidika stroke pa ni kakih posebnosti, katerih ne bi poznal `e od prej. [e ve~, moje prej{nje delo mi zelo koristi pri vsakdanjem delu direktorja GFS. Ne glede na slabo finan~no boniteto TET, merjeno z razli~nimi finan~nimi kazalniki, pa smo najve~ji gospodarski subjekt v Zasavju z vidika letnih prihodkov. Smo tudi med 50 najve~jimi podjetji v Sloveniji. Zaradi svoje spe-cifi~ne dejavnosti, pravnega statusa smo zanimivi tako za finan~ni trg v Sloveniji kot za potencialne dobavitelje in izvajalce. ^e se poleg svojih slabosti zaveda{ tudi nekaterih svojih prednosti, v primeru TET je to obseg ekonomije, lahko iz tega potegne{ {tevilne pozitivne u~inke, katerih skupni imenovalec so ni`ji stro{ki poslovanja. Za dosego teh ciljev pa je potrebna velika homogenost vodstvene ekipe. [e vedno smo glede na velik dele` dr`avnega lastni{tva elektrarne varni za nalo`be. Mi pa pri sedanjem delu zelo koristi, da sem doslej delal razli~na dela in da poznam zakonodajo ter imam {iroka poznanstva.« Kje vidite {e mo`nosti iz-bolj{anja poslovanja na po-dro~ju, ki ga pokrivate v elektrarni? »Do konca naslednjega leta bomo naredili ra~unalni{ko podprt modul, s katerim bomo celostno spremljali podatke iz plana, nabave in financ. S tem bo vodstvu omogo~eno bolj{e spremljanje in nadziranje teko~ega poslovanja podjetja ter sprejemanje hitrih odlo~itev. Eno od mojih na~el, ki jih `elim ohranjati tudi v TET, je ~im bolj{a obve{~enost ~lanov vodstva o dogajanjih v svojem sektorju. Zavedam se namre~, da je uspe{nost podjetja odvisna od pravih in pra-vo~asno izmenjanih informacij in mnenj.« Kak{na je po va{em mnenju prihodnost TE Trbovlje? »Pri nas je cena energenta - premoga okrog 60 odstotkov prodajne cene kWh. Odstotek je odvisen od ob-se`nosti remontov in investicij v te-ko~em letu. Ob tej ceni je kWh iz TET nekje na ravni kWh iz TE-TOL. Ob tem, da niso v{teti stro{ki za plinska bloka. Z uresni~itvijo na~rtovanih aktivnosti, kot je izvedba projekta nasedlih investicij, dezinve-stiranjem in dolo~enimi potezami pri racionalizaciji poslovanja ter upo{te-vanjem cene premoga, kot je napisana v elaboratu, ki je bil podlaga za sprejem zakona o postopnem zapiranju rudnika RTH, bi po metodi stalnih cen lahko pri{li do 35 odstotkov ni`je cene kWh od obstoje~e. Vodstvo TET ima vizijo, kaj v prihodnje, realizacija te vizije pa je povezana z dejavniki, ki niso samo v rokah vodstva elektrarne. Na{ cilj je, da ob-dr`imo to lokacijo. Vemo pa tudi, da s ceno kWh, kot jo dosegamo danes in kot jo pri~akujemo nekje leta (nadaljevanje na str. 35) POGLED EVROPO PUMI wmm- HUKLEABKE? Po mirnem in sistemati~nem odpiranju trga v skandinavskih dr`avah se bomo v tej {tevilki seznanili z dr`avama, ki ne sodita v krog dr`av Evropske unije, sta se pa kljub temu sre~evali z odpiranjem trga z elektri~no energijo in temu prilagajali tudi jedrsko energijo. Zdru`ene dr`ave Amerike se s tem spopadajo z dolgotrajnimi raziskavami in premi{ljenim podalj{evanjem `ivljenjske dobe nukleark, v Rusiji pa imajo zaradi slabega gospodarskega stanja bolj ali manj zvezane roke. Združene države Amerike so trg z električno energijo liberalizirale že leta 1992, in sicer z zveznim zakonom, a ker ni vseboval določil glede tekmovanja in načina pridobivanja porabnikov, do zdaj še ni bil izdan. Kljub temu je 24 držav v svoje zakonodaje sprejelo določbe za deregulacijo trga. Prva med njimi je bila Kalifornija, ki je omenjena določila sprejela že leta 1996, dve leti pozneje pa so začeli izvajati prvo fazo liberalizacije. Zdaj si lahko svoje dobavitelje energije prostovoljno izbira že 70 odstotkov tamkajšnjih porabnikov, ampak le iz območij, ki so jih že prej oskrbovala zasebna elektroenergetska podjetja. Javna podjetja namreč zakonodaja do leta 2002 še ščiti pred nevarnostmi konkurence. Je pa ta prizadela zasebna podjetja. Zaradi visokih stroškov, ki jih niso več mogli pokriti, ker je cena energije padala, so morali prodati kar polovico svojih elektrarn, manjkajočo energijo pa zdaj kupujejo na tako imenovani borzi električne energije, kjer se cene določajo iz ure v uro. Da bi pred tem nihanjem zavarovali porabnike, so cene za gospodinjstva za določeno obdobje zamrznili. Hudo tekmovanje med zasebnimi podjetji pa ni povzročilo le prodajanja zmogljivosti, ampak je tudi zavrlo razvoj novih, in tako v zadnjem desetletju niso zgradili nobene nove elektrarne. Jedrskim elektrarnam skušajo zato čim bolj podaljševati življenjsko dobo, za kar pa morajo pridobiti posebno licenco. Eno izmed podjetij, ki je med prvimi uspešno podaljšalo licenco za nadaljnje delovanje jedrske elektrarne, je Baltimore Gas and Electric Company (BGE), Največji adut BGE je jedrska elektrarna Calvert Cliff, z zmogljivostjo 1700 MW, ki oskrbuje polovico strank BGE ali skoraj pol milijona ameriških domov. Stroški, da so zgradili obe enoti elektrarne, so takrat znašali 750 milijonov dolarjev, zdaj pa sta vredni že pet milijard dolarjev. Aprila 1998 je BGE po desetih letih dela in truda ter stroških v višini 13 milijonov dolarjev kot prvo na svetu podaljšalo licenco za uporabo jedrske elektrarne za še nadaljnjih dvajset let. Da je bil projekt zelo obsežen, potrjuje dolžina dokumeta, ki opisuje celoten postopek — ima namreč kar 2.500 strani. GOSPODARSKA STRAN PRENOVE LICENCE Podjetje BGE je že pred dobrim desetletjem zaslutilo, da se bodo morali kmalu soočiti z odprtim trgom z električno energijo, zato so se začeli pripravljati na konkurenco. Ekonomske analize so pokazale, da bo elektrarna lahko brez težav obratovala 40 let, a za zadnjih 20 let so morali pridobiti dovoljenje za podaljšanje. Po zahtevah ameriških zveznih zakonov dobijo jedrske elektrarne licenco za delovanje za dobo 20 let, za naslednjih dvajset let pa jo morajo obnoviti. Pri podaljševanju delovanja je Nuclear Regulatory Commision najbolj pozorna na učinke staranja in varnostne ukrepe v zvezi s tem. Nuklearko Calvert Cliff so proučevali kar dve leti. Upoštevali so vse elemente elektrarne, ki so lahko v podaljšani življenjski dobi nevarni, pri tem pa niso bili pozorni le na tako imenovane aktivne komponente, ampak tudi na pasivne oziroma na dele elektrarne, ki imajo sicer dolgo življenjsko dobo. Programi v zvezi s staranjem obstajajo sicer že od začetka obratovanja elektrarne in zagotavljajo, da opremo stalno preverjajo, popravljajo in zamenjujejo, če je to potrebno. Po obstoječi dokumentaciji so v omenjeni elektrarni že pred preverjanjem izpolnjevali kar 90 odstotkov teh programov, dotrajane dele pa so zamenjevali vsakih pet let. 27 KAK[NE SO KORISTI? Ekonomski model, ki ga je prevzelo podjetje ob soo~anju z odpiranjem trga, je pokazal, da bi lahko jedrska elektrarna tudi po podalj{anju delovanja obratovala {e vedno varno in prina{ala dobi~ek -kljub pritiskom trga in konkurence. V zadnjih letih pa se je elektrarni v prid pojavilo {e nekaj dejavnikov, ki pove~ujejo ekonomsko mo~ jedrske energije. Jedrsko gorivo je namre~ cenej{e od fosilnih goriv, mejni stro{ki stalno padajo, poleg tega pa imajo vedno ve~ izku{enj, s ~imer {e pove~ujejo u~in-kovitost. Edina negativna stran, ki zahteva tudi ve~je stro{ke, je regulacija varnostnih zahtev, ki so potrebne za pridobivanje te energije. Podjetje je imelo sicer veliko stro{kov z dolgoletnim pridobivanjem licence, vendar pa to po drugi stra- POGLEDv EVROPO ni prinaša tudi velike ekonomske koristi, saj so čas obratovanja elektrarne podaljšali na 60 let. V dodatnih dvajsetih letih bodo dobiček v primerjavi s stroški in investicijami še povečali in s tem dosegli dolgoročno korist. Poleg teh prednosti je energija brez emisij Calvert Cliffa korak spredaj še zaradi novih zakonskih zahtev po čistem zraku in okolju, tako ameriških, kot tudi mednarodnih, kot je na primer Kjotski protokol. Te zahteve govorijo proti pridobivanju energije iz fosilnih goriv, ki jih bo to- 28 rej treba nekako nadomestiti. Calvert Cliff pa po raznih okoljevarstvenih raziskavah v vseh letih obratovanja ne bo bistveno vplival na okolje. Licenca, ki so jo pridobili v nuklerki koncema BGE, prispeva med drugim tudi k večjemu zaupanju v nuklearno energijo, ki koristi industriji na številne načine, tudi pri zaposlovanju, saj je ta stroka vedno bolj privlačna za mlade talente. Poleg tega pa služi primer Calvert Cliffa kot model drugim jedrskim elektrarnam, tako domačim, kot tudi tu- POGLEDv EVROPO jim, kako začeti postopek podaljšanja prozvodnje energije. UPAD JEDRSKE ENERGIJE V RUSIJI Jedrska energija v Rusiji je bila dolgo časa najcenejši vir energije. Po stroških in prodanih količinah energije na kilovatno uro je nekoliko prednjačila le energija iz hidroelektrarn. Oba načina proizvajanja elektrike sta bila bolj privlačna kot tako imenovano fosilno izgorevanje plina in premoga, a čez čas je slednje le pravladalo. Tako vladajo v Rusiji trenutno neke posebne razmere, v katerih prevladuje proizvodnja energije iz plina, jedrska energija pa zavzema v primerjavi s svetovnim povprečjem zanemarljivo vlogo. Vzrok za to lahko pripišemo med drugim tudi liberalizaciji trga v federaciji. Ko se je ta trg namreč vzpostavil, so regionalni operaterji postali del skupnega trga in od takrat je jedrska energija skušala obdržati neko stabilno mesto na celotnem trgu, ni pa se soočala s težavami zaradi zahtev po povečanju proizvodnje. Z liberalizacijo trga se je razlika med jedrskim in drugimi načini pridobivanja energije zmanjšala in s tem tudi privlačnost jedrske energije, katere velika prednost so prav nizke cene. Tako so jedrske elektrarne sicer sodelovale na skupnem trgu, ampak le proizvajale energijo, stroške za zagotavljanje varnosti pa so prepustili operaterju Rosenergoatomu. Torej porabniki niso plačali le cene električne energije, proizvedene v JE, ampak tudi stroške Rosener-goatoma. S tem je bila tovrstna energija postavljena v neenakovreden položaj v primerjavi z drugimi elektrarnami. ODGOVOR NUKLEARK NA NI@ANJE CEN Leta 1997 je federalna komisija za električno energijo zahtevala znižanje cen elektrike iz plinskih elektrarn zaradi padca cen naravnega plina, znižanje cen železniškega prevoza premoga pa je prispevalo k nižjim cenam energije iz termoelektrarn. Ruski program za prestrukturiranje, nadgradnjo, privatizacijo in povečanje nadzora nad naravnimi monopoli, ki ga je uvedla omenjena komisija, je na tak način povečal tekmovanje med proizvajalci. Poleg tega pa predvidel tudi opuščanje podjetij, ki niso konkurečna. Tako so morale tudi jedrske elektrarne znižati cene in zato tudi stroške. Začeli so uporabljati ukrepe, s katerimi bi preprečili višanje stroškov, na primer za jedrsko gorivo (uporabili so notranje rezerve goriva) in zmanjšali stroške s pospeševanjem industrijskega menedžmenta. @IVLJENJSKA DOBA SE IZTEKA Med letoma 2001 in 2006 se bo prvi generaciji ruskih jedrskih elektrarn iztekla življenjska doba. Če bodo vse te enote res ugasnile, bo to stalo 300 mi- lijonov dolarjev, če pa bodo njihovo življenjsko dobo povečali za 10 do 15 let, bodo stroški še dvakrat višji. V slednjem primeru je namreč treba nadgraditi in izboljšati sisteme, zlasti na področju varnosti. Poleg tega so se v zadnjih letih povečale tudi cene jedrske opreme, popravil in uvajanja varnostnih ukrepov. Vsaka rešitev je torej finančno zelo obremenjujoča, zaradi drage opreme pa bodo v naslednjem obdobju nuklearke v Rusiji najverjetneje zapirali, s tem pa se bo zmanjševala tudi količina jedrske energije. To pa bo slabo vplivalo na celotno gos-Eodarstvo. Brezposelnost se bo povečala, država pa o dobila v proračun manj davkov. Da bi to energetsko krizo vsaj omilili, si je vlada zastavila nekaj ciljev, s katerimi skušajo slediti varnostnim zahtevam, izboljšati jedrsko industrijo in jo čimbolj izrabiti. V prvi vrsti želijo podaljšati življenjsko dobo obstoječih nukleark, zaključiti gradnjo novih elektrarn in zamenjati prvo generacijo z novo, tretjo generacijo. ISKANJE DENARJA IZ VSEH MO@NIH VIROV Da bi uresničili zastavljene cilje, so v letu 1999 kar 60 odstotkov investicij za nuklearno energijo namenili modernizaciji, varnosti in podaljšanju življenjske dobe. Druga prioriteta, ki pomeni 34 odstotkov nuklearnega sklada, je bila dograditev novih jedrskih elektrarn, pri čemer so upoštevali vse varnostne zahteve in že vgrajeno opremo po potrebi tudi zamenjali. V to skupino sodijo Kalinin 3, ki je končan 60-odstotno, Kursk 5, končan 70-od-stotno, in Rustov 1, ki je končan že 75-odstotno. Če bo denarja dovolj, naj bi te enote dokončali v naslednjih štirih letih. Preostalih šest odstotkov so investirali v oblikovanje novih, modernih nukleark. Denar za ta sklad so večidel zbrali tako, da starih elektrarn tudi, ko je njihova življenjska doba že uradno pretekla, niso zapirali. Tako so pridobili kar 40 odstotkov sredstev v skladu. Skoraj dvajset odstotkov so dobili z višjimi davki na jedrsko energijo, 33 od Rosenergoatoma, preostanek pa iz državnega proračuna. V prihodnosti pričakujejo denar še iz ruskega sklada za razvoj, z davki na jedrsko energijo, od izvoza in s tujimi posojili. Glede na to, da igra jedrska energija v ruskem gospodarstvu pomembno vlogo, si država enostavno ne more privoščiti, da bi jo opustili, zato so prisiljeni veliko investirati in poiskati vire sredstev na vseh možnih področjih. Povzeto po NEW - Nuclear Europe Worldscan (marec, april) POGLEDv EVROPO NASEDLE INVESTICIJE NISO LE SLOVENSKA Z odpiranjem trga z električno energijo se je zelo aktualiziralo tudi vprašanje nasedlih investicij, ki jih poznajo skorajda v vseh evropskih državah. Dr`ave so se re{evanja tega problema lotile v skladu s posebnostmi svojih sistemov, njihove izku{nje pa bi kazalo uporabiti pri iskanju odgovora na to vpra{anje tudi pri nas. Septembra je bilo v Mariboru predavanje, ki ga je organiziralo JP EGS-RI, d.d., na temo nasedlih investicij v Evropski uniji. Tematiko je obdelal in predstavil strokovni sodelavec svetovalnega podjetja LECG dr. Scarsi. Udele`ili so se ga predstavniki proizvodnih podjetij, predstavnika premogovnikov ter drugi, ki jih je ta tema zanimala. Prvi del vsebine predavanja se je nana{al na definicijo nasedlih investicij in ekonomske posledice, v drugem delu pa je bil dan prikaz priznavanja nasedlih investicij na podlagi Direktive 96/92/EC. Iz poro~il je razvidno, da so v skladu s 24. ~lenom Direktive 96/92/EC za izjemo in odobritev prehodnega re`ima, za katerega je pristojen Generalni di-rektorat za energijo in transport, zaprosile Avstrija, Danska, Francija, Nem~ija, Luksemburg, Nizozemska, [panija in Velika Britanija. Soglasje in odobritev sta dobili do sedaj le dve dr`avi. To sta Nem~ija in Luksemburg. Nato so bili predstavljeni na~ini obravnave nasedlih investicij po posameznih evropskih dr`avah, in sicer v Avstriji, Italiji, Danski, Franciji, Nizozemski in [paniji. Vsaka izmed predstavljenih dr`av je vsebino nasedlosti opredelila v skladu s posebnostmi v energetiki, ki veljajo v vsaki izmed dr`av. Tako je v Avstriji povrnitev nasedlih investicij urejena preko kompenzacijskega meha- tj %if 4 57 POGLEDv EVROPO nizma plačevanja prispevka za tako imenovani CTCs (stroški prehoda v konkurenčno okolje). Zahtevek, poslan s strani vlade, je bil predan v presojo Evropski komisiji. Predvidevajo, da bodo le za 16 odstotkov predlagane vsote dobili soglasje za povračilo, ki bo imelo značaj državne pomoči. V Italiji sta bili kot nasedli investiciji definirani dve kategoriji stroškov, ki ne moreta biti povrnjeni na trgu. Prva kategorija so stroški, ki izvirajo iz pogodbenih obveznosti in investicij, ki so povezane z napravami za proizvodnjo, in se v konkurenčnem okolju ne povrnejo, ker je začela veljati Direktiva 96/92/EC, torej izvirajo iz časov pred 19- februarjem 1997- Pogoj je, da so te obveznosti bile sprejete ali so jih podjetja bila prisiljena sprejeti na podlagi določenih zakonov ali nacionalnih programov. Drugo kategorijo stroškov nasedlosti pomenijo stroški ponovnega uplinjevanja zemeljskega plina v Franciji zaradi nasprotovanja lokalnih oblasti v Italiji, ki ga za Italijo letno uvozi ENEL iz Nigerije na podlagi pogodbenih obveznosti, sprejetih pred 19. februarjem 1997- Na Danskem se nasedle investicije večidel nanašajo na take-or-pay pogodbe za plin (to so pogodbe, s katerimi si kupec zagotovi in plača določeno količino ne glede na to, ali je v celoti porabljena ali ne). Zahtevek za nasedlost se nanaša tudi na termoelektrarne, ki so stare 30 let, uporabljajo premog in za katere je predvideno pospešeno zapiranje. Nizozemska obravnava kot stroške nasedlih investicij dolgoročne pogodbe med nekaterimi proizvajalci in nekaterimi lokalnimi distributerji, ter nekatere mednarodne pogodbe za nabavo električne energije in plina iz Nemčije in Norveške. Za povračilo se uporablja sistem zajamčene cene, ki omogoča plačilo s strani države, v primeru, če prodajna cena električne energije pade pod zajamčeno ceno. V Franciji nasedle investicije niso točno definirane in niso zakonsko regulirane. Zajemajo pa dolgoročne pogodbe in stroške deko-misije za stare nuklearne elektrarne. Španija omogoča CTC kompenzacijo za znižane prodajne cene električne energije in nadomestila za obvezne dobave domačega premoga. Velik del nasedlih investicij bo povrnjen vnaprej s strani konzorcija domačih komercialnih bank po sistemu sekuritizacije. Predlagane rešitve so premogovniške subvencije, prerazporeditev nasedlih investicij med proizvajalci električne energije ter dodatek na tarifo. Za konec so bili prikazani še temeljni kriteriji obravnave nasedlih investicij in načini reševanja v ZDA, ki so precej specifični po posameznih zveznih državah. Predavanje je bilo zelo zanimivo in je udeležencem omogočilo širši vpogled v obravnavano tematiko, s katero se srečujejo tudi slovenski proizvajalci. Bernarda Ronutti EVROPA PO ZGLEDU DR`AV 31 V Radencih je bilo sredi septembra mednarodno sindikalno posvetovanje na temo aktualnih sprememb na energetskem podro~ju v Evropi, v okviru katerega so bile med drugim prikazane tudi za nas zelo zanimive ugotovitve raziskave o prestrukturiranju energetike na obmo~ju srednje in jugovzhodnih dr`av. Glavna ugotovitev je, da naj bi se tako imenovana balkanska regija energetsko povezala po zgledu skandinavskih držav, pri čemer so v ospredju še zlasti interesi nekaterih velikih energetskih koncernov, kot sta denimo italijanski Enel ali ameriški ENRON. Razpravljala so ob tem opozorili, da čeprav smernice Evropske unije zahtevajo liberalizacijo energetskega trga, to še ne pomeni nujno tudi privatizacije tega sektorja, saj gre le za zahtevo po transparentnosti stroškov in ločitvi posameznih, zlasti upravljalskih od drugih funkcij. Poleg tega pa smo še vedno priča veliki neodločnosti zasebnega sektorja za samostojne energetske investicije, saj se v večini primerov še vedno zahtevajo državna jamstva oziroma sklenitev dolgoročnih pogodb o odkupu proizvedene energije, ki so praviloma neugodni za vpletene tranzicijske in balkanske države.Velik problem pa pomeni tudi prehod na polno tržno ceno, saj so praviloma države s tega območja in njeno prebivalstvo že tako ekonomsko zelo obremenjeni, kar dodatno negativno vpliva na procese privatizacije energetskega sektorja. MOČNI ITALIJANSKI INTERESI V ALBANIJI Albanija načrtuje privatizacijo elektrogospodarskega podjetja KESH, in sicer naj bi sprva prodali tretjino delnic distribucijskih podjetij v treh mestih Elbasanu, Vlori in Shkoderu. Politiko cen naj bi oblikovali tako, da bi industrijski porabniki plačevali tržno ceno, gospodinjstva pa naj bi imela 98 POGLEDv EVROPO še naprej subvencionirano ceno. Trenutno KESH od prodaje električne energije ne iztrži niti toliko, da Bi lahko kril stroške, saj so prodajne cene nižje od proizvodnih, poleg tega pa je tudi zelo nizek odstotek plačil računov, saj dosega skromnih 40-od-stotkov. Mednarodni del italijanskega koncema Enel - Enelpower je aprila letos sklenil dogovor o pomoči pri upravljanju s KESH-om, pri čemer je svetovna banka celo zahtevala, da naj bi Enelpower v celoti prevzel upravljanje omenjenega albanskega podjetja. Albanci so se temu uprli, tako da so pozneje sodelovanje nekoliko modificirali, Enelpower pa je vendarle dobil pravico, da bo lahko odklapljal neplačnike. Enelpower hkrati načrtuje tudi zgraditev nove hidroelektrarne Vjosa v južni Albaniji, ki bo priključena na albansko in grško omrežje. Albanska vlada je tudi že napovedala prodajo podjetja za proizvodnjo in distribucijo plina Servcom, za katerega je največ interesov ravno med italijanskimi energetskimi podjetji. ZANIMANJE TUDI ZA NEKDANJE JUGOSLOVANSKE DR@AVE Tuji energetski koncerni si močno želijo sodelovati tudi pri energetskih projektih v državah nekdanje Jugoslavije, ki prav tako pripravljajo popolne ali delne privatizacije tega sektorja. V Bosni in Hercegovini naj bi elektrogospodarstvo, ki se ob pomoči Evropske banke za obnovo in razvoj šele postavlja znova na noge, privatizirali postopoma, pri čemer naj bi ohranili vertikalno integrirano organizacijsko strukturo. Zaradi pričakovanih zapletov in pomanjkanja izkušenj naj bi energetski sektor tudi privatizirali kot zadnjega med javnimi sektorji. Delno privatizacijo elektroenergetskega podjetja HEP načrtuje tudi Hrvaška. Začetek te naj bi bila zgraditev mešane hrvaško nemške 210 MW termoelektrarne Plomin 2, ki že obratuje, in pogodba iz leta 1997 z ameriškim ENRON-om o zgraditvi prve zasebne termoelektrarne v Jeretovcu, ki pa je imela tudi politični značaj, in so jo avgusta letos modificirali in prilagodili razmeram odprtega trga z električno energijo. Poleg tega so Italijani zelo agresivni tudi pri nakupu in združevanju na področju plinske industrije, pri čemer je Italgas, del energetskega koncema ENI, z INO že podpisal pogodbo o zgraditvi podmorskega plinovoda, ki naj bi zagotavljal gorivo za gradnjo novih plinskih elektrarn. Podobnega pomena je tudi pogodba še ene skupine omenjenega italijanskega koncema SNAM o uresničitvi projekta GEA (Gas Energy Adriatico), v okviru katerega naj bi v kratkem zgradili 300 milijonov dolarjev vreden in 330 kilometrov dolg plinovod med Italijo in Hrvaško ter s tem spodbudili razvoj hrvaške plinske industrije in tudi skupna vlaganja v kombinirane elektrarne. Italgas je navzoč tudi v Sloveniji, saj je večinski lastnik Adriaplina, v 32 katerem so {e predstavniki slovenskega Geoplina in avstrijskega Steierische Ferngasa. Ameri{ki ENRON je zelo zainteresiran tudi za nekatere energetske projekte v Makedoniji, pri ~emer je v ospredju zgraditev 400 kV daljnovodne povezave z Bolgarijo v vrednosti 40 milijonov dolarjev. Tuje vlagatelje v obnovo in posodobitev elektroenergetskega sistema si mo~no `eli tudi Elektrogospodarstvo Srbije, ki je tuje dr`ave `e pozvalo k nalo`bam, pri ~emer je v kratkem predvidena tudi delna privatizacija na temelju pove~anja delni{kega kapitala. ESBI – mednarodni svetovalni oddelek Irske uprave za elektri~no energijo in EdF pa sodelujeta na nate~aju Evropske unije za upravljanje s kosovskimi rudniki in elektrarnami. Iz povedanega torej sledi, da tudi na obmo~ju Srednje in Ju`ne Evrope potekajo zna~ilni globalizacij-ski procesi, pri ~emer obstajajo resni poskusi za regionalne povezave mo~nih energetskih multinacio-nalk, ki v fazi prestrukturiranja sku{ajo pridobiti ~im ve~ji tr`ni dele` in si zagotoviti potreben vpliv na obmo~ju Balkana. Tako ima denimo Enel (podobno pa tudi druge svetovne energetske multina-cionalke) izdelano jasno strategijo {iritve na ob-mo~je Balkana, katere temelj je zamisel, da je treba dr`ave s tega obmo~ja obravnavati predvsem kot tr`no zelo zanimivo regijo, ki je lahko odsko~na deska ne samo za donosna kapitalska vlaganja, temve~ lahko slu`i tudi kot povezava z Gr~ijo, Tur~ijo in drugimi dr`avami iz vzhodnoevropskega zaledja. Brane Janji} KAR 60 ODSTOTKOV ENERGIJE IZ TE Lani so nemške nuklearke proizvedle kar tretjino potrebne energije. Največ, 63 odstotkov, je še vedno pridobijo s termoelektrarnami, preostanek pa iz hidroelektrarn in iz obnovljivih virov, zlasti iz vetra. Sicer pa so vsega skupaj pridobili 551,4 milijarde kWh energije, kar je za 0,4 odstotka manj kot lanu Največ od tega - 494 milijarde kWh - so proizvedle elektrarne, 50 kWh pa naprave v industrijskih objektih. Samo na železnici so na primer proizvedli skoraj 7 kWh električne energije. VETRNE ELEKTRARNE SE KAR MNO@IJO Konec junija je v Nemčiji po podatkih njihovega instituta za vetrno energijo delovalo kar 8.356 vetrnih elektrarn, ki so proizvedle skupno 4.960 MWh električne energije. V zadnjem polletju se je količina le-te v primerjavi s prvimi šestimi meseci lani povečala za kar 27 odstotkov oziroma za več kot 1.000 kW. Če pa primerjamo letošnje leto z letom 1997, se je delež tovrstne energije celo podvojil Največ te energije so proizvedli na Saškem, kar 1.350 kW. Večji del letos zgrajenih elektrarn je naredilo podjetje Enerco, več kot tretjino, sledi Vestas s 13 odstotki zgrajenih vetrnic, Enron-Tacke, AN Wind in Nordex s po desetimi odstotki, NEG Micon z osmimi in DeWind s sedmimi odstotki zgrajenih elektrarn na veter. POGLEDv EVROPO VREDNO JEM MAJO Organizacijska kultura je cement, ki z nevidnimi nitmi povezuje ljudi v homogeno skupnost, je ena izmed misli Milana Terpina, diplomiranega psihologa in vodilnega svetovalca ter direktorja podjetja Taktika Plus. Vsaka organizacija načrtuje in oblikuje skozi čas želeno kulturo, ki motivira in osmišlja delovanje ljudi v organizaciji. Pozitivne vzorce kulture kaže utrjevati, negativne pa spreminjati. Kako to storiti, da ne bo izzvenelo kot prisila? Kultura podjetja je namreč rezultat hkratnega učinkovanja različnih vedenjskih vzorcev skupin, vendar jo je mogoče usmerjeno spreminjati, poudarja Milan Terpin. Kultura podjetja je po besedah našega sogovornika celota norm, vrednot in mišljenjskih vzorcev, ki oblikujejo vedenje sodelavcev in usmerjajo njihove misli, čustva in dejanja, navzven pa vpliva na celostno podobo podjetja. Vrednote so temelj te kulture, saj usmerjajo in vodijo delovanje, oblikujejo prepričanja, kaj je pomembno, in ustvarijo podobo o zaželenih ciljih. Od vsakega člana se pričakuje, da bo sprejel kulturo organizacije, torej način skupnega mišljenja in delovanja. VSAKO PODJETJE IMA SVOJ TIP KULTURE Vsakemu podjetju vladajo določene vrednote, torej je kultura del vsake organizacije, pa naj bo dobra ali slaba. Znotraj podjetja obstaja namreč vedno več subkultur in med njimi lahko prihaja do trenj. Milan Terpin jih po vzoru Handyja in Gastona de Cocka razvršča v štiri skupine. Prva je tako imenovana kultura moči, kjer ni opozicije, ampak vladajo vodilni. Ta tip se sicer hitro odziva na spremembe v okolju, a je z rastjo organizacije tudi vedno bolj ranljiva. Drug tip je kultura osebnosti ali ino-vativna kultura, ko obstaja organizacija zaradi potreb članov. Takrat je avtoriteta na nizki ravni, odločitve pa se sprejemajo večinoma s konsenzom. Člani so tako zelo motivirani za delo. Naslednji tip kultura vlog oziroma spoštovanja pravil je usmerjena k racionalnemu obnašanju in temelji na legalnosti in legitimnosti. Problemi se rešujejo s pomočjo vnaprej postavljenih pravil. Ta tip se sicer počasi prilagaja spremembam in je uspešen v stabilnem okolju. Nasprotna temu je kultura nalog, ki je usmerjena v doseganje ciljev. Organizacija sproti odstranjuje ovire na poti do ciljev. Tako zelo hitro reagira na spremembe v okolju. Kultura v podjetju se torej razlikuje glede na odnose med vodilnimi in zaposlenimi in treba je upoštevati, da ni vsak tip primeren za vsako podjetje. Velike tovarne zagotovo ne morejo delovati na principu kulture osebnosti, saj z vsemi zaposlenimi enostavno ni moč komunicirati. To je možno v manj- 33 47 POGLEDv EVROPO ših podjetjih, kjer se zaposleni dobro poznajo med seboj. KAJ OBLIKUJE KULTURO PODJETJA? Pomemben del ustvarjanja kulture podjetja so razne zgodbe, ki krožijo po organizaciji in ustvarjajo neke splošne resnice ali nauke. Prenašajo se kot ustno izročilo in so del izkušenj podjetja. Podobno kot ti miti delujejo tudi razni tabuji, le da ti niso jasno izraženi in se o njih spregovori le, če jih kdo krši. Pomemben del kulture podjetja so tudi različni simboli, kot so logotipi, zastave, poslovne stavbe, uniforme in podobno. Coca cole si na primer ne moremo več predstavljati brez znanega logotipa in rekla Can’t beat this feeling! Prav simboli so tisti, ki tvorijo zunanjo podobo podjetja, zato je dobro čimprej razviti nek razpoznaven znak. Za ustvarjanje kulture podjetja so pomembne tudi razne ustaljene prireditve in praznovanja. Zato je dobro, da se menedžerji, ki v veliki meri oblikujejo kulturo podjetja, usmerijo k aktivnostim, ki sistematično preoblikujejo kulturo. Zelo učinkovite so razne športne igre, slovesnosti, nagrajevanja najbolj prizadevnih, praznovanje večjih praznikov idr. Poleg tega morajo biti vodje nenehno v stiku z zaposlenimi, se zanje zanimati, se včasih z njimi tudi pošaliti, jih osebno vabiti k raznim aktivnostim, predvsem pa z njimi skleniti dolgoročno partnerstvo, ki bo odigralo pomembno vlogo v kriznih trenutkih. PREMIK K ČUSTVOM Menedžerji so tisti, ki skrbijo, da se kultura in vrednote podjetja ohranjajo in prenašajo na nove zaposlene. Kaj pa če kultura podjetja slabo vpliva na razvoj? Takrat jo je treba po mnenju Milana Terpina spremeniti, predvsem v smeri večje fleksibilnosti -tako celotne organizacije kot tudi zaposlenih. Spreminjanje kulture zahteva temeljito razumevanje organizacije kot sistema in delovanja ljudi v njem, meni. Razumljivo je, da se bodo pri tem pojavljali odpori, saj ljudje neradi spreminjamo utečene vzorce, četudi niso koristni. Zato se morajo menedžerji čim bolj posvetiti ljudem in njihovim potrebam ter komunicirati z njimi. Poleg tega pa je za spreminjanje potrebno veliko kreativnosti in inovativnosti. “Kultura je v glavah ljudi, vendar je zgolj z razmišljanjem in govorjenjem ne bomo dosti spremenili. Zelo pomembne so vodstvene aktivnosti, ki pomagajo oblikovati in utrjevati želene vzorce vedenja,” pravi Milan Terpin. Menedžerji so torej po novi teoriji vodenja postali svetovalci in vzorniki, ki znajo v vodstveni praksi uporabljati čustva. Ta najbolj motivirajo in spodbujajo, še posebno, če dejanja povežemo z besedami, kot so poslanstvo, vizija, pogum in voditeljstvo. Kultura podjetja ima torej močno motivacijsko funkcijo in tako vpliva na preživetje organizacije. Zaposleni namreč razvijejo skupen koncept za preživetje, uspešno prenašajo znanje, s čimer se organizacija poenoti in si poveča moč. Poleg tega pa prispeva kultura podjetja tudi k razvoju dobrih medsebojnih odnosov med sodelavci. Delo v glavah ljudi dobi smisel in s tem se uravnavajo negativna čustva, ki so povezana z vsakodnevnimi obremenitvami. Naj na tem mestu povzamemo misel psihologinje Stanke Vrhovec: Organizacija brez kulture sicer lahko zasluži, ne more pa preživeti. Simona Bandur 34 zanimivosti (nadaljevanje s str. 26) 2005, na trgu po letu 2007 ne bomo preživeli. Zato je naša vizija zastavljena širše, tako da bi še naprej na tem prostoru opravljali energetsko dejavnost. Znano je, da Slovenija nima veliko potencialnih lokacij za energetske objekte. Naša je zanimiva tako po dostopnosti po transportnih poteh kot po legi v elektroenergetskem sistemu države.« Zakaj imate na steni obešenega Skumavčevega kolesarja v vsem njegovem elementu hitrosti? »To je moj slog življenja. Sem hiter v razmišljanju, pri delu in hitro živim, pa tudi kolesarim rad.« Mi ni vaša višina, blizu dveh metrov, idealna za druge vrste športa? »V mlajših letih sem igral košarko pri Rudarju, bil sem tudi član raznih republiških mladinskih selekcij. Sedaj sem jo prenehal igrati zaradi težav z gležnji. Zeljo po gibanju uresničujem s tekom in kolesarjenjem. Pred aktivnim igranjem košarke sem se ukvarjal tudi s plavanjem.« Vpisali ste se na specialistični študij menedžmenta na ljubljanski Ekonomski fakulteti. S kakšnim motivom? »Več kot znaš, bogatejši si. Pomembno je, da si realen v svojem razmišljanju in v tem, kaj lahko narediš. Cilj mi je dobro delo, ki ga želim opravljati še naprej. Doslej sem delal samo v podjetjih, v katerih je bilo veliko težav. Včasih si zaželim, da bi delal v kakšnem uspešnem, tržno usmerjenem podjetju. Imel sem že kar precej možnosti in glede na to, da imam 38 let, verjamem, da jih bom še imel.« NEMČIJA OGROŽEN OBSTOJ TERMOELEKTRARNE Termoelektrarna Janschivalde na jugu Brandenburga bo lahko nemoteno obratovala le še do konca tega leta, saj imajo do takrat na voljo dovolj premoga. Sodišče je namreč julija odločilo, da bo moral premogovnik Horno v bližini poljske meje, ki oskrbuje termoelektrarno, zaradi okolje-varstvenih razlogov prenehati delovati. S tem je ogroženih kar 4.000 delovnih mest — 2.500 v rudniku in 1.500 v elektrarni. Kar deset tisoč ljudi pa se še posredno ukvarja s prodajanjem energije ali premoga, zato je ogroženo tudi njihovo delo. Okoljevarstveniki se za to gozdno območje borijo že od leta 1977, a zaradi številnih sodnih sporov do nedavnega še niso prišli do zaključka. Zdaj bo morala termoelektrarna, ki porabi na leto 24 milijonov ton rjavega premoga - kar dve tretjini premoga iz premogovnika Horno -, svoje zmogljivosti omejiti, če že ne ustaviti, saj je naslednji rudnik predaleč. Tako bi bili stroški prevoza predragi. Janschivalde je z zmogljivostjo 3000 MW največja elektrarna v Nemčiji. Pred štirimi leti jo je lastnik, podjetje VEAG, moderniziralo in v to vložilo 3,5 milijarde mark. KOLIČINA OBNOVLJIVE ENERGIJE SE JE PODVOJILA Evropska komisija je maja sprejela osnutek zakona o pospeševanju pridobivanja energije iz obnovljivih virov. Po tem naj bi se delež te energije do leta 2010 povečal na 22 odstotkov, medtem ko je leta 1997 znašal šele 13 odstotkov. S tem bi se morala poraba te energije podvojiti, kar so hoteli doseči s tako imenovanim ekološkim davkom. A tu ministri EV ne najdejo skupne točke, zato bo komisija prepustila državam članicam, da se same odločijo, kako bodo dosegle ta cilj. Ima pa komisija še vedno pravico, da prepreči ukrepe, ki se ne bi skladali z mnenjem večine članic. NOVA NOKLEARKA V POLNEM ZAGONU Brazilska jedrska elektrarna Angra 2, kije začela delovati julija letos, je septembra delovala s polnimi močmi, in sicer z zmogljivostjo 1.308 MW. Graditi sojo začeli že leta 1975, a so se dela zaradi pomanjkanja soglasja med graditelji — nemškimi in brazilskimi podjetji — zavlekla. Tako je elektrarna, kije stala pet milijard mark, začela delovati šele letos. To je šele druga nuklearka v Braziliji in šesta v Latinski Ameriki. Angra 1 je začela delovati leta 1985, graditi pa so začeli tudi žeAngro 3, a dela že od osemdesetih let ne napredujejo. Tako kot pri Angri 2 tudi tukaj nemška in brazilska podjetja ne najdejo skupne besede. JEDRSKA ENERGIJA OHRANJA MOČNO MESTO Francija je država, ki na svetu proizvede največji delež jedrske energije -kar tri četrtine. Le dva odstotka manj je ima Litva, Belgija, tretja na seznamu pa je že nekoliko bolj zadaj, saj pridobijo iz nukleark nekaj več kot polovico električne energije. Sledijo Bolgarija, Slovaška in Švedska, kjer delež jedrske energije zavzema 47 odstotkov, Ukrajina in Južna Koreja sta nekoliko nad40 odstotki, Armenija, Slovenija, Švica in Japonska pa iz nukleark pridobijo tako približno 36 odstotkov energije. Najmanjši delež te energije imajo v Braziliji, Pakistanu in na Kitajskem — le nekaj več kot odstotek. 35 01776275 s sejma sodobna elektronika 2000 Prihodnost namenjena telekomunikacijam Na leto{njem sejmu elektronike je bilo znova opaziti vzpon nekaterih doma~ih podjetij, ki so uspe{no prebrodila prilagajanje zahtevam svetovnega trga, ~eprav se elektronika vse bolj zdru`uje s telekomunikacijami, torej s podro~jem, ki ve~ini na{ih podjetij `al ni ravno doma~e. Z `ilico zbrali nekaj predstavitev, iz katerih je vendarle mogo~e razbrati odgovor na vpra{anje, v katero smer se razvija svetovna energetika. Kot nam je povedal mag. Zlatko Mati~ iz ljubljanske Tectre, ki se ukvarja predvsem s posredovanjem in prodajo merilnih in testnih instrumentov, se je svet energetike v zadnjih letih bistveno spremenil, z odprtjem trga pa postajata na eni strani za proizvajalce in prodajalce elektrike vse pomemb-nej{i nadzor in obvladovanje stro{-kov, na drugi pa za kupce kakovost in koli~ina dobavljene energije. Glede na to, iz leta na leto nara{~a tudi zanimanje za izdelke iz njihovega prodajnega programa, pri ~emer je sam tokrat izpostavil merjenje vsebine raz-stopljenih plinov v olju transformatorja. Gre za napravo, ki sodi v okvir preventivnega vzdr`evanja, saj se ka-kr{na koli okvara v notranjosti transformatorja takoj poka`e na pove~ani vsebnosti plinov, ki so gorljivi in s tem tudi potencialni povzro~itelji v`iga ali celo eksplozije transformatorja. Zato je za prepre~itev {kode 36 a sejem sodobna elektronika, ki je letos potekal `e 47-i~, `e od nekdaj velja veliko zanimanje in leto{nji po tem ni bil ni~ druga~en, saj je bila ves ~as sejma okrog in na samem Gospodarskem razstavi{~u v Ljubljani nepopisna gne~a. Pet dni trajajo~a razstava s kar 517 razstavljavci iz 26 dr`av je tako tudi tokrat potrdila, da sodi med vodilne tovrstne prireditve v dr`avi, ~eprav bi lahko dejali, da vse bolj zgublja svoj interdisciplinarni pomen in se hkrati vse bolj spreminja v razstavo sodobnih telekomunikacij in zgolj tiste elektronike, ki je z njo tako ali druga~e povezana. V tej lu~i {e toliko bolj dr`i, da je novo tiso~let-je nedvomno tiso~letje komunikacij, v katerih ima sicer tudi energetika svoje mesto, ~eprav v Sloveniji mo-go~e nekoliko manj vidnega kot v drugih evropskih dr`avah. Ob tem se tudi letos ni bilo mogo~e znebiti vtisa, da bi se morala energetska podjetja o~itno raje bolje pripraviti in tudi predstavljati na prav tako `e tradicionalnem majskem energetskem sejmu v Mariboru, ki v svoje razstavne dvorane zagotovo pritegne ve~ ciljne publike. Za vas, ki si sejma iz tak{nih ali druga~nih razlogov `al niste mogli ogledati, pa smo se vendarle sprehodili po ljubljanskem razstavi{~u in med predstavniki z bolj »energetsko« Ljubljansko podjetje TECTRA se je specializiralo za prodajo merilnih in testnih instrumentov, ki z odpiranjem trga postajajo vse bolj zanimivi tudi za slovenske kupce. ISKRAEMECO sodi med ene najve~jih evropskih in svetovnih proizvajalcev {tevcev elektri~ne energije, saj je bilo doslej po vsem svetu v ve~ kot 70 dr`avah vgrajenih `e nad 40 milijonov njenih {tevcev. pomembno, da te spremembe odkrijemo že v zgodnji fazi, pri čemer so nam lahko v veliko pomoč izdelki iz serije Syproteč Hydran. Gre za merilno opremo, ki nam omogoča, da vse nastajajoče spremembe v olju transformatorja pravočasno odkrijemo ter se na podlagi dobljenih rezultatov tudi odločimo za nadaljnje ukrepe, s katerimi je mogoče preprečiti hujše okvare. Omenjena merilna oprema je krmiljena računalniško in upravljalec sistema lahko sam nastavi alarme, ki sporočajo prekoračitev oziroma povečanje koncentracije gorljivih plinov. Takšne naprave imata za zdaj v Sloveniji nameščena le Eles v RTP Divača in Železarna Jesenice, in kupci so bili doslej z dobljenimi rezultati zelo zadovoljni. Drugače pa Tectra posreduje tudi vrsto merilnih naprav za ugotavljanje same kakovosti električne energije, ki postaja ob vse večji občutljivosti sodobnih električnih naprav eden bistvenih elementov prodaje. V ta krog sodi denimo monitor kakovosti električne omrežne napetosti, ki uporabniku pove, ali je električna napetost v skladu z evropskimi in svetovnimi normativi, pa tudi sistem Power signature system, ki zbira vse parametre v električnem omrežju in jih nato pretvori v informacije. Sistem sestavljajo merilna vozlišča in vozlišča za analizo in obdelavo podatkov, ki so hkrati tudi spletni strežniki in vse zbrane informacije o kakovosti in v zvezi s krmiljenjem pretokov lahko posredujejo preko interneta, s čimer so ti dostopni kjerkoli na svetu. Preko računalnika pa se preverja tudi delovanje sistema, nadgradnja in samo dodajanje programske opreme. Med velika podjetja, ki se ukvarjajo s samim merjenjem električne energije, je treba vsekakor šteti tudi Iskraemeco, ki se že vrsto let na sejmu Soodbna elektronika predstavlja s celo paleto svojih večfunkcijskih elektronskih števcev. Gre za serijo števcev, ki bi jih lahko uvrstili med inteligentne izdelke, namenjeni pa so merjenju delovne in navidezne energije v dveh smereh pretoka, jalove energije, maksimalnih moči, registriranju obremenitvenih krivulj in parametrov kakovosti dobavljene električne energije. Merilni sistemi v števcih so zasnovani na Is-kraemecovi SPS tehnologiji — inteligentnem tipalu moči, sama njegova zasnova pa zagotavlja časovno stabilne in natančne merilne lastnosti, za- nemarljiv vpliv vplivnih veli~in in visoko zanesljivost. Hkrati mikro-ra~unalnik omogo~a spremljanje raz-li~nih parametrov po `elji kupca, kot so denimo hranjenje merilnih parametrov v obstojnih pomnilnikih, shranjevanje podatkov za pretekla obra~unska obdobja, opravljanje raz-li~nih izra~unov in ve~tarifno registriranje, saj {tevci omogo~ajo registriranje porabe in prevzeto mo~ po osmih lo~enih tarifnih shemah, pri ~emer je ~as preklopa posamezne tarife mogo~e dolo~iti do minute na-tan~no. Med stare znance na{ih podjetij sodi tudi multinacionalka Siemens, ki se s svojo ponudbo tudi us-pe{no prilagaja novim zahtevam energetskega trga. Tako so pred kratkim razvili novo serijo za{~itnih relejev SIPROTEC 4, pri ~emer so sledili naslednjim smernicam - enostavna uporaba, la`je lokalno upravljanje preko grafi~nega zaslona, la`je programiranje s pomo~jo paketa DIGSI 4, ve~ standardiziranih komunikacijskih povezav ter integracija funkcij za{~ite in vodenja. Tako nova SIPROTEC generacija izdelkov omogo~a za{~ito za vse napetostne nivoje omre`ja, transformatorje in generatorje, deluje pa na podlagi merilnih na~el, ki zagotavljajo bolj{o obdelavo podatkov in obvladovanje tranzientnih pojavov. Za distribucijska podjetja pa je zagotovo zanimiv tudi sistema za komunikacijo po srednjenapetostnem omre`ju DCS 3000, ki omogo~a hitrost komunikacije do 28.800 bit/s. Kot pravijo v Siemensu, bo z deregulacijo trga vse bolj pomembna tudi funkcija prenosa podatkov o profilu porabnika in vse pogostej{e od~itavanje {tev~nih podatkov, sistem DCS 3000 pa omo-go~a ravno tak{no raz{iritev podatkovne mre`e z minimalnimi dodatnimi stro{ki. Skratka, iz vsega povedanega sledi, da vse bolj bledi ne samo meja med telekomunikacijami in elektroniko, temve~ tudi med telekomunikacijami, elektroniko in energetiko. BRANE JANJI] 37 vzdr`evanje daljnovodov Delo pod napetostjo da aline ? Z odpiranjem trga z elektri~no energijo in nara{~anjem pomena zanesljivih prenosnih poti prihaja v ospredje tudi vpra{anje vzdr`evalnih del pod napetostjo, ki jih pri nas doslej prakti~no {e nismo izvajali. Gre za povsem nov koncept vzdr`evanja visokonapetostnih daljnovodov, ki ne pomeni le velikega tehni~no tehnolo{kega izziva, ampak terja tudi precej denarja. To 38 ovrstna dela so v razvitih elektro-prenosnih sistemih znana `e vrsto let oziroma desetletij, toda predvsem na zelo dolgih daljnovodih in tistih, ki jih je zaradi njihovega nepogre{ljive-ga pomena za obratovanje posameznega elektreoenergetskega sistema nemogo~e izklapljati. S tak{nimi razmerami se v slovenskem elektroenergetskem sistemu do sedaj skoraj nismo sre~evali, saj so bili za potrebe rednih revizijskih in remontnih del na daljnovodih in v pripadajo~ih visokonapetostnih daljnovodnih poljih v stikali{~ih redno zagotovljeni vsaj enotedenski izklopi. Te h ni bilo le na nekaj daljnovodih, ki izhajajo iz jedrske elektrarne Kr{ko in termoelektrarne [o{tanj, tako da so nujna dela na njih potekala v ~asu izrednih izklopov oziroma izpadov agregatov v elektrarnah ali v dalj{ih ~asovnih presledkih. Vsekakor pa je v prihodnje s prehodom na tr`no gospodarstvo tudi v elektroenergetskih podjetjih pri~akovati ostrej{e kriterije obratovanja, predvsem v pogledu zagotavljanja stalnih prenosnih poti, obratovanja na meji tokovnih oziroma ter-mi~nih obremenljivosti vodnikov, pa tudi posameznih preobremenitev, sicer na ra~un rizi~nega obratovanja, toda z namenom uspe{nej{ega trgovanja. V tak{nih obratovalnih razmerah bo zagotavljanje visoke stopnje obratovalne pripravljenosti elektroenergetskih, predvsem pa daljnovod-nih objektov, precej ote`eno, saj pomeni neredno vzdr`evanje tudi ve~je tveganje za nastanek okvar tudi na tistih elementih daljnovodov, ki jih je mogo~e pravo~asno sanirati samo v izklopljenem stanju. Prehod na tak{no stanje pa narekuje nujnost tako imenovanega »dela pod napetostjo«, ko daljnovodov pri opravljanju nujnih posegov, v skrajnem primeru pa tudi rednih revizij in remontov, ni treba izklapljati in s tem prekinjati dragocene dobave elektri~ne energije doma~im porabnikom ali pa tranzita le-te med sosednjimi dr`avami. Delo pod napetostjo ima poleg `e omenjene {e naslednje prednosti glede na dosedanja dela na daljnovodih v izklopljenem stanju: pove~anje obratovalne zanesljivosti elektroenergetskega sistema in hkrati zmanj{anje izgub v omre`ju, pove~anje izkori{~anja proizvodnih objektov, predvsem v pogledu voznih redov elektrarn ter planiranja dispe~iranja, zmanj{anje stikalnih manipulacij in s tem povezane `ivljenjske dobe pripadajo~ih visokonapetostnih stikalnih naprav, zmanj{anje ~asa pripravljalnih in za-klju~nih del (stikalne manipulacije, ozemljevanje, razzemljevanje), ki ni vezano na dela v zvezi s pripravo breznapetostnega stanja, natan~nej{e planiranje dela na terenu in vedno v rednem delovnem ~asu ter izbolj{an-je izkoristka delovnega ~asa daljnovoda, izklju~enost nesre~ zaradi slu~aj-nih priklopov ali nepravilnih stikalnih manipulacij, vezanih na izklope daljnovodov, potem, porabnike ni treba obve{~ati in jih izklapljati za potrebe breznapetostnih stanj na posameznih obmo~jih, in tako naprej. Sicer pa so v svetu razvite tri metode dela pod napetostjo, in sicer delo na daljavo, delo v bli`ini potenciala in dela na potencialu.Uvajanje tovrstnega dela pa zahteva visoka za~etna fi-nan~na sredstva, predvsem za izo-bra`evanje in usposabljanje monterjev, izdelavo tehnolo{kih, obratovalnih ter vzdr`evalnih navodil, nabavo specialnih obla~il, orodij, delovnih sredstev in pripadajo~e delovne mehanizacije, trajno osve{~anje ter kontroliranje usposobljenosti monterjev in `e omenjene opreme. Seveda pa pomeni posebej pomemben segment pri urejanju takega dela prilagajanje obstoje~e tehni{ke zakonodaje in predpisov ter internih aktov, {e zlasti s podro~ja varstva pri delu in varovanja zdravja delavcev. V zvezi s tovrstnimi izku{njami in dosedanjo prakso dela pod napetostjo je septembra potekalo `e tradicionalno posvetovanje v italijnski razdelilni transformatorski postaji DOLO pri Padovi. Ob tem je bila opravljena demonstracija zamenjave izolatorske verige na 400 kV daljnovodu, ki je bil pod napetostjo, s poudarkom na organizaciji dela, komentarju dela, na potencialu in opozarjanju na speci-fi~ne postopke, tako delavcev na stebru, kot tudi njihovih sodelavcev na tleh ter pripadajo~ih delovnih sredstvih in delovni mehanizaciji. Hkrati so v RTP DOLO poleg celotne dejavnosti podjetja v `ivo predstavili {e mobilno enoto za obdelavo olj, dejavnost kemi~nega laboratorija, meritve na visokonapetostnih napravah, termografijo in preizku{anje za{~ite. Glede same organiziranosti podjetja Terna, iz katerega izhaja tudi delovna skupina, usposobljena za delo pod napetostjo, so bili dani osnovni parametri, in sicer je podjetje Terna nastalo lani, ko je po vladnem dekretu marca 1999 pri{lo do razbitja monopolnega podjetja Enel. Podjetje ima: 33.436 kilometrov daljnovodov, 248 razdelilnih transformatorskih postaj, 537 transformatorjev (96.000 MVA), preko 8.000 kilometrov opti~nih vlaken, 3.300 zaposlenih, skrbi za vzdr`evanje in obratovanje prenosnih objektov, upravlja z visokonapetostnim omre`jem (vsem 380 in 220 kV in delno 150, 130 in 120 kV), izvaja vzdr`evanje in obnovo prenosnih objektov, razvoj omre`ja ter daljinsko krmiljenje s pomo~jo naprav za daljinsko krmiljenje. Tovrstne predstavitve so vsekakor zelo koristne, omeniti pa je treba, da zahteva odlo~itev o uvajanju dela pod napetostjo, kar je bilo izpostavljeno tudi na omenjeni predstavitvi, obse`ne predhodne strokovne {tudije in upo{tevanje tujih izku{enj. To velja {e posebej na organizacijskem, znanstveno-strokovnem, kadrovskem, tehni{kem, tehnolo{kem in ne nazadnje tudi na finan~nem podro~ju. SRE^KO LESJAK m k-*^p-^- . : j i I ' n ^w. \ . j: 32 strokovna posvetovanja T&D WORLD EXPO2000 V Cincinnatiju, v ameri{ki zvezni dr`avi Ohio, je bila letos jubilejna 20. konferenca Transmision & Distribution Word Expo 2000. Gostitelj je bilo podjetje Cinergy, ki je dejavno na energetskem podro~ju v ve~ zveznih dr`avah v ZDA, v zadnjem ~asu pa svojo dejavnost {irijo tudi v Evropo. Na kongresu je bilo nad 1.000 udele`encev iz 25 dr`av, vendar najve~ iz ZDA. Vt 40 treh dneh trajanja konference je bila organizirana razstava s sodelovanjem nad 400 razstavljavcev, pre-te`no iz ZDA. Organizirana sta bila tudi ogleda Cinergyjevega centra vodenja in RTP-ja, ki napaja sredi{~e mesta. Enodnevne predkonferen~ne delavnice so obravnavale posamezna vpra{anja iz osmih podro~ij, ki so bila obravnavana na sami konferenci. Na konferenci je bilo predstavljenih 80 referatov, ki so bili razdeljeni na naslednjih osem podro~ij: 1. najpomembnej{e poslovne pobu de pri prenosu in distribuciji eletri~ne energije, 2. najpomembnej{i projekti v prensu in distribuciji elektri~ne energije, 3. podzemni prenos in distribucija elektri~ne energije, 4. nadzemni prenos elektri~ne energije, 5. nadzemna distribucija elektri~ne energije, 6. novosti v RTP-jih, 7. informacijska tehnologija / inte gracija sistemov in 8. avtomatizacija sistemov za dobavo elektri~ne energije. Udele`il sem se predkonferen~ne delavnice z naslovom Pove~evanje prenosne zmogljivosti daljnovodov. Obravnavani temi namenjajo veliko pozornosti, saj so prenosna omre`ja zelo obremenjena, hkrati pa je grad- nja novih daljnovodov zelo draga, traja ve~ let in se pogosto sre~uje z odporom javnosti. Mnogim podjetjem je zato med najpomembnej{imi cilji, kako z najmanj{imi mo`nimi stro{ki pove~ati prenosno mo~, ki jo upo{teva obratovalec – dispe~er. Ukrepe delijo v daljnovodni skupini na tiste brez zamenjave vodnikov in na ukrepe z zamenjavo vodnikov, ki se nato delijo {e glede na ve~ji presek, druge materiale in nove konstrukcije vodnikov. Za manj{a pove~anja prenosne zmogljivosti pogosteje izvedejo ukrepe brez zamenjave vodnikov, za ve~ja pa obi~ajno vodnike zamenjajo. Odlo~itev o izbiri ukrepa je utemeljena z natan~nimi izra~uni stro{ka izvedbe, obratovanja in vzdr`evanja. Ukrepe za pove~anje prenosne zmogljivosti omejujejo predpisi z determi-nisti~nim pristopom za dolo~anje najmanj{ih {e dovoljenih varnostnih vi{in v najbolj neugodnih razmerah. Pri analiziranju razmer v omre`ju so ugotovili naslednje pogoste pomanjkljivosti, da projektant ne spremlja objekta v ~asu obratovanja, planerji omre`ij ne kontrolirajo izra~unov glede na realne razmere v obratovanju (tokovi, meteorolo{ki podatki …) in obratovalci pogosto niso povezani s planerji. Metode, ki omo-go~ajo pove~anje prenosne zmogljivosti daljnovodov brez zamenjave vodnikov, obi~ajno zni`ujejo rezerve, ki so bile vgrajene v izra~une v ~asu projektiranja. Dana{nji izra~uni so bistveno bolj kompleksni, upo{tevajo ve~je {tevilo vhodnih podatkov, pogosto izkori{~ajo dana{nje mo`nosti spremljanja temperature vodnikov daljnovodov (ena od njih je termovi-zija) in spremljanje vremenskih razmer na ve~ mestih na trasi (temperatura, oson~enost, hitrost in smer vetra). Bolj kot metoda izra~una (IEEE, CIGRE, DYNAMP+) je pomembna izbira vhodnih podatkov za meteorolo{ke razmere. Prenosna zmogljivost daljnovodov z dol`ino obi~ajno pada, ker se z dol`ino po-ve~uje mo`nost, da so na dolo~enem odseku vremenske razmere slab{e (vi{je temperature okolice, mo~nej{e obsevanje sonca, manj{e hitrosti vetra). Zaradi razli~ne hitrosti vetra so bile ugotovljene v isti razpetini razlike v temperaturi vodnika celo do 200C. V New Yorku so na primer na podlagi ugotovitev, da je hitrost vetra ve~ja (3ft/s namesto 2ft/s) in tempe- ratura ni`ja (350C namesto 400C) od tistih, ki so bile do zdaj upo{teva-ne, ponovili izra~une in ugotovili, da lahko prenosno zmogljivost pove~ajo za nekaj odstotkov. Za ve~ja pove~an-ja prenosne zmogljivosti se pogosteje uporablja metoda zamenjave vodnikov. Zamenjava s standardnimi vodniki ve~jih presekov se uporablja le izjemoma, ker to obi~ajno zahteva tudi posege na konstrukcijah stebrov. Uporaba zlitin je omejena, ker so bistveno dra`je od obi~ajnih Al/Fe vodnikov. Na tem podro~ju so zelo dejavni Japonci, ki pogosto uporabljajo razli~ne zlitine in so anga`irani tudi na sprejemanju mednarodnih standardov. Raziskave te~ejo tudi na podro~ju uporabe drugih materialov, ki bi nadomestili jeklo v klasi~ni konstrukciji in novih konstrukcijah vodnikov, kot denimo segmentnih, ki imajo pri istem zunanjem premeru ve~ji dele` Al. Pri izra~unih varnostnih vi{in novih daljnovodov pripo-ro~ajo upo{tevati najvi{jo temperaturo vodnika, ki jo le-ta lahko prenese brez trajnih posledic, ker je vpliv na stro{ke gradnje nepomemben. Na otvoritvi se je predstavil gostitelj Cinergy, ki je lastnik elektrarn z in{tali-rano mo~jo 14.000 MW prenosnega in distribucijskega omre`ja, pri ~emer je 60 odstotkov starej{ega od 40 let. Da so ohranili oziroma pove~ali svoj dele` na trgu, so raz{irili dejavnost na podro~ja prenosa in distribucije plina, opti~ne telekomunikacije, in gradnjo manj{ih elektrarn v ZDA in Kanadi. V teku je preurejanje podjetja. Uvedli so tudi uporabo helikopterjev za preglede in vzdr`evanje daljnovodov, uvajanje geoinformacijske-ga sistema (GIS), veliko vlagajo v varstvo pri delu in v dobre odnose med zaposlenimi. Vsi udele`enci so imeli mo`nost ude-le`iti se predavanj o dveh klju~nih temah: Izzivi vodenja javnega podjetja v ~asu prehoda v deregulirani sistem in Razpadi sistemov bodo bolj pogosti. V prvem predavanju je predstavnik Cinergyja opozoril na te`ave organiziranja podjetja, ko zvezne dr`ave odpirajo svoje trge z elektri~no energijo. Z deregulacijo se je v energetiki te`i{~e preneslo s strani proizvajalcev na kupce. Tem prilagajajo poslovanje, omogo~ili jim bodo komuniciranje preko interneta, hkrati pa je vodenje sistema vse te`je obvladljivo. V boju s konkurenco so prisiljeni zni`evati stro{ke poslovanja. V drugem predavanju je avtor napovedal pove~evanje razpadov elektroenergetskih sistemov. Ugotovil je, da je letno {tevilo razpadov nad 100 MW v ZDA po deregulaciji naraslo kar za 67 odstotkov. V ZDA je za leto 1997 ocenjena {koda zaradi razpadov delov elektroenergetskega omre`ja na ogromnih 220 milijard dolarjev. Elektroenergetski prenosni sistemi se zdru`ujejo in povezujejo z interkonekcijskimi vodi, zato postaja celoten sistem te`ko obvladljiv. Sedaj lo~ena, a pred deregulacijo vertikalno povezana podjetja, se ponovno povezujejo. Ugotavlja, da bolj dodelana zakonodaja dereguliranega sistema ne re{uje problemov razpadov. Za pove~anje obvladljivosti sistemov predlaga obstoje~e velike sisteme razdeliti na ve~ manj{ih z medsebojnimi enosmernimi povezavami, predelavo izmeni~nih interkonekcijskih vodov v enosmerne (la`je usmerjanje energije, neodvisnost sistemov, ni kro`nih tokov), sedaj lo~ene sisteme ohraniti lo~ene. ALE[ KREGAR w* -'-: S rr \'m \41 sodobnim tehnologijam naproti Polizolirani vodniki SEDAJ TUDI @E NA 110 kV NAPETOSTI V Helsinkih je od 2. do 4. oktobra potekala konferenca o polizo-liranih vodnikih na srednjenapetostnem in visokonapetostnem nivoju, ki jo je organiziralo angle{ko podjetje EA Technology, ki se sicer ukvarja z razvojem za potrebe angle{ke elektroindustrije. R 42 azlog, da je bila konferenca tokrat na Finskem, je bil ta, da sta bili v zadnjih nekaj letih prav na Finskem postavljeni prvi dve visokonapetostni 110 kV liniji, kjer so bili uporabljeni polizolirani vodniki. Na sre~anju je sodelovalo pribli`no 50 udele`encev iz 12 dr`av Evrope in Amerike. Predstavljenih je bilo 23 referatov, en dan pa je bil namenjen tudi ogledu omenjenih dveh daljnovodov. Obravnavana so bila naslednja po-dro~ja, ki so neposredno vezana na uporabo opla{~enih vodnikov: - varnost in okoljevarstveni vidiki - ugotavljanje napak - visokonapetostni opla{~eni vodniki - projektne re{itve - obnova starih daljnovodov - izolacija in obe{alni material - prenapetostna za{~ita Skandinavske dr`ave so za~ele uvajati tehniko opla{~enih vodnikov `e v zgodnjih sedemdesetih letih in danes razpolagajo `e s pribli`no 15.000 kilometri tovrstne mre`e. Pozneje so omenjeno tehniko prevzele nekatere druge evropske dr`ave, med njimi tudi Slovenija, v kateri je danes na sred-njenapetostnem nivoju name{~enih `e pribli`no 700 kilometrov tak{nih vodnikov. Glede na dosedanje zelo dobre rezultate obratovanja te mre`e (statistika napak) je tehnika razvoja napredovala do visokonapetostnega nivoja (110 kV). Glavni razlogi za uporabo teh opla{~enih vodnikov tudi na visokonapetostnem nivoju so, da se obstoje~e trase lahko uporabijo za vi{jenapetostni nivo brez raz{iritve koridorja, pri taki izvedbi so gozdni poseki lahko za polovico manj{i glede na klasi~no linijo, znatno manj{i so tudi elektromagnetni vplivi, mo~no se izbolj{a obratovalna varnost daljnovoda in tudi splo{na oko-ljevarstvena sprejemljivost objekta. POZITIVNE FINSKE IZKU[NJE Vse na{tete prednosti so bile razlog za postavitev dveh 110 kV daljnovodov na Finskem, ki smo si jih udele`enci konference ogledali. Prvi daljnovod je postavljen blizu letali{~a Helsinki in je za~el obratovati leta 1996. Daljnovod napaja industrijsko cono, ve~ina trase pa poteka v neposredni bli`ini novo se razvijajo~e urbane cone. Zato so na~rtovalci daljnovoda `eleli zasnovati za okolje prijaznej{i objekt, poleg tega pa tudi uporabiti ~im o`ji koridor. Tako so zasnovali nekonvencionalni tip dalj- novodnih stebrov v obrnjeni obliki ~rke U cevaste izvedbe z vertikalno razmestitvijo vodnikov. Med snovanjem projekta je bil `e dokon~no razvit nov tip opla{~enega vodnika, zaradi ~esar se je uporabnik odlo~il, da bo del {estkilometrskega daljnovoda opremil z golimi vodniki in del z op-la{~enimi vodniki. Z razvojem op-la{~enih vodnikov so za~eli leta 1990 in je trajal pet let, pri ~emer so bili izvedeni vsi potrebni elektri~ni in me-hani~ni preizkusi. Daljnovod je opremljen z opla{~enimi kompaktira-nimi (posamezne `ice so {esterokotne oblike) vodniki aluminijske zlitine s presekom 335 mm2, kar je eden od standardnih presekov v finski 110 kV mre`i. Seveda je zaradi opla{~enja premer vodnika precej ve~ji kot pri golem vodniku, in zna{a 39 mm. Nivo izolacije na daljnovodu je bil izbran tradicionalno (torej kot pri golih vodnikih), zmanj{ane pa so bile razdalje med fazami zaradi dopustitve mo`nosti trkov med vodniki. Pri elektri~nem preizku{anju vodnikov na trke je bilo izvedenih 20 trkov/minuto pri napetostih med vodniki 120 kV. Test je bil prekinjen pri 540000 trkih, brez vidnih znakov po{kodb pla{~a. Opravljen je bil tudi test neprekinjenega kontakta med vodniki pri napetosti 120 kV in bil ustavljen po sedemnajstih dneh, brez znakov to~kastih praznitev med vodniki. Zelo zanimiv je bil tudi preizkus na-leganja dreves na vodnike. Pri teh testih je bilo v za~etku kar nekaj te`av, dokler niso skonstruirali posebnega izolacijskega vodoodpornega materiala (XLPE), ki prepre~uje prodiranje vlage v notranjost pla{~a. V zvezi s tem problemom se je tudi na predavanju pojavilo vpra{anje, koliko ~asa je dopustno, da je drevo v stiku z vodnikom. Zadovoljivega odgovora do sedaj ni oziroma naj bi to pokazali rezultati obratovanja. Seveda je na ta problem vezano tudi ugotavljanje napak. Poleg elektri~nih so bili opravljeni tudi mehani~ni preizkusi, tako glede dolo~itve modula elek-tri~nosti, oprijema pla{~a na vodnik, Na~rtovalci daljnovodov i{~ejo nove re{itve, ki zagotavljajo bolj{e obratovanje in so za okolje prijaznej{e. ter preizkusi v zvezi z eolskimi vibracijami. Glede na dejstvo, da je bila polovica daljnovoda izvedena v op-laščeni izvedbi in druga polovica v goli, je bila možna tudi dokaj dobra primerjava stroškov gradnje. Ugotovljeno je bilo, da stroški stebrov in temeljev niso bistveno odstopali glede na posamezno izvedbo, pač pa je bila montaža oplaščenih vodnikov za petino dražja v primerjavi z golimi vodniki, predvsem zaradi uporabe posebne izvedbe nosilnih sponk. Glede na to, da na mestih nosilnega vpetja ni bilo treba odstraniti izolacije, so bile uporabljene sponke, kot jih poznamo pri nas pri nosilnem vpetju optičnih kablov, kar je montažo podražilo. Seveda je največji strošek pomenil sam oplaščen vodnik, ki je enkrat dražji od golega. Vse skupaj je tako prispevalo, da je bil oplaščen del daljnovoda na koncu za četrtino dražji od klasičnega. Drug daljnovod pa je bil zgrajen lani v bližini stare finske prestolnice Turku. Dolžina linije je devet kilometrov, uporabljeni so leseni stebri s podpornimi poli-mernimi izolatorji in oplaščenimi 185 mm2 aldrey vodniki in poteka predvsem preko gozdnih površin. Glavni namen tega je, da se razišče obnašanje linije v gozdnem območju z zelo ozko poseko (12 metrov), s čimer je dopuščen morebitni padec drevesa na linijo. Ta eksperiment je bil opravljen tudi v živo, pri čemer ni bilo ugotovljenih poškodb, ne oplaščenih vodnikov ne izolatorjev. Kot zanimivost naj navedemo še stroške in način financiranja tega projekta. Celotni stroški so znašali 1,7 milijona evrov, od tega je bilo 700.000 evrov porabljenih za gradnjo objekta, milijon pa za raziskave in razvoj. Pri tem so sodelovali Ministrstvo za trgovino in industrijo, Ministrstvo za okolje, Evropska unija (okoljevar-stveni program) ter nacionalna finska tehnološka agencija za raziskave in razvoj. Seveda smo na tridnevnem srečanju slišali in videli še veliko zanimivih tehniških podrobnosti, kar nam bo v veliko pomoč pri nadaljnjem spremljanju razvoja teh vodnikov. Ti so vsekakor zanimivi za vse tiste uporabnike, ki se ukvarjajo s 110 kV napetostjo. JANEZ KERN JANEZ JAKSE 43 popotovanja Elektrarni LEK KOLORADO Ce se potepaš po Združenih državah Amerike in te pot za- ^e se potepa{ po Zdru`enih dr`avah Amerike in te pot zanese v bli`ino reke Kolorado, ti elektrotehni{ka `ilica ne da miru, da ne bi pogledal dveh najve~jih umetnih jezov z njunima elektrarnama v ZDA, ki se raztezata vsak na svoji strani Grand Canyona. Od 44 d izvira reke Kolorado v goratem 4.300 metrov visokem delu Skalnega gorovja v dr`avi Kolorado pa vse do njenega ustja v kalifornijskem zalivu Mehike je vrezana 2.450 kilometrov dolga struga, ena izmed najbolj znanih na svetu. Struga in pore~je te reke sta nekaj posebnega s stali{~a geologije, rastlinstva ter posega ~loveka v naravo, in vsako leto, v vseh letnih ~asih, privla~ita na milijone obiskovalcev z vsega sveta. Najprej so po-re~je in strugo intenzivno oblikovale naravne sile in zakonitosti, zatem pa je v ta prostor posegel ~lovek, in sicer zaradi svojih potreb. Oba sta ustvarila ~udesa. Po zdru`itvi rek Grand River, Colorado River in San Juan River se za~ne umetno jezero Lake Powell. To je ustvarjeno z jezom in pri-padajo~o hidroelektrarno Glen Canyon Dam, oddaljeno tri kilometre od mesteca Page. Po tem jezu nadaljuje reka svojo 500 kilometrov dolgo pot, ki vodi tudi skozi Grand Canyon, do naslednjega umetnega jezera Lake Mead, ki ga ustvarja jez Hoower Dam s hidroelektrarno v bli`ini Las Vegasa. Kolorado in njeni pritoki so zajezeni {tirinajstkrat. Ti jezovi zagotavljajo nadzorovani tok reke. Ta je bogata z vodo ob ~asu topljenju snega v hribovitih delih in jeseni ter pozimi zaradi de`ja v ni`jem delu svojega toka. Njen zna~aj je bil pred zaje- Jez Glen Canyon Dam zajezi reko Kolorado v jezero Lake Powell tako, da so nastale izjemno velike rekreativne povr{ine ter hidroelektrarna z osmimi generatorji skupne mo~i 1320 MW. zitvijo vzrok, da je ta z vodo bogata reka poplavljala razse`ne ravnine v spodnjem toku ter intenzivno spreminjala okolje. Leta 1922 je sedem dr`av podpisalo sporazum o urejanju njenega toka, ki se deli glede na zna~ilnosti padavin na spodnji in zgornji tok. Namenov reguliranja reke je ve~, nekaj od teh je: • namakanje, ki zagotavlja vodo pribli`no 4.000 kvadratnim kilometrom najbolj rodovitne zemlje v ZDA in polovici tako veliki povr{ini v sosednji Mehiki; • zagotavljanje potreb za vodo v gospodinjstvih 18 milijonom ljudi na podro~ju Las Vegasa, Los Angelesa, San Diega, Phenixa, Tucsona, indijanskih in drugih naselij; • urejanje naravnega prostora v rekreacijske povr{ine in povr{ine, namenjene turisti~nim dejavnostim, v okolici jezer in pore~ju; ta so izredno razvita in organizirana ter sodijo v okrilje nacionalnih parkov in nacionalnih gozdov; vsako od teh jezer na leto obi{~e na milijone obiskovalcev; nadzorovano odna{anje naravnih materialov. GLEN CANYON DAM Gorvodno od Grand Canyona je z ute`no lo~no pregrado ustvarjeno umetno jezero s hidroelektrarno Glen Canyon Dam. Ko je leta 1871 drugi~ v svoji raziskovalni odpravi po reki Colorado John Wesley Powell plul po tem 360 kilometrov dolgem ~udovitem kanjonu, ga je poimenoval Glen Canyon. Po zajezitvi reke na tem delu, ki se imenuje Lake Powell (po omenjenem raziskovalcu), so ustanovili nadzorovano podro~je, ki je namenjeno turizmu in obvodnim aktivnostim ter mu dali ime Glen Canyon National Recreation Area. Poseg je vplival na vso naravo ter spremenil `ivljenje ob reki, vklju~no z `ivlje-njem indijanskega plemena Navajo. Pred zgraditvijo pregrade leta 1956 so oba bregova reke Kolorada povezali z `eleznim lo~nim mostom. Ta se elegantno vije v dol`ini 390 metrov ~ez staro strugo Kolorada v oddaljenosti 260 metrov od pregrade. Greben pregrade je dolg 475 metrov, od temeljev je visoka 216 metrov, nad staro strugo pa se dviga 179 metrov. Temelji pregrade so debeli 92 metrov, ta pa se na vrhu zo`i na 7,6 metra. V njej je 4,296 milijona kubi~nih metrov betona, zadr`uje pa 645 kvadratnih kilometrov veliko jezero. Prvega od osmih generatorjev so zavrteli septembra 1964. V osemdesetih letih so elektrarno posodobili tako, da je njena in{talirana elektri~na mo~1320 MW. HOOVER DAM Dolvodno od znamenitega Grand Canyona je reka ujeta v umetno jezero Lake Mead. Pregrado jezera, ki nosi ime po 31. predsedniku ZDA Her-beru Hooverju, so za~eli graditi 45 Pred pregrado jezera Lake Mead se zajema voda za hidroelektrarno v dveh parih »vodnih stolpov« - vodnih vtokov, ki sta v neposredni bli`ini pomolov, od koder plujejo turisti~ne ladje v mnoge smeri po jezeru. 46 Desna strojnica hidroelektrarne Hoower Dam z osmimi agregati. 1931. leta. Ta investicija je v ~asu velike ekonomske krize prinesla nova delovna mesta v gradbeni{tvu, jeklarski industriji, strojni industriji, elektroindustriji in spremljajo~ih dejavnostih. Pri gradnji jezu in sprem-ljajo~ih objektov je bilo uporabljeno ogromno novih znanj in novih aktualnih tehnologij. Greben pregrade je dolg 379 metrov, od temeljev je visoka 221 metrov, nad staro strugo pa se dviga 179 metrov. Temelji pregrade so debeli 201 meter, ta pa se na vrhu zo`i na 13,7 metra. V njej je 3,52 milijona ku-bi~nih metrov betona, ta volumen ustreza betonu 5,5 metra {iroke ceste med San Franciscom in New Yor-kom, zadr`uje pa 617 kvadratnih kilometrov veliko jezero. Prvega od sedemnajstih generatorjev so zavrteli oktobra 1936. leta. Med letoma 1986 in 1993 so elektrarno posodobili tako, da je iz 1345 MW njena in{talirana elektri~na mo~ narasla na 1659 MW. Ogledi jezov, pregrad in elektrarn so zgledno organizirani in vodeni. Pri objektih je poskrbljeno za parkiranje, strokovne oglede, ki se vrstijo celo vsakih deset minut, v skupinah od dvajset do trideset obiskovalcev. Za obiskovalce so organizirane multimedijske predstavitve, ki prikazujejo geolo{ke podrobnosti narave, biolo{ke zna~ilnosti, etnolo{ke zna~ilnosti ter spremembe okolja zaradi posega. Povsod v objektih so predstavljeni tudi osnovni principi proizvodnje, prenosa elektri~ne energije in seveda ekonomska plat energije. Ogledi so obiskovalcem cenovno dostopni, tako kakor vse ameri{ke nacionalne zna~ilnosti. FRANC @LAHTI^ Iz vodnih vtokov potuje voda po ceveh v skalah levega in desnega brega reke Kolorado v levi in desni del strojnice, kjer poganja skupno sedemnajst agregatov skupne mo~i 1659 MW. 47 z mi{ko po internetu Brezžične KRAJEVNE AJEVNE zanke (2) P reis 48 rej{nji~ smo omenili mo`nosti tehnike za nemobilno oziroma nepre-mi~no brez`i~no omre`je za dostop (FWAN - Fixed Wireless Access Network), s katero lahko novope~eni ponudniki telekomunikacij (TK) na liberaliziranih trgih obidejo krajevne `i~ne zanke, ki jih imajo v lasti nekdanji monopolni, zasidrani telekomi. Cela vrsta razlogov je, zakaj si nove TK-dru`be ne morejo privo{~iti polagati lastnih sukanih `ic od kon~nih uporabnikov do najbli`jih telefonskih central - eden od glavnih pa je, seveda, previsoka cena. Zanimivo je, da se s podobnimi te`avami sre~ujejo tudi zasidranci pri {irjenju svojih do-stopovnih omre`ij oziroma napeljevanju krajevnih dostopovnih vodov (local access lines), in sicer tako v mestih kot tudi na redko obljudenih po-dro~jih, kjer morajo pogosto zaradi regulativnih zahtev trga ponujati javne storitve telefonije. Tako omre`ja FWAN na eni strani, kot tudi sistemi analogne in digitalne mobilne telefonije na drugi strani, delujejo kot radijska omre`ja vrste »to~ka do {tevilnih to~k« (point to multipoint) znotraj prostorskih celic. Med obema vrstama omre`ij pa je bistvena razlika: naro~ni{ki terminali FWAN se ne premikajo znotraj zemljepisnega podro~ja, ki ga pokriva radijska celica posamezne opori{~ne postaje, medtem ko se mobilni aparati naro~nikov seveda lahko premikajo znotraj celic in se med njimi brez te`av selijo. Tehniko FWAN lahko te-lekomi uporabljajo za {irokopasovno povezovanje naro~ni{kih krajevnih omre`ij s TK-hrbtenico. To prihaja v po{tev zlasti za internetno izmenjavo ve~predstavnih podatkov in informacij ali pa za uresni~evanje digitalnih naro~ni{kih zank, ki omogo~ajo ozkopasovni podatkovni promet in storitve digitalne govorne telefonije -kot nadomestilo `i~nih priklju~kov ISDN. Za mno`i~no komercialno rabo je najbolj zanimiva celi~na »do-stopovna« podzvrst tehnike FWAN, in sicer WLL, sistem brez`i~ne krajevne zanke (Wireless Local Loop). Hitri razvoj tehnike WLL pa v sebi skriva tudi pasti, saj je proizvajalcev opreme vsak mesec ve~, njihove re{it-ve pa so pogosto med seboj nez-dru`ljive. Obstaja namre~ `e kar lepo {tevilo neuradnih standardov in bitka za prevlado med njimi se {ele pravzaprav za~enja. Prav zato je na trgu WLLja kar pisana mno`ica raznovrstnih tehni{kih re{itev, katerih izbira je lahko za telekome precej zapletena. Ti morajo namre~ temeljito premisliti, kak{no podzvrst WLLja bodo uporabili na dolo~enem trgu ali njegovem zemljepisnem podro~ju, saj je od tega lahko odvisna celotna do-bi~konostnost radijskega dostopov-nega omre`ja. Prvi komercialni sistemi WLL pred nekaj leti so skoraj iz-klju~no uporabljali radijsko podstat mobilne telefonije in brezvrvi~nih hi{nih telefonskih aparatov, s tem pa tudi frekven~na podro~ja, ki tem sistemom pripadajo. Frekvence mobilnih omre`ij pa postajajo ~edalje dra`je, saj so upravitelji mobilnih komunikacij pripravljeni pla~evati skoraj poljubno visoke najemnine za frekven~ne pasove, kar so lepo pokazale leto{nje koncesijske dra`be za mobilne komunikacije 3G v Zahodni Evropi. ^eprav danes ni prevladu- jo~ega standarda za WLL, pa se frek-ven~ni pasovi delovanja {tevilnih last-ni{kih sistemov selijo v frekven~ni spekter, vi{ji od tistega, ki ga uporabljajo mobilna omre`ja. Dobra stran tega je, da imajo vi{ji frekven~ni pasovi - denimo nad 3 GHz - ve~jo spektralno gostoto od mobilnih pasov, tako da lahko upravitelji WLLja v njih zagotavljajo ve~je podatkovne hitrosti. [tevilni strokovnjaki se strinjajo, da bo {irokopasovni brez`i~ni dostop (BWLL) cenovno dosti bolj ugoden za stalno internetno povezavo kakor mobilna telefonija. Obljubljena {irokopasovnost telefonije 3G naj bi po nekaterih napovedih dosegala hitrosti prenosa podatkov celo ve~ od 1 Mb/s. ^edalje bolj pa ka`e, da bodo prva komercialna mobilna omre`ja 3G na za~etku zagotavljala verjetno samo kakih 64 kb/s ali 128 kb/s. Z razmahom tehnike ADSL, ki uporablja obstoje~e telefonske sukane `ice, je zelo pomembno, da BWLL lahko zagotavlja konkuren~ne podatkovne hitrosti - in to je s selitvijo v visoke frekvence postalo uresni~ljivo. Kar nekaj komercialnih re{itev BWLL za internetna dostopovna omre`ja ponuja danes hitrosti 10 Mb/s in ve~, kar omogo~a tudi teko~ pretok zvoka in videa. Sistemi WLL danes temeljijo na ve~ radijskih tehnikah, in sicer na sistemih za brezvr-vi~ne telefone, na analognih in digitalnih mobilnih celicah ter na last-ni{kih nizkopasovnih in {irokopasov-nih povezavah, ki uporabljajo nestandardne frekvence. Brezvrvi~na tehnika DECT/PHS ima zelo majhne celice in temeljno podatkovno hitrost 32 kb/s, ki na~eloma omogo~a uporabo ISDNja. Analogni (TACS, AMPS) in digitalni (IS-95, GSM) mobilni sistemi WLL imajo prostranej{e celice, vendar zagotavljajo zelo majhno podatkovno prepustnost 4,8 kb/s oziroma 9,6 kb/s. Podatkovno najhitrej{i so nestandardni sistemi posameznih proizvajalcev, kot sta Lucent in 3Com, ki omogo~ajo od 32 kb/s (oz-kopasovni WLL - Proximity, Multi-gain, Airspan) do ve~ kakor 10 Mb/s ({irokopasovni WLL - SpectraPoint, AIReach, Reunion). Slaba stran last-ni{kih re{itev WLL pa je, da so drage in res primerne samo za podjetja in ustanove, ki zahtevajo najbolj{e radijske podatkovne povezave - in jih lahko tudi pla~ujejo. DAVID PAHOR komuniciranje ELECTRABEL (http://www.electrabel.be/) Lepo in enostavno oblikovano spleti{~e belgijske dru`be Electrabel ima navpi~no in vodoravno pastelno pasico z ikonicami ter z menijskim »balon~kom« levo zgoraj. @e na eni od prvih strani lahko novinarsko srce vztrepeta ob pogledu na vzorno urejen koti~ek z novicami, tiskovnimi izjavami in obvestili. V jedrnatih opisih delovanja in ciljev dru`be izvemo, da je Electrabel najve~ji proizvajalec eletri~ne energije v Belgiji, saj je s svojimi elektrarnami v letu 1999 ustvaril 72 milijonov kWh oziroma skoraj 90 odstotkov vse elektrike v dr`avi. To ga tudi uvr{~a med najve~ja elektrogospodarska podjetja v Evropi. Electrabel pa je mnogo ve~ od proizvajalca, saj dobavlja tudi naravni plin, toploto oziroma paro, pitno vodo in celo storitve videokabelskega omre`ja ter zagotavlja cel niz dopolnje-valnih storitev. Belgijska dru`ba tudi trguje z energijo in naravnim plinom ter gradi, upravlja in vzdr`uje distribucijska omre`ja za naravni plin in elektri~ni tok. Electra-bel skromno poudarja, da je edina dru`ba, ki trguje prav na vseh evropskih energetskih borzah. TELEFONSKI IMENIK SLOVENIJE (http://tis.telekom.si/) Morda ste `e sli{ali za dovtip, kako je nekdo tako dol-go~asen, da iz zabave prebira telefonski imenik. No, kljub vsemu je prav slovenski oziroma Telekomov spletni iskalnik po telefonskem imeniku (TIS) eno od najbolj obiskanih spleti{~ pri nas. Na glavni strani odkrijemo {tiri zvrsti iskanja (Bele strani, Rumene strani, Splo{no iskanje in Iskanje po kriterijih), ki pa jih, `al, ne moremo polno uporabljati, ~e ne sodimo med registrirane uporabnike. Ve~ kakor 15 izidov poizvedovanja po naro~nikih telefonskih priklju~kov dobijo samo kupci TISove cedejke oziroma »elektronskega imenika« (ETIS). Kljub vsemu je spletni TIS ena od priljubljenih kibernetskih to~k, ki jih spletni o~alarji obiskujemo vsak dan in zanje zapravljamo dragocene telefonske impulze, namesto da bi z roko segli do papirnate izdaje imenika na sosednji mizi. A taka je pamet deskarjev v smelem novem svetu medomre`ja. Slovenska konferencao odnosih z javnostmi O dnosi z javnostmi, te na~rtovane in strate{ko vodene dvosmerne komunikacije z zunanjimi in notranjimi javnostmi, postajajo v zadnjih letih vse prepoznavnej{a strokovna dejavnost v slovenskem prostoru. Potreba po podpori javnosti in zavedanje odvisnosti od nje namre~ v izjemno prepletenem svetu mno`i~nega komuniciranja uveljavljata odnose z javnostmi kot pomembno poslovno funkcijo organizacij v pomenu na~rtovanja in izvajanja komunikacije na organiziran na~in, ki cilje organizacije komunikacijsko podpira. Kot je bilo `e ve~krat zapisano na teh straneh, se navedena potreba po tak{nih u~inkovitej{ih, na~rtovanih in strate{ko vodenih dvosmernih komunikacijah s svojimi notranjimi in zunanjimi javnostmi v veliki meri izra`a tudi pri elektrogospodarskih podjetjih, ~etudi so navkljub tej zavesti odnosi z javnostmi marsikje {ele v zasnovi. Zato so {e posebej dobro-do{le prilo`nosti, kjer strokovnjaki, tako praktiki kot teoretiki odnosov z javnostmi, lahko pridobimo nova znanja in izmenjamo izku{nje iz svojih delovnih okolij. Ena od takih pri-lo`nosti je bila tudi ~etrta slovenska konferenca o odnosih z javnostmi, ki jo je organiziralo Slovensko dru{tvo za odnose z javnostmi (PRSS) kot krovno nacionalno zdru`enje, ki je v desetletju obstoja pod svojo streho zdru`ilo razli~ne pobude delovanja na podro~ju odnosov z javnostmi: IABC Slovenija, IPRA, {tudentska sekcija, Zdru`enje agencij za odnose z javnostmi, sekcija za javni sektor in sekcija lobistov, od 19. do 21. oktobra v Portoro`u. Konferenca se je za~ela s konfe-ren~nim seminarjem na temo integriranih komunikacij. Dva, nedvomno vodilna, strokovnjaka s podro~ja integriranih komunikacij, dr. Thomas Hunter in dr. Anders Gronstedt, sta udele`encem celodnevnega seminarja predstavila najnovej{a teoreti~na in prakti~na dognanja s tega podro~ja in omogo~ila vpogled tako v ameri{ke kot tudi evropske tokove integriranega komuniciranja. Na konferenci je bilo poleg plenarnih konferen~nih zasedanj za udele`ence tokrat {e ve~ delavnic, predavanj in okroglih miz kot v prej{njih letih. V nasprotju s konferen~nim seminarjem je bila rde~a nit same konference ugled in upravljanje z identiteto podjetij. Med konferen~nimi temami so bili tako ugled in upravljanje z identiteto podjetij, odnosi z vlagatelji, industrijska ekologija kot novi izzivi za komuni-katorje, lobiranje kot na~in strate{ke-ga komuniciranja, metodologija za-ra~unavanja PR storitev. Osrednji konferen~ni govornik je bil na zaklju~nem plenarnem zasedanju Charles Pizzo, predsednik Mednarodnega zdru`enja poslovnih komu-nikatorjev (IABC), ki je spregovoril o strategijah za interno komuniciranje ter predstavil vplive in silnice, ki bodo oblikovali poslovne komunikacije v naslednjih desetletjih. VIOLETA IRGL 49 reorganizacija CENITZEORBRBAO@zEVaAvLNoI d Ustanovitev Izobra`evalnega centra elektrogospodarstva Slovenije /ICES/ pred enajstimi leti so narekovale potrebe razvoja lastnega kadra za vodenje, upravljanje ter delo v delovnih procesih sistema. Energetski zakon predvideva lo~itev tr`nih od re-gulatornih dejavnosti. Tako ~aka ICES v naslednjem letu preoblikovanje v zavod. ICES se je doslej potrjeval v elektrogospodarstvu pa tudi izven njega predvsem z vi{jo in srednjo strokovno {olo in enajstimi programi, ki jih imajo prijavljene na Ministrstvu za delo, da zanje dobijo koncesijo, med njimi tudi program za upravljalce energetskih naprav. S svojimi programi je pokrival zlasti potrebe podjetij elektrogospodarstva in je tako razvojno prerastel Eles. »V predlogu za reorganizacijo Elesa je ICES izlo~en kot tr`na dejavnost. Po posvetovanju z ministrstvom smo se odlo~ili, da se ICES preoblikuje v zavod, ki bo deloval v okviru Elesa. Od {tevila ustanoviteljev pa je odvisno, ali bo to koncernsko odvisna dru`ba ali dru`ba z ve~ kontrolnimi de-le`i,«je o ICES-u povedal njegov vodja Milan Stebernak. V centru so doslej pripravili zagonski elaborat za problikovanje ICES-a v zavod. Po njem naj bi na za~etku naslednjega leta ICES za~el najprej delovati kot zavod. Popolnoma samostojno pa naj bi za`ivel 1. julija 2001, ko se nekako kon~a {olsko leto. »Lani smo poiskusno izdelali poslovni na~rt s projekcijo do leta 2003. Do konca leto{njega leta bomo pripravili poslovni na~rt na podlagi realne delitve premo`enja s projekcijo do leta 2004. [tiriletno projekcijo smo naredili z namenom prikazati na{o perspektivo in na{e finan~no poslovanje tudi v prihodnje. Poslovni na~rt in program o ustanovitvi zavoda bomo predstavili potencialnim ustanoviteljem ob obiskih, ki jih na~rtujemo do konca leta in v za~et-ku naslednjega leta. Prikazati jim nameravamo tudi na{o vizijo, organizacijo, programe, poslanstvo in strategijo razvoja zavoda,« je o trenutnih 50 V drugi polovici septembra je Elektro Primorska gostila sejo komisije za izobra`evanje ICES-a, ki bo svoje delo nadaljevala tudi v okviru zavoda. izobraževanje aktivnosti za ustanovitev zavoda povedal Milan Stebernak. Potencialnim ustanoviteljem bo zavod ponujal izvajanje poklicnega in strokovnega izobra`evanja na srednji in vi{ji strokovni stopnji, skupen razvoj izobra`evalnih programov, uvajanje poklicnih kvalifikacij in certifi-katnega sistema ter specialisti~nega usposabljanja. Nadalje bo zagotavljal strokovnjakom s podro~ja elektroenergetike sodelovanje pri razvoju in izvajanju izobra`evalnih programov s podro~ja elektroenergetike. Omo-go~al bo razvoj in uvajanje sodobnih izobra`evalnih in organizacijskih oblik, kot so {tudijska sredi{~a, izo-bra`evanje na daljavo, u~ne delavnice v izobra`evalne procese in prilagajal izobra`evalne cikluse tehnolo{kim potrebam posameznega podjetja. V ICES-u vedo, da so podjetja elektrogospodarstva zaradi svoje narave dela in mednarodnih povezav odli~no tehnolo{ko opremljena. Zato ra~unajo, da bodo programe izvajali ~im bolj decentralizirano, v bli`ini uporabnikov. To bodo dosegli s tem, da bodo uporabljali telekomunikacijsko in informacijsko infrastrukturo, ki je v uporabi za tehnolo{ke procese tudi za izobra`evanje. Kot pravi vodja ICES-a, so pri njih `e doslej izvajali precej{en del programov, ki so bili plod skupnega razvoja strokovnjakov ve~jega {tevila podjetij elektrogospodarstva. V okviru zavoda bi lahko s tem delom nadaljevali in vpliv porabnikov {e pove~ali. Ustanovitelji bodo lahko vplivali na delo zavoda preko sveta zavoda in komisije za izobra`evanje, ki bo delovala v njegovem okviru. Kar zadeva prostor, nameravajo {e naprej ostati na isti lokaciji, v poslovni stavbi Ele-sa. @e doslej so programe in {olanja izvajali po elektro podjetjih {irom po Sloveniji. Obstoje~a tehnolo{ka oprema jim omogo~a, da bodo v bli`nji prihodnosti uvedli izobra`eva-nje na daljavo na ve~ino lokacij. Spodbuditi `elijo podjetja, da bi v kar najve~jem {tevilu ustanovila {tu-dijska sredi{~a, ki bodo zelo pomembna za razvoj kadrov v elektrogospodarskih podjetjih. MINKA SKUBIC Priprave na IZVEDBO pripravah na uvajanje sredi{~ za samostojno u~enje v okviru podjetij elektrogospodarstva Slovenije, bolj znanega kot Projekt ICES 2000, sta nas v Ljubljani 20. septembra obiskala izvr{ni direktor hongkong{ke zalo`be Clarity, Andrew Stokes, in zastopnica navedene zalo`be v Sloveniji, Rosana Tolazzi-Musi~, sicer direktorica podjetja Rossana iz Logatca, s katerim `e dalj ~asa nadvse plodno sodelujemo. Andrew Stokes, izvr{ni direktor enega od svetovno najbolj renomiranih proizvajalcev interaktivnih jezikovnih programov, je ICES obiskal po skoraj {estmese~nih {tiripartitnih pogajanjih, v katerih se 51 ICES ICES skupaj s podjetjem Rossana pogaja ob zalo`bi Clarity {e s francosko zalo`bo Auralog o sodelovanju pri skupnem testiranju in odkupu programov obeh navedenih zalo`b za izobra`evalne potrebe elektrogospodarstva. Oba navedena gosta je sprejel vodja ICESa Milan Stebernak in jima skupaj s sodelavcema Robijem Okor-nom in Matejem Strahovnikom predstavil okvirje delovanja Izo-bra`evalnega centra elektrogospodarstva Slovenije. V nadaljevanju sta gostu iz Hong Konga navedena sodelavca ICESa podrobno predstavila projekt ICES 2000 in pojasnila ICESova pri~akovanja v zvezi z Za-lo`bo Clarity v okviru skupnega sodelovanja. Tako je Matej Strahovnik predstavil koncept in faze projekta, Robi Okorn pa njegove tehnolo{ke zna~ilnosti in zahteve, oba s poudarkom na vlogi zalo`be Clarity v tem projektu. Vsi udele`enci v pogovoru so se ob tem strinjali, da velja vzpostavljeno sodelovanje na podlagi predstavljenega projekta zdaj okrepiti in konkretizirati, pri ~emer sta bili po demonstraciji zadnjih verzij jezikovnih programov zalo`be Clarity na vsestransko zadovoljstvo tudi dogovorjeni oblika nadaljnjega sodelovanja in podpora pri prenosu interaktivnih programov v elektroenergetsko okolje. Andrew Stokes, na povabilo Ministrstva RS za {olstvo in {port kot kupca Clarityevih programov za potrebe izobra`evanja v slovenskih {olah je imel na Pedago{ki fakulteti v tem tednu tudi predavanja o uporabi navedenih programov za predavatelje angle{kega jezika, je v petek, 22. septembra, na sklepnem sre~anju Mateju Strahovniku in Robiju Okornu predal v uporabo tudi kompletne testne verzije programskih paketov (t.i. review copy), njihove demonstracije pa se je ob obeh navedenih udele`ila tudi sodelavka iz kadrovske slu`be Elektro Ljubljana, d.o.o., Alenka Pretnar. Sodelavci ICESa smo o napredku pogajanj in rezultatih dogovorov z navedenimi partnerji obvestili na rednem skupnem sestanku v Novi Gorici tudi predstavnike vseh elektroenergetskih podjetij v okviru ICESove komisije za izobra`evanje, po podjetjih (TE [o{tanj, Elektro Ljubljana …) pa smo `e pri~eli s predstavljanjem tega projekta. 52 MATEJ STRAHOVNIK Desetletje IZKU[ENJ Izobra`evalni center elektro Izobra`evalni center elektrogospodarstva Slovenije je dopolnil desetletnico svojega delovanja v okviru elektroenergetskega sistema Slovenije. Izobra`evanje v elektrogospodarstvu Slovenije ima sicer precej dalj{o in bogato tradicijo, saj smo se v elektroenergetski panogi morda bolj kot kje drugje od vselej zavedali, da je pravzaprav znanje na{a najve~ja energija. Elektrogospodarstvo Slovenije je nosilec razvoja na {tevilnih podro~jih. V njem se tehnologija in znanje pri delu od nekdaj prepletata. Uvajanje najnaprednej{ih tehnologij za proizvodnjo, prenos in distribucijo elek-tri~ne energije kot strate{ko pomembnega vira nenehno zahteva od zaposlenih v elektrogospodarstvu prav tak{na znanja za njihovo obvladovanje: sodobna in prilagojena dejanskim elektroenergetskim potrebam. Ker teh ni mo~ vselej zadovoljivo pridobiti izven elektroenergetskega sistema, potrebuje in ima intenzivno razvijajo~a se elektroenergetska panoga svoj lasten in nenehen izvor znanja, {e zlasti, ker je deficitarna in obenem razpr{ena po dr`avi. Na podlagi potreb razvoja lastnega kadra za vodenje, upravljanje in delo v delovnih procesih elektroenergetskega sistema je bil s strani vseh podjetij elektrogospodarstva kot edina specializirana izobra`evalna ustanova v okviru elektroenergetskega sistema pred desetletjem prav s tem namenom ustanovljen Izobra`evalni center elektrogospodarstva Slovenije. Izobra`evalne programe izvajamo in razvijamo za potrebe skoraj 7.000 zaposlenih v 16 podjetjih elektrogospodarstva Slovenije ter za nekatera zunanja podjetja s podobnimi potrebami po elektroenergetsko usposobljenih kadrih. Smo `iva vez elektrogospodarstva z znanjem. Ob vi{je{olskem in sred-nje{olskih strokovnih programih za pridobitev izobrazbe smo razvili in {e posodabljamo ve~ kot 20 razli~nih verificiranih in internih programov usposabljanja, izpopolnjevanja in specializacije, delavnic, seminarjev in te~ajev. Usposabljanje predavateljev in mentorjev je za izvajanje programov pomembno tako kot priprava strokovnih gradiv, namenjenih izo-bra`evanju v razli~nih programih. Le usposobljeni strokovni sodelavci omogo~ajo uvajanje novih u~nih tehnologij, oblik in pristopov k izo-bra`evanju in le s tak{nimi sodelavci nam je v teh letih uspelo v okviru Izobra`evalnega centra elektrogospodarstva Slovenije izdelati prek 80 strokovnih gradiv, namenjenih izo-bra`evanju v razli~nih programih. Tako tesno ni z gospodarstvom povezan noben drug izobra`evalni center v dr`avi. Kot del elektrogospodarstva Slovenije lahko spremljamo in pra-vo~asno odkrivamo nastale potrebe po znanju. Najhitreje lahko pro-u~imo poti za njihovo zadovoljitev in v povezavi s kadrovskimi slu`bami elektroenergetskih podjetij zanje tudi u~inkovito oblikujemo programe »po meri«. Slovenski elektroenergetski sistem je geografsko razpr{en, vendar tehno-lo{ko napreden in telekomunikacijsko povezan. Oblikovati programe »po meri« v teh razmerah zato pomeni prilagoditi izobra`evanje individualnim delovnim razmeram zaposlenih, tehnolo{kim zahtevam in telekomunikacijskim mo`nostim elektroenergetskih podjetij. Razvoj in izpopolnitev u~nega procesa se pri tem odvijata v smeri ~edalje ve~je samostojnosti zaposlenih pri pridobivanju s knji`nih polic in uporabi znanja ter u~inkovitej{i povezavi z delovnimi procesi, v katere se vklju~ujejo po kon~anem izo-bra`evanju. Tako izobra`evanje postaja dostopnej{e in u~inkovitej{e za zaposlene in njihova podjetja. Na~rtno uvajanje sodobnih telekomunikacijskih in izobra`evalnih tehnologij v u~enje in pou~evanje omo-go~a preseganje geografske raz-pr{enosti zaradi terenskega dela, kar vodi k zmanj{anju odsotnosti z dela in s tem povezanih stro{kov izo-bra`evanja v podjetjih elektrogospodarstva, prispeva k la`ji organizaciji izobra`evanja, ve~ji standardizaciji in racionalizaciji programov, omogo~a prehodnost med njimi in fleksibil-nej{e prilagajanje potrebam zaposlenih in podjetij elektrogospodarstva. S sredi{~i za samostojno u~enje za~en- ob b podpori in v sodelovanju z vsemi podjetji elektrogospodarstva je ICESu v vsem svojem obdobju delovanja uspelo ohraniti navedeno poslanstvo, ki ga danes ne le tradicionalno nadaljuje, temve~ v marsi~em tudi pomembno presega. Ob na{em jubileju zato `elimo z vami deliti na{e uspehe in vam razkriti smernice razvoja z namenom, da na{e sodelovanje na po-dro~ju izobra`evanja in usposabljanja postane {e plodnej{e, rezultati pa skupaj {e bolj{i. Vodja ICES Milan Stebernak jamo z dvigovanjem splo{ne izobrazbene ravni zaposlenih in prek nje pripravljenosti elektrogospodarstva na vse hitrej{e spreminjanje v okolju. Z videokonferencami omogo~amo hkratno vklju~evanje ve~jega {tevila udele`encev z razli~nih koncev dr`ave, ki se na{ih predavanj, delavnic in seminarjev druga~e ne bi mogli udele`iti zaradi razdalje, pomanjkanja ~asa ali omejenega {tevila sede`ev v u~nih prostorih. Informiranost o programih izobra`evanja in sodelovanju v njih raz{irjamo z internetom in intranetom. Na{ cilj je razviti izo-bra`evanje na daljavo z uporabo omre`nih povezav in se prek njih pribli`ati slehernemu, ki tovrstna znanja potrebuje na zanj kar najbolj prilagojen na~in. Znanje je bogastvo, zato je vredno posodabljanja. Programe izobra`evanja dopolnjujemo in nadgrajujemo s svetovanjem. Razvijamo ga v podporo posredovanju in utrjevanju znanj ter izku{enj in v ta namen ga uvajamo tako v okviru izo-bra`evalnih programov za zaposlene kot svetovalnih za podjetja. Pri razvoju, posodabljanju in izvajanju programov skupaj sodelujemo s priznanimi strokovnjaki iz vrst elektrogospodarstva in {olstva. V mednarodnih projektih Evropske unije se povezujemo tudi s tujimi strokovnimi sodelavci in institucijami, saj se zavedamo mednarodnega pomena znanja ter prednosti njegove primerljivosti in izmenjave za lasten razvoj. S kakovostnim delom, ve~ kot 7.000 udele`enci, ~ez 9 milijonov realiziranih u~nih ur smo v desetletju obstoja Izobra`evalni center elektrogospodarstva Slovenije povzdignili med v Sloveniji najbolj znane in ugledne izobra`evalne ustanove. Majhni po {tevilu zaposlenih in veliki po {tevilu izvajanih programov smo leta 1997 kot prvi izven rednega {olskega sistema dobili soglasje Ministrstva za {olstvo in {port za ustanovitev takrat ene od prvih petih vi{jih strokovnih {ol v Sloveniji. Za svoje izjemne dose`ke na podro~ju izo-bra`evanja odraslih in vse`ivljenjske-ga u~enja smo leta 1998 prejeli posebno priznanje Andrago{kega centra Republike Slovenije. Leta 1999 smo dobili od Ministrstva za {olstvo in {port soglasje za ustanovitev lastne srednje strokovno tehni{ke {ole. V istem letu smo v podporo delovnim in izobra`evalnim procesom v Elesu ustanovili sredi{~e za samostojno u~en-je, prvo tovrstno v dr`avi na podro~ju gospodarstva. V letu 2000 postajamo prvi izpitni center za mednarodne izpite TOEIC tujih jezikov na po-dro~ju gospodarstva. Postali smo ena referen~nih slovenskih izobra`evalnih ustanov. S svojim delom upravi~ujemo zaupanje podjetij elektrogospodarstva Slovenije. S posredovanjem znanja in njegovim lastnim razvijanjem `e celo desetletje prispevamo k redni, varni, nemoteni ter kakovostni oskrbi z elektri~no energijo. MATEJ STRAHOVNIK Uravnoteženi sistem kazalnikov iobert S Kipi Qjuiri t Ncrlon Naslov: Uravnote`eni sistem kazalnikov Balanced Scorecard Avtor: Robert S. Kaplan, David P. Norton Vezava: trde platnice [tevilo strani: 346 Cena: 14.500 SIT Ta knjiga podrobno predstavlja uravnote`eni sistem kazalnikov uspe{nosti poslovanja, sistem, ki ga je Harvard Business Review proglasil za eno najvplivnej{ih poslovnih idej v zadnjih 75 letih! Ta mened`erski sistem lahko zdru`i prizadevanja, sposobnosti in znanje zaposlenih za dosego dolgo-ro~nih strate{kih ciljev. Ne gre za izbiro strategije, temve~ za preverjanje ustreznosti strate{kih ciljev. Bistvo sistema je celovit pregled nad u~inkovitost-jo poslovanja, ki ni odvisna le od finan~nih kazalnikov. Izvedeli boste: • kako so povezani finan~ni vidik, vidik notranjihposlovnih procesov, vidik u~enja in rasti ter vidik poslovanja s strankami, • kako uspe{ni mened`erji s podro~ja ban~ni{tva, zavarovalni{tva in trgovine uporabljajo uravnote`eni sistem kazalnikov za usmerjanje poslovanja in doseganje odli~nih poslovnih rezultatov, • kako se uravnote`eni sistem kazalnikov uporablja kot sistem u~enja za preverjanje, pridobivanje povratnih informacij in po sodabljanje organizacijske strategije, • da je to odli~no diagnosti~no sredstvo, s katerim lahko ugotovite, kje ste delali napake. Dobili boste tudi natan~ne usmeritve: • kako v podjetju oblikujete svoj lastni uravnote`eni sistem kazalnikov. Uravnote`eni sistem kazalnikov je mened`erski sistem za podjetja, katerih nalo`be so dolgoro~ne in niso usmerjene le v kratkoro~ne prihodke, ki vlagajo v stranke, zaposlene in razvoj novih izdelkov. Z uravnote`enim sistemom kazalnikov boste svojemu podjetju postavili trdne temelje uspeha. 53 socialna varnost Okocitev mmm V Sloveniji sedanji pokojninski sistem ne more ve~ zagotavljati izpla~il pokojnine na ravni iz prej{njih let. Razlogi za to so v zastarelosti in preveliki velikodu{nosti sedanjega sistema ter demografskih spremembah. Zato se je pojavila nujnost po reformi obstoje~ega pokojninskega sistema. Z reformo je dr`ava prevalila del odgovornosti za starost na posameznika. To pomeni, da se bodo pokojnine iz naslova obveznega zavarovanja s ~asom zni`evale in da je na posamezniku, da si sam priskrbi dodatni vir prihodkov za starost. 54 Možnost, ki jo v tem trenutku ponuja zakonodaja, je sklenitev dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki naj bi posamezniku zagotavljala, da bo lahko zaradi dodatnega varčevanja v starosti kljub zniževanju pokojnin iz obveznega zavarovanja prejemal pokojnino na enaki ravni, kot jo prejemajo sedanji upokojenci, seveda iz svojih lastnih privarčevanih sredstev. Varčevanje za starost bi sicer moralo biti ves čas v zavesti vsakega posameznika. Ker pa smo nagnjeni k trošenju, država pa se boji, da bi njeni državljani ostali brez sredstev za življenje in torej na »njenih plečih«, poskuša organizirano spodbujati varčevanje za starost s tem, da tistim, ki se odločajo za tak način varčevanja daje neke ugodnosti. In sicer ugodnosti zaradi davčnih olajšav - ob tem pa postavlja pogoj: privarčevanega denarja (razen v izjemnih primerih) ni mogoče dvigniti, saj je namenjen za trošenje v tretjem življenjskem obdobju. Država ponuja zanimivo ugodnost, ki je za posameznika bistveno večja, če se odloča za tako imenovano kolektivno zavarovanje. V tem primeru namreč zelo poenostavljeno država pravi naslednje: če boš na svoj varčevalni račun nakazal 1000 tolarjev, ti dam (država) še 1000 tolarjev. Donos, ki je kar neverjeten, saj v istem trenutku prinese posamezniku 100 odstotkov več, kot je vložil - seveda pa lahko privarčevano vsoto porabi šele čez najmanj deset let. NA KAKŠEN NAClN SE URESNIČUJE TA RADODARNOST DRŽAVE Najenostavneje bo, če pogledamo kar primer. Izhajali bomo iz povprečne plače za januar 2000. Skrajšan obračun plače je razviden iz tabele. Tabela 1: Davčne olajšave (primer) Razlika v SIT Razlika v SIT no) (individualno) B. OD II 219.307 Prisp. del 29-082 1.417 D. plač. 1. 7-316 357 B. OD I 182.908 1.774 Prisp. del. 40.423 1-970 Doh. 26.366 2.431 1.024 Neto OD 116.119 4.514 Na osebni varčevalni račun 10.689 4.514 Vir: Arhiv Prve pokojninske dru`be Ob povpre~ni bruto pla~i 182.908 tolarjev bi posameznik v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko var~eval najve~ v znesku 10.689 tolarjev. Dr`ava je namre~ omejila pravico posameznika, da izrabi te ugodnosti, na najve~ 5,84 odstotka njegovega bruto osebnega dohodka. V kolikor pa se posameznik v okviru kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja odlo~i, da bo ta znesek nakazoval na svoj var~evalni ra~un, namesto, da bi prejel ta znesek izpla~an v obliki pla~e, se pri svojem neto osebnem dohodku odpove le 4.415 tolarjev, razliki 6.1275 se odpove dr`ava, ki bi v primeru, da bi posameznik dobil pove~an osebni dohodek za 4.415 tolarjev, prejela pla~ane prispevke in davke iz prvega in drugega bruto osebnega dohodka v prej povedani vi{ini. Od kod razlika v prid posameznika, je zelo lepo vidno v tabeli 1. Do sedaj smo govorili o kolektivnem zavarovanju. Kaj to pravzaprav je? Zakon pravi, da lahko dav~ne ugodnosti iz kolektivnega zavarovanja izrabljajo le tisti posamezniki, ki se vklju~ijo v zavarovanje preko podjetja. Pogoj za navedeno je, da se znotraj istega podjetja za tak{no zavarovanje odlo~i najmanj 66 odstotkov zaposlenih, in sicer za pokojninski na~rt istega ponudnika dodatnega pokojninskega zavarovanja. V tem primeru lahko podjetje nakazuje znesek dodatnega pokojninskega zavarovanja posamezniku na njegov ra~un, ne da bi bili za to pla~ani ka-kr{ni koli prispevki in davki. V primeru pa, da se posameznik ne vklju~i v kolektivno zavarovanje, bodisi ker mu podjetje tega ne omogo~i bodisi ker se ne `eli, se lahko zavaruje individualno. V tem primeru pa mora prejeti najprej osebni dohodek in seveda iz tega osebnega dohodka nakazati dolo~en znesek za dodatno pokojninsko zavarovanje. Naj za primerjavo izhajamo kar iz prej{njega primera kolektivnega zavarovanja. Prej smo dejansko predpostavili, da posameznik dobi 10.689 tolarjev na svoj var~evalni ra~un tako, da podjetje za ta znesek ne zmanj{a njegove pla~e. V primeru individualnega zavarovanja pa predpostavimo, da ima za ta znesek vi{jo pla~o. V tem primeru bi bili pla~ani iz tega vsi prispevki in davki iz osebnega dohodka, posamezniku pa bi ostala za 4.514 Tabela 2: Var~evanje z vidika pla~e Spol 1 Leto roj. Starost ob upok. Leto upok. var~. [tevilo let M. pris. v SIT Bruto zbrana sredstva v SIT 5,92% 10,71% Dodatna starostna pokojnina v SIT 5,92 % 10,71% 2 1950 58** 2008 8 10.000 1.146.185 1.394.582 5.127 6.238 M 1950 62* 2012 12 10.000 1.950.129 2.652.363 10.437 14.195 2 1960 58 2018 18 10.000 3.562.268 5.817.266 15.934 26.021 M 1960 62* 2022 22 10.000 4.991.180 9.296.419 26.713 49.754 2 1970 58 2028 28 10.000 7.856.559 18.050.868 35.142 80.742 M 1970 62* 2032 32 10.000 10.396.275 27.674.568 55.641 148.114 2 1980 58 2038 38 10.000 15.489.136 51.890.286 69.283 232.105 M 1980 62* 2042 42 10.000 20.003.172 78.510.441 107.057 420.188 Izra~uni so pripravljeni v skladu s pokojninskimi na~rti Prve pokojninske dru`be. tolarjev večja plača. Za dodatno pokojninsko zavarovanje bi lahko nakazal le teh 4.514 tolarjev, da bi dobil enako plačo kot njegov kolega, ki je kolektivno zavarovan. Seveda pa bi prejel pri obračunu dohodnine povrnjeno še dohodnino v znesku približno 1000 tolarjev. Pri kolektivnem zavarovanju torej ob istih pogojih posameznik lahko prejme na svoj varčevalni račun 10.689 tolarjev, pri individualnem pa le 5-538 tolarjev. Toliko iz vidika, zakaj se splača varčevati. Koliko pa bom privarčeval? Privarčevani znesek v trenutku, ko posameznik odhaja v pokoj, je odvisen od: • časa varčevanja, • višine zneska varčevanja, • donosnosti naloženih sredstev. Kako vplivajo navedeni elementi na višino privarčevanih sredstev, je mogoče videti iz tabele 2. Iz nje je razvidno, kakšna je razlika v privarčevanih sredstvih predvsem kot posledica razlik v donosnosti. Oglejmo si primer moškega, ki varčuje 42 let. V primeru 5,94-odstotnega donosa bi imel zbranih 20 milijonov tolarjev, v primeru 10,71-odstotnega donosa pa 78 milijonov tolarjev. Pokojnina, ki jo bo posameznik prejemal, pa je odvisna od: • privarčevanega zneska, • spola, • pričakovane življenjske dobe. Ker ženske statistično živijo dlje, ob enakem privarčevanem znesku prejemajo nižjo pokojnino. Vendar to res ni nekaj, nad čemer bi se splačalo pritoževati. Tako privarčevane zneske, še v večji meri pa pokojnine, je treba gledati predvsem kot teoretične, informativne izračune - in nikakor ne kot zagotovila. Privarčevani znesek je odvisen od uspešnosti izvajalca - pokojninske družbe, kjer boste varčevali. Vaša pokojnina pa od pričakovane življenjske dobe, takrat ko se boste upokojevali. Ob vseh novih raziskavah o genomu - in o pričakovanju nesmrtnosti bo treba sprejeti pomembno odločitev: varčevati več, da bodo privarčevana sredstva zadoščala za mirno starost. Danes namreč povprečen Slovenec dela 30 let, da bi prejemal pokojnino 13 let. Kakšne bodo pokojnine, ko bo delal 30 let in prejemal pokojnino 60 let? DR. ALENKA ZNIDARSIC KRANJC, PRVA POKOJNINSKA DRUŽBA 55 sre~anja Izlet ^lanov dru[tva upokojencev elektra ljubljana Pribli`no tri mesece po vpisu Dru{tva upokojencev Elektro Ljubljana v register je bil 26. septembra kot prva skupna dejavnost za ~lane dru{tva in njegove podporne ~lane organiziran izlet z namenom skupnega dru`enja nekdanjih zaposlenih Elektra Ljubljana,d.d. Vabilu, ki je bilo poslano vsem ~lanom dru{tva, se je odzvalo 95 ~lanov in podpornih ~lanov dru{tva, ki so predvsem zakonski partnerji in imajo enake pravice kot sami ~lani. Ker dru{tvo upokojencev Elektro Ljubljana za zdaj {teje 172, skupaj s podpornimi ~lani pa 200 ~lanov, je bil tako {tevil~en odziv na prvo tovrstno sre~anje prijetna spodbuda dru{tvenim odbornikom za nadaljevanje s tovrstnimi aktivnostmi. Za 56 a prvo sre~anje je bil izbran izlet z vlakom. Veliki slovenski `elezni{ki krog, ki je ena od dveh kro`nih `elez-ni{kih povezav v Sloveniji, zdru`uje {tiri proge – tr`a{ko (Ljubljana-Se`ana), kra{ko (Se`ana-Nova Gorica), so{ko-bohinjsko (Nova Gorica-Jesenice) in gorenjsko (Jesenice-Ljub-ljana). Prav ta smer vo`nje, dolga 306 kilometrov, je bila izbrana zaradi pri-vla~nosti raznolikih slovenskih krajin, ki se ponujajo izletnikom - od Julijskih Alp do Krasa, od Poso~ja do Gorenjske in notranjskih gozdov - in tudi zato, ker je krog mogo~e prepotovati v enem samem dnevu, se pri tem ve~krat ustaviti in si v okolici po- staj tudi ogledati lokalne znamenitosti. Datum izleta je bil posre~eno izbran na zgodnje, son~no, sve`e jutro, ki so ga ogreli topli in mo~ni stiski rok. Sre~anje nekdanjih sodelavcev, ki se niso videli tudi `e ve~ desetletij, je bilo izredno prisr~no. Naklju~ni opazovalec je lahko jasno zaznal povezanost in pripadnost med izletniki. Pot je iz Ljubljane vodila mimo Borovnice, Logatca, Rakeka, Postojne, Pivke, Diva~e, Se`ane, Dutovelj do [tanjela, kraja prvega postanka na poti. Med dveurnim postankom so si izletniki med sprehodom od `elez-ni{ke postaje do mesta ogledali sred-njeve{ko podobo, ki jo ponuja [ta- njel, obdan z obzidjem in zavarovan z gradom. Njihovo pozornost so pritegnili zlasti mesto samo, cerkev sv. Danijela in Fabjanijev park, vzpon na razgledi{~e na holmu in ogled grajske galerije. Pri tem so si bili nekdanji sodelavci enotni, da je tudi tokrat [tanjel upravi~il ves svoj sloves. ^lani dru{tva so nato pot nadaljevali do Branika, Nove Gorice, Kanala in Mosta na So~i, kjer je bil predviden dalj{i postanek z ogledom in kosilom. [e pred kosilom so se odpravili na sprehod do poldrugi kilometer oddaljene vasi Most na So~i in si ogledali cerkev sv. Lucije s podobami Toneta Kralja in staro krajevno jedro ter poromali na bli`njo vzpetino do Mavrove cerkvice, od koder se`e lep razgled na So{ko jezero in tolminske gore. V gosti{~u Pri [tefanu je bilo nato organizirano skupno kosilo, kjer je dobro voljo {iril ljudski godec. Ob zvokih harmonike so pogumni tudi zaplesali. Pozno popoldne je vesela izletni{ka dru{~ina obiskala z vlakom {e Bohinjsko Bistrico, Bled, Jesenice, @irovnico, Radovljico, Pod-nart, Kranj, [kofjo Loko in se prek Medvod vrnila nazaj v Ljubljano. Na `elezni{ko postajo so prispeli po predvidenem programu ob 21 uri, zadovoljni in dobre volje ter z obljubo, da se kmalu spet sre~ajo. Organizatorji izleta so izvedli tudi kviz. Tokratni sre~ni nagrajenec, ki je pravilno odgovoril na vpra{anja in prejel simboli~no nagrado, je bil Janez Weilgoni. Med samo vo`njo je na vlaku delovala za~asna pisarna z blagajno, kjer so upokojenci podpisovali ~lanske pristopne izjave in pla~eva-li ~lanarino. Znova se je pokazala velika potreba po pisarni{kem prostoru dru{tva, kjer bi lahko ~lani dobili potrebne informacije, poravnali ~lanari-no in prispevke ter imeli mo`nost izraziti svoje `elje, potrebe in pri~akovanja. Kot se je pokazalo ob koncu izleta, je bilo prvo sre~anje zelo dobro organizirano, kar je bila zasluga tako prizadevnih organizatorjev v dru{tvu (predvsem Zvonke Osred-kar, Justi Kuder, Zdenke Kotnik in Jo`eta Berganta,), kot agencije Mar Turs pod vodstvom Draga Kralja. Izleta je poleg ~lanov finan~no podprlo tudi Elektro Ljubljana, d.d. Novembra, v ~asu martinovanja, je predvideno drugo podobno sre~anje. Kot je bilo napovedano, so delo za~ele tudi planinsko-pohodni{ka sekcija, socialna sekcije in izletni{ka sekcija. V okviru socialne sekcije ob koncu leta 2000 na~rtujejo obisk in obdaritve starej{ih in bolnih ~lanov dru{tva, ki se ne morejo udele`evati ~lanskih sre~anj. Za~etne zagnanosti prizadevnim ~lanom dru{tva torej ne manjka in vsi skupaj si obetamo, da bomo o njihovi dejavnosti lahko na tem mestu z veseljem poro~ali {e ve~krat. VIOLETA IRGL Tretji ob^ni zbor upokojencev dem Dru{tvo upokojencev Dravskih elektrarn Maribor je imelo 22. septembra v prostorih ~olnarne DEM v Limbu{u ob~ni zbor, na katerem so izvolili novo vodstvo. Poro~ilo o dosedanjem triletnem delu je pripravil predsednik Alojz Lang in poudaril, da se je v tem ~asu dru{tvo dobro organiziralo in da deluje v komisijah in po pravilih, ki so jih dolo~ili. Dru{-tvo s sede`em na Dravskih elektrarnah (Obre`na 170) je od ustanovitve pa do danes pripravilo vrsto akcij. Tako so obiskali ve~ elektroenergetskih objektov in obiske zdru`ili s prijetnimi izleti, obiskali bolne ~lane, pripravljali vloge za finan~no pomo~ ~lanom itd. Za vse aktivnosti pa se v dru{tvu zavedajo, da jih ne bi mogli uresni~iti, ~e ne bi imeli vsestranske pomo~i v svojem nekdanjem podjetju, {e posebej pa pri glavnemu direktorju Dravskih elektrarn Ivanu Kralju, ki je med najbolj zaslu`nimi za spo{tljiv odnos do upokojencev in za izkazano pomo~. Na ob~nem zboru so ~lani dru{tva ukpokojencev DEM, ki {teje okrog 160 ~lanov, izvolili nove organe, upravni odbor in ~astno razsodi{~e. Dogovorili so se, da bodo sprejeti plan dela za leto 2001 sproti dopolnjevali. Po ob~nem zboru so se upokojenci DEM za nekaj uric skupaj poveselili ob glasbi in prijetnem pogovoru o `ivljenju neko~ in danes. JANEZ BRUNKER 57 najprej je zdravje Dober spanec JE POL zPOdL ravja Spanje je nujen del na{ega `ivljenja, temeljna psiholo{ka in fi-ziolo{ka potreba, ne pa le izbira vsakega posameznika. Naj se {e tako prepri~ujemo, da nam ni treba spati dovolj dolgo ali se izgovarjamo, da nimamo ~asa, se nam pomanjkanje na tak ali druga~en na~in slej ko prej ma{~uje. Dolgotrajno pomanjkanje spanja povzro~i vzdra`ljivost, pomanjkanje energije, te`ko se skoncentriramo in slabo reagiramo na dra`ljaje iz okolice. [e huje pa je, ko se pojavijo glavoboli in bole~ine v mi{icah. Vsa 58 sak posameznik potrebuje na dan dolo~eno koli~ino mirnega spanca, da lahko normalno deluje. Mlaj{i potrebujejo dalj{i po~itek, s staranjem pa se ta doba kraj{a. Tako potrebujejo otroci od deset do dvanajst ur spanja, mladostniki pribli`no devet ur, odrasli in starej{i ljudje pa od sedem do osem ur. Normalen spanec je sestavljen iz petih stopenj. Prve {tiri predstavlja globoko spanje, tako imenovan NREM (Non Rapid Eye Movement) spanec, druga pa spanec s sanjami ali REM (Rapid Eye Movement), ki je manj globok in manj spro{~ujo~. Obe obliki se med seboj izmenjujeta, le da so, ko zaspimo REM obdobja kraj{a, le nekaj minut, proti jutru pa so lahko dolga tudi do 45 minut. Globoko spanje torej nastopi takoj, ko zaspimo, proti jutru pa spimo slab{e, zato se tistih sanj tudi spomnimo. Sanjamo namre~ vso no~, a se tistih med globokim spancem ne spomnimo. Odrasel ~lovek naj bi imel pono~i {tiri do pet ciklov NREM in REM spanja, da bi se do- volj odpočil. Zal pa tega večina ne upošteva, saj hodijo pozno spat, zjutraj pa morajo zgodaj vstati. Z NESPEČNOSTJO SK0DUJBW0 TUDI DRUGIM Le redki so tisti, ki se priporočila o potrebni količini spanja res držijo. Raziskave so namreč pokazale, da več kot tretjina odraslih spi manj kot šest ur na dan. Le malo jih to pomanjkanje nadomesti čez dan ali konec tedna, kar povzroča dolgotrajno utrujenost in nezbranost, to pa se najbolj obrestuje v prometu. Nekateri raziskovalci celo trdijo, da utrujenost za volanom ubije v zadnjem času več ljudi kot alkohol. Če ste zaspani v avtu, je veliko bolje ustaviti in prepustiti volan komu drugemu ali se malo sprehoditi, osvežiti, morda celo zadremati, in šele nato nadaljevati vožnjo. Občasno odpiranje oken ali večanje glasnosti radia ni dovolj, tudi stresanje glave ne pomaga. Ce vas vožnja utruja, je naJDolje, da se izog- nete nočni vožnji, zlasti v času, ko po navadi spite, ali poskrbite, da se pred tem dobro odpočijete. NEKAJ NASVETOV ZA LEPŠO NOC Velikokrat odrekanje spanju ni edina težava. Marsikdo ne more zaspati zaradi zdravstvenih, po navadi pa zaradi psihičnih napetosti. Takrat so težave s pomanjkanjem spanja še večje, ker teh ljudi ne obremenjuje le utrujenost, ampak tudi sama zavest, da se bi morali naspati, pa ne morejo. Poglejmo si nekaj korakov, ki pomagajo k boljšemu spancu. Dobro je, da spite vsak dan enako dolgo. Tudi preveč spanja škoduje, saj ste potem še bolj utrujeni, kot če bi spali premalo. Najbolje je, da vstanete vsak dan ob istem času in tako privadite telo na nek ritem. K globokemu in sproš-čujočemu spancu veliko prispeva tudi telesna dejavnost. Priporočljivo je, da preden ležete, prezračite spalnico in pazite, da ni pretopla. Zmernost je potrebna tudi pri hrani. Ni dobro, če ste lačni pred spanjem, še slabše pa je, če se preveč najeste. Lahek prigrizek je prava rešitev. Tudi piti preveč pred spanjem ni dobro, saj boste s tem pol noči prebili s sprehajanjem od spalnice do stranišča. Izogibajte se kavi in kajenju po šesti uri zvečer, zlasti pa alkoholu. Prvo polovico noči boste še spali sladko, druga bo pa zaradi posledic že manj prijetna. Poleg tega naj bi alkohol povzročal smrčanje. Najbolj pa škoduje prijetnemu počitku obremenjenost z vsakdanjimi težavami. Mnogi v postelji ne morejo nehati misliti na tegobe in so še bolj živčni, zato se je dobro v takem primeru naučiti misliti na kaj bolj prijetnega ali še bolje — sploh ne misliti. Pa še nekaj: če se ne morete odvaditi gledati vsake pol ure na budilko, jo raje odstranite z dosega rok. Tudi nočne ptice potrebujejo počitek, zato si ne delajte utvar, da vam določena količina zdravega spanja ni potrebna. Telo ni računalnik, ne moremo ga programirati, kakor bi sami hoteli, zato ga poslušajte in poskušajte pozabiti na vse težave ter si privoščite vsaj zdrav spanec, zase in za druge. Povzeto po http://www.prescription-forsleep.com/html/sleepinfo SIMONA BANDUR rekreacija @ELJNSKE JAME Prav vsaka slovenska pokrajina skriva vrsto naravnih in drugih zanimivosti – tudi Ko~evsko ni nobena izjema. @eljnske jame – krajevna znamenitost Ko~evja, Rajhenav-ska jelka – ena najmogo~nej{ih v Sloveniji, Ko~evski pragozd in udornica Prelesnikova koli{evka bodo na{i tokratni cilji. Kaj pa medvedi? Ne pustimo se jim prepla{iti, na{a pot skozi Rog nas bo ve~idel vodila le po gozdnih cestah. Ke kolovoz, jelko pa bomo na{li pod kolovozom levo. Ob njej je velika informativna tabla. Jelka (Abies alba) meri v obsegu 466 centimetrov in je visoka 49 metrov, lesna masa zna{a okrog 49 kubi~nih centimetrov, ocenjena starost okrog 280 let. Do avta se vrnemo po isti poti. Tu nam bodo morda prvi~ »padle v o~i« zanimive markacije Ro{ke pe{poti: bele markacije z zelenim odtisom medvedove {ape! ^e bomo s parkiri{~a pre~ili cesto na drugo stran in nekoliko pokukali v gozd, bomo videli velikansko mrhovi{~e krav, konjev, medvedov in drugih `ivali. Pogled na velikanske kosti ni ni~ kaj prijazen. Ko~evski Rog je edinstvena pokrajina, saj nikjer drugje v Evropi ne `ivi tako me{ana zdru`ba divjih `ivali, kot so tu: medvedi, risi, divji pra{i~i, ob~as-no tudi volkovi, jeleni in ko{ute, srne in srnjaki, lisice in {e vrsta drugih. Po cesti nadaljujemo v isti smeri {e slab kilometer, do obvoza in informativne table z opisom pragozda na desni. Markirana Ro{ka pe{pot pre~i vrh Rajhenavskega Roga (965 metrov) do Skavtskega doma @aga Rog v bli`ini partizanske bolnice Pugled. Ogled bomo prepustili pogumnim ali lovcem. Z avtom se vrnemo do kri`i{~a z gozdno ko~o. Tam zavijemo desno, v naslednjih dveh kri`i{~ih pa dvakrat levo. Po dobrem kilome- mom (in mlako) ter naslednjo ograjeno hi{o zavijemo po (zasebnih) travnikih levo. Slab kolovoz nas pripelje do vhoda v @eljske jame (informativna tabla). Urejena pot nas brez te`av vodi skozi jame. Posebnost @eljnskih jam so tanki stropi in {tevilna naravna okna. Zato si vse lahko ogledamo od spodaj in od zgoraj. Jam je ve~: Mala jama, Jama pri gostilni, Jama pod [alko vasjo, Jame pri koritu, najbolj znana je Ciganska jama. Jame povezujejo {te-vilni rovi, znana sta ^rni in Blatni rov. Najlep{e je zasigana dvorana Kapelica, pozimi pa so zanimivi {tevilni ledeni kapniki. @al je Rudni{ki potok iz separacije bli`njega rudnika premoga v jamo prinesel ogromne ko-li~ine premogovega prahu in jih od-lo`il v obliki `idkega blata. Tako je iz jame izginila nekdaj bogata podzemna favna, med drugim tudi proteus. Pri izkopavanju so v jami na{li ve~ kulturnih plasti od `elezne dobe do paleolitika. Jamo so `e zgodaj opisali pisni viri, najprej Valvasorjeva Slava Vojvodine Kranjske (17. stol.), pozneje Pregled kranjskih jam (19. stol.). Ogledamo si {e svet nad jamo. Od vhoda se odpravimo ju`no do travnikov, tam zavijemo levo. Pred ograjo spet zavijemo levo (tu imamo lep razgled na okolico) do gozda (v ograji je prehod). Tu bomo na{li stezico, ki er je sre~anje z medvedom res mogo~e (po pripovedovanju lovcev sta prav v okolici velike jelke dve samici z mladi~i), se bomo skozi Ko~evski Rog ve~inoma peljali z avtom, hoje pa bo zelo malo. Rog bomo obkro`ili, tako da bomo {li po eni cesti gor, po drugi pa dol. Ob vrnitvi si bomo ogledali {e zanimive @eljnske jame. Tukaj{njih zanimivosti je sicer cela vrsta, vendar za vse bo en dan premalo. Ko~evski Rog je prepreden z vrsto gozdnih cest, zato bomo potek poti bolj natan~no opisali. Izhodi{~e bo Ko~evje. Tam poi{~emo odcep na vzhod do vasice Cvi{lerji (ni smerokaza). Mimo zaselkov Onek in Laz se peljemo do odcepa levo za Rajhenav (smerokaz, cesta je dolgo asfaltirana). Pred zaselkom Rajhenav zavijemo desno v breg do kri`i{~a {tirih cest (gozdna ko~a). Nadaljujemo naravnost, po enem kilometru zavijemo levo. Za prvim ovinkom v levo parkiramo na poseki (smerokaz). Rajhenavska jelka je na desni (vzhodni) strani ceste. Do tja nas vodi {irok tru bomo na{li odcep markiranega kolovoza desno. Parkiramo na bli`njem obvozu (50 metrov naprej). Do velike udornice Prelesnikove ko-li{evke je blizu. Z njenega skalnega roba bomo videli globoko (desno se da priti precej nizko, je pa zara{~eno). Z avtom se vrnemo do prvega kri`i{~a, kjer je glavna (vendar ne asfaltna) cesta. Po njej se spustimo s Ko~evske Male gore do vasice @eljne, kjer parkiramo (pri cerkvi). Po cesti se odpravimo v smeri proti [alki vasi oziroma Ko~evju. Med lovskim do- nas bo privedla nazaj na izhodi{~e (smerokaz nam bo zvonik cerkve). Na poti bomo lahko skozi odprtine gledali, kje smo bili prej v jami. Koliko ~asa bomo hodili? Ogled Rajhe-navske jelke in Prelesnikove koli{evke nam bo vzel po 20 minut, ogled @eljnskih jam pa dobro uro, vse skupaj z vo`njo pa ves dan. Edini zemljevid tega obmo~ja (poleg Atlasa Slovenije in topografskih) je izletni{ki Ko~evsko 1: 50.000. 59 VLADIMIR HABJAN kri`anka {ale 60 LIMN- MKD .PlJJirEJ SUtllM-VJLVE KRftJ P? vkl.nlh. LVGth ~nondi'' a. "JIHfJtf H*VDLtF- HCKHj-BWWtf KK&JNI v ptm HJBA ¦ UN*! SO. ¦I|HW'. lUALHA Hi? " rmanu" Win). l:md. po' Ml;-: iHH MlAPEKC !i:m: -:lhiy Porc*LC vilJ-f IJAH.? čbmjIEn" Htfilj H( Fan. ffifW«" PfcSf. J. '"[iTHT"" CESTE- srrv siv:? rxJlH < v AltHGH rHJi y S'LI.-i) KKUSl Tll.U iril I5"li0 «a; *BKM .Ri^rcu uLL. Ffl^itt. i šKiiC( 'Tli:"' H,'j-Ji PlšAtfU "PIK' K*' F[SW( UknDLi IH; IMU.. mi H .. tfHT tUH. Wl' Gresta dva norca po cesti in naletita na svežo konjsko figo. Prvi pravi: »Če mi daš pet jurjev, poližem tole gov-no.« In glej ga zlomka, ko prejme pettisočaka to tudi dejansko stori. Drugi nevoščljivo ponovi ponudbo in po opravljenem dejanju, mu da tudi prvi pet jurjev. Nato gresta naprej, ko drugega nenadoma preleti misel. »Hudiča, kaj sva pa naredila. Najprej si ti meni dal pet tisoč, nato sem ti jih jaz vrnil, vmes sva pa drek lizala.« »Poslušaj stari. Nima veze, glavno da se denar obrača. Tako deluje tudi vsa svetovna ekonomija.« Mož pravi ženi: »Danes sem pasje utrujen, zato prosim, če kdo kliče, reci da me ni doma.« Le nekaj trenutkov zatem zazvoni telefon in žena se oglasi: »Halo, ne. Mož je doma.« Mož jezno: »A ti nisem ravnokar naročil, da poveš, da me ni doma?« »Ja, saj sploh ni bilo zate.« Kaj imata skupnega tašča in tehno glasba? Nobenega ne moreš dolgo poslušati. »Ti, a je res, da je bila tvoja žena še devica, ko si jo poročil?» »Kaj pa jaz vem. Eni pravijo da ja, drugi spet da ne.« Kaj je ekstrem? Če se poročita blon-dinka in policaj. Višek neumnosti je, če ti lasten oče razlaga, da si potomec opice. Znanstveniki so objavili novico, da so v pivu odkrili majhne količine ženskih hormonov. Testiranja na sto moških, ki so jim dali spiti deset steklenic piva, so namreč potrdila, da se je vseh sto testirancev po prestanih preizkusih zredilo, da je začelo govoriti preko vsake mere, je postalo zelo čustvenih in ni bilo sposobnih za vožnjo. Zakaj so debeli moški bolj prijazni in veliko potrpežljivejši? Zato, ker so prepočasni, da bi lahko pravočasno zbežali. Očka vpraša sina: »Naročili bomo dojenčka, kaj bi raje, brata ali sestro?« Malček kot iz topa: »Brata.« »Zakaj pa ne sestre?« »Zato, ker dajejo inekcije.«