dLeCcuvrkcr GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SL. Leto III, št. 9. Poštnina plačana v gotovini. Trst, 9. aprila 1947. Iz vsebine: Ivan Bukovec-Vojmir: Mobilizacija delavskega razreda. — Pogozdovalce so osleparil.. — I. M.: Ljudje na smetišču. — Dobrodelna čajanka. Bližnje sindikalne volitve. — Dr. J.: Kmetijska dela v aprilu. — S. Č. Zadružna zveza. — Kaj je »rdeči kot«? — A. B.: Tihotapci. Spedizioni in abbon. postale 11° grnppo. Cena: 8 ML , 6 JI., 4 din. | NAŠ ODGOVOR j Mobilizacija delavskega razreda se dobro nista bila objavljena tržaškemu delovnemu ljudstvu datum pričetka sindikalnih volitev in dokončni rok generalnega kongresa, ko je pričel vsem prav dobro znani ti$k strupeno hujskati proti Enotnim sindikatom in njegovim predstavnikom. Pri tem je treba omeniti, da je bilo v Osrednjem odboru za sindikalni sporazum dogovorjeno in sklenjeno, da se bosta obe organizaciji vzdržali vsake volilne kampanje, da bi na tak način ponovno ne zbudili nasprotij in trenj med svojimi pripadniki. Toda kljub temu sklepu in podpi sanemu dogovoru smo bili takoj za tem pri' e abotne propagande reklam nega kova. Vrgli so med ljudi parole kj 80 jtnele jasen namen vzpodbudi ti italijanskega delavca, naj se nemudoma vpi^e v njihov sindikat, naj da svoj glas pristno italijanskemu sindikatu, tako da bo s tem izpolnil tudi svojo dolžnost v smislu italijanskih nacionalističnih teženj v Trstu in bo tako ohranil Trst tudi nadalje samo in edinole italijansko lice (pa čeprav bi bil to le njegov zunanji videz). Na tak in podoben način so pričeli italijanski šovinisti svojo kampanjo za Julijske sindikate. Pri tem je prav jasno, da bi radi postavili sindikalni pokret pri nas na čisto nacionalistično podlago, da se njihova stran še vedno in srdito bori in da ima pred ■seboj samo italijanstvo Trsta ter da ie njihova volilna kampanja jasno usmerjena proti enakopravnosti Slovencev v vsem javnem življenju Tr-sta in njegovega ožjega oz'emlja. Toda njih klevetniška propaganda in predvsem demokristjanska tendenca sta prišla tako daleč, da sta se spozabili do klevetnikih izbruhov tudi proti našim sindikalnim predstavnikom s poizkusom, da bi minirali njih neoporečni ugled med tržaškim delovnim ljudstvom. Kako odgovarjamo na tako kampanjo? Resnost našega sindikalnega organizma in veličina njegovega poslanstva nam ne dopuščata, da bi na to odgovarjali na enak način. Ne bomo klicah delavca k nam, češ da se pri nas cedita mleko in med in se tudi ne bomo posluževali take reklamne propagande. Delavski razred, delavci kmetje in zdravi intelektualci vedo' mo' Rre ni'hova pot- Zat0 Povemo sa’ Delavci, volite za tisto organizacijo o kateri ste gotovi, da je doslej branila vaše osnovne interese. za tisto organizacijo, ki se je do se-daj krčevito borila proti vsakomur, ki vam je hotel odvzeti vaše pravice! za tisto organizacijo, ki se je borila z vsemi svojimi silami, da se priznalo delavskemu razredu njegove ekonomske kakor tudi politične in socialne pravice, za organizacijo, ki se je borila, da zemlja pripada kmetu. , vsem delavskim razredom Tr-■as ega ozemlja stojijo nujne in važne /ivljenjske naloge. Dnevi pred vo. hvami, ki bodo odločile o bodočnosti avskega razreda pri nas, morajo biti naši veliki delovni dnevi, v kate-m bo moral vsak zavedni delavec «n kmet m tudi intelektualec opraviti svojo dolžnost, s« temeljito pripraviti * 1 .april. Biti morajo to dnevi po. P9 in zavestne mobilizacije vsega ‘fctavskega razreda. KONEC PREMIRJA Nastopil le čas odločne borbe za pravico do dela in z nosnega življenja Odjjust 187 delavcev 7. dela v ladjedelnici liri Sv. Hoku je pomenil alarm v vsem razvoju odnošajev tržaških delovnih sil do njih kapitalističnih delodajalcev. V vsej ostrini se je sprožilo vedno znova odgodeno. a nikoli rešeno vprašanje dela in s tem življenjskih možnosti vseh sto-tisočev tržaškega prebivalstva. Vprašanje, ki ga v ožjem smislu imenujemo delovno premirje, ki pa dejansko sega daleč preko okvira vseh pogodbenih ureditev delovnih odnosov med kapitalistom in delavcem. Znamema kaosa Razmere, ki ustvarjajo delovne pogoje in s tem tudi vse življenjske možnosti preogromne večine trfea-Skega prebivalstva, je v polni meri razgalilo zadnje zborovanje tržaških nezaposlenih delavcev in nameščencev: Brezposelnost je v poslednjih mesecih narastla preko 35.000 ljudi in nikjer ni nobenega znamenja, da bi sc utegnilo njeno naraščanje ustavili, kaj šele upasti Pri Sv. Roku Imajo že pripravljene nadaljnje sezname delavcev, da jih vržejo na cesto. Velika idustrijska podjetja, veletrgovci in prevozniki, paroplovne družbe in ladjedelnice nič ne kažejo, da bi nameravali ojačiti svoje gospodarsko delovanje v smisin zaposlitve večjih množic ljudi. Pri državnih. pokrajinskih in občinskih ustanovah se v skladu z novim ustavnim položajem Trsta neizbežno pripravljajo odpusti nameščencev (edini, ki sb glede na produkcijsko donosno plat slehernega dela dejansko utemeljeni), ki pa se jim nikoder ne odpira pot v produkcijski procfcs in s tem do zaslužka. Zavarovalna in druga j.oijeljz se celo pripravljajo na odscJi e/ iz mesta, ki jih je ust v irilo. V luki kaže promet z Jugoslavijo in češkoslovaško Sele prva medla znamenja razvoja, ki je za užaško luko spričo njene naravne sovisnosti z zaledjem tudi edino mogoč. Javna skladišča, železniška uprava čakajo... Edini izhod Nastali položaj ni samo neposredna posledica vojne. Obnova velike industrije, prometa na kopnem in v luki je neposredno odvisna od političnega razvoja in finančnih možnosti, ki se pojavljajo vedno sporedno z njim. Toda problem brezposclnosli je mimo tega tudi vprašanje vesti in odgovornosti vseh onih, ki imajo trenutno v rokah usodo tržaškegv Krogelj, Boljunea in Prebenka. ^ Tako je sedaj naše življenje Ljudje na smetišču Onstran Sv. Sobote, med koprsko cesto in morjem, je obširen prostor, kjer odlagajo mestne odpadke. ,.še več let po prvi svetovni voj-nr\ mi je razlagal eden od nadzor- nikov, ,,so vse smeti vozili v krematorij na Istrski cesti in jih tam sežigali. Zadnjih 20 let ali morda nekaj več, pa jih vozijo sem. Sčasoma se bo nabralo tukaj toliko tega mate-i’*ala, da bomo z njim zasuli ves zgornji del Miljskega zaliva. Takrat bo lahko stekla po njem nova cesta do čistilnice Aquile in bo nekaj km krajša od sedanje." V resnici je navozenega še precej materiala. Na površini več hektarjev je izravnam v 4 do 5 m visoko plast. Vojaški in občinski kamioni prihajajo, raztovarjajo in zopet odhajajo Občinska uprava ima tu stal-zaposlenih okrog 40 delavcev in 10 delavk, ki zbirajo take odpadke, ki jih je še mogoče predelati za nadalj-no uporabo. Pri tem prideta v poštev predvsem papir in lepenka. Takoj ob začetku je velika lesena baraka, v katero znašajo ženske na-brani papir in delavci ga v veliki stiskalnici stiskajo v svežnje. Vsak tehta okrog 100 kg. Ilrat>(ii:(!n;i surovina ,,Po navadi jih vsake tri mesece, ko se jih nabere večje število, odpeljemo na postajo, da jih odpošlje-•io v tovarho papirja. Sedaj plačujejo takšne odpadke po 7 lir za kg in občina izkupi lepe denarje, s katerimi krije dobršen del stroškov za delavce." ,.Kako pa plačujejo delavce?" ..Moški dobijo po zadnjem povišku po 5000 lir na teden. Prej sc dobili mnogo manj. Seveda delo ni lahko, posebno v dežnem vremenu, ko gazijo blato včasih do kolen in dež človeka premoči do kože. Delati pa je treba vse dneve in nekateri tudi ob nedeljah dopoldne. Po tem pa smrad, plesnoba. Kdor ni poskusil, ne ve, kaj se to pravi." itlclulaj novinar Dva delavca in ena delavka so brskali po smetišču in zbirali pločevinaste škatle vseh velikosti, ter znašali na kupe blizu vozne poti. Mlad delavec ml razlaga: ,,Neko podjetje iz Trsta si je kupilo od občine pravico, da pobira pločevinaste škatle. Mi trije delamo zanj in zbiramo te vrste blago. Ko ga naberemo večji kup, ga odpeljejo s kamionom." Pomolčal je malo In me ogledoval: ,,Ste morda novinar?" ,,Da." Borba za Postarna ženica brska s palico po kupu gnijočih odpadkov In zbira majhne rjave kamenčke v veliko pločevinasto posodo. To so ostanki premoga, ki so še uporabni. Ljudje v predmestju jih plačujejo po 15 lir za kfe. Vsak dopoldan prihaja ženica sem, brska po ure in ure po plesnivem gnoju In sklanja svoj stari, že globoko sključeni hrbet še niže k tlom, da bi stare oči ne prezrle kakega koščka „Tako ,sx prislužim vsaj za hrano." Slovenka je s Kotonkovca. Mož ji je umrl že pred leti, hči se je omožila od hiše. Ostala je sama, živeti pa je treba na kakšen način. šel sem dalje po robu nasipa. Noga se je vdirala v sveže navožene smeti. Papir, cunje, slama, žica, vse v pisanem neredu. Na nekem kupu se je svetila reklamna tablica za brivca: ,,Britje po eno liro, striženje po dve". Kdaj so že bile take cene? Saj smo se že popolnoma odvadili računati s tako majhnimi številkami. Prvi opravijo najlioljo Na desni strani odkladajo vojaški kamioni. Pravkar je eden dospel in zavozil na rob. Gruča dečkov, 12 do 16 let, se je zakadila na voz in naglo brskala po njem, če bi našla kaj ,,boljšega" zase. včasih kdo iztakne kos srajce, staro kapo, morda celo film za foto. Tedaj si tak predmet trgajo drug drugemu iz rok, dokler jih delavci ne naženejo z voza in sami razložijo tovor. Sicer pa so se nekaleri stalni obiskovalci smetišča špecializirali in vsak od njih zbira določeno vrsto odpadkov. Eden hodi okrog z umazano vrečo In zbira vanjo kosti. Ko bo polna, jo bo ponesel k starinar- ,,Tudi jaz sem bil nekoč novinar; vojni dopisnik sem bil. Enajst mesecev sem dopisoval raznim listom z vseh bojišč Bil sem v Afriki, Franciji, v Rusiji, Nemčiji in kot ujetnik na Angleškem. V ujetništvu se mi sicer ni prav slabo godilo, vendar mi je bilo zelo dolgčas. V Nemčiji je bilo malo bolje. Blizu naše barake je bilo smetišče. Skrivaj sem hodil tja in v hlačnicah nosil odpadke premoga, ki sem ga potem prodajal. Tako sem si prislužil kakšen priboljšek. Tedaj sem videl, da tudi odpadki preživljajo človeka. Ko sem se vrnil,; sem ostal v Trstu, ker nisem mogel dalje. Ker ni bilo drugega deta, sem končal tudi tu na smetišču." Iz bližnjega kupa odpadkov je ostro zaudarjal duh po zoprni ples-nobl in iz gnijoče slame se je dvigala bela soparlca. ,,Ni lahko delo," Je nadaljeval bivši novinar, „vendar je boljše kot pa biti brezposeln. Kadar bom prihranil za pot, pa se vrnem na Sicilijo, domov. Tam bom izdal svoje spomine. Za tri knjige imam že rokopisa, še za četrto mi manjka. Moj brat, ki je odvetnik, mi jih bo uredil. Zanimive stvari bodo v njih, saj sem prehodil kar tri od petih kontinentov." življenje ju, ki plača tako blago po 30 lir za kg. Ponavadi zasluži pri celodnevnem delu okrog 500 lir, v Izrednih primerih tudi več. Drugi nabira premog ali elektrotehniški material. Tretji zbira časopisni papir in knjige Zravna jih in poveže v sveženj. Prvi koraki v življenje »a vodijo preko — smeti Na stara leta, zgarana in izčrpana, je našla ženica med smetmi svoj grenki kruh To blago plačujejo bolje kot navaden papir. Za obronkom smetišča so postavili kolibo. Na razbite pločevinaste sode so zložili stare kose pločevine in jih obtežili s kamenjem. Sem notri se zatečejo, kadar dežuje. V kolibi lahko stoji 10 do 12 ljudi. Seveda se tam tudi zmočijo, vendar malo manj kot zunaj. Precej jih je med mladino takih, ki se raje zatečejo sem, kakor da bi šli v šolo. Izkupiček za nabrano blago porabijo za cigarete ali pa igrajo po cele popoldneve na karte. Ko so vse zapravili, se vrnejo na smetišče. Tako se navadijo na neredno življenje in le težko jih bo priučiti na stalno delo, Če sploh ne bo prepozno. Tako vzgaja občinsko smetišče in redi potepuhe, ki se često preselijo odtod le še v kakšno kaznilnico. Ha smKli8f:i! ni sut/faHlva Na morski strani je še posebno živo. Cela vrsta žensk je tam. Slovenke so in Italijanke. Razgovor se plete v obeh jezikih in vse delajo v lepem soglasju med seboj. Tesno so si prevezale rute čez glavo in jih stisnile okoli vratu, da bi se vsaj malo obranile prahu, ki se dviga od kamiona, s katerega razkladajo smeti. Nekatere med njimi imajo celo nekakšne šoferske naočnike, da bi si bolje zaščitile oči. Tudi tu so si razdelile delo. Ene zbirajo cunje, druge steklenice, tretje papirnate odpadke. Nekatere, posebno mlajše, delajo na račun občine, druge na svojo roko. ,,Povejte gospodom, ki se šetajo po korzu in po drevoredih, naj pridejo sem pogledat, kako se živi in dela," mi je naročevala neka žena. Na rull ,1e imela skoraj za prst na debelo prahu in gazila je po smetišču naokrog. Iskala je premog in cunje. ,.Veste, saj niso vse potrebne," je razlagal mestni uslužbenec, ,,nekatere so, ki imajo svojo hišico in prašiče “ ženske so se razhudile. ,,Kaj, me da nismo potrebne? Mar je to brskanje po nesnagi in prahu, v tej zatohli žlobudrl tako prijetna stvar, da hodimo sem za šport? Tista, ki je vasi, ki so priključene l zaupniki. Lahko opravlja en sat odbornik 2 referata ali pa tudi 2 o< bonu k a po en referat. Referent 2 tisk in propagando skrbi predvsem i dopisovanje v sindikalno časopisi Delavsko-kmečko enotnost) in Un *m°^eraia>’ 78 nie8a razširjanje, i n'ltcl Referent za kulturo i ios\e o oiganizira knjižnico, pred; anja, tei aje. Zadružni referent skrl -•a su-ienje in uspešno delovanje zt druK v domačem okoHSu. Sindika maio lahko tudi svoje prodajalne enze ud. V danem primeru prevzt ne zanje Vso skrb poseben referem CtEOH VOLITEV v isntettjski stroki v#bajo poleg onih, amo i'*' objaviti v zadnji številki Delavsko-kmečke enotnosti (št. 9 z dne 26. marca t. 1.) v članku Kako bom volil, še naslednja navodila : L Volilne pravice nimajo samo oni kmečki posestniki z največ enim poljskim delavcem (dninarjem), za katere Osrednji odbor za sindikalni sporazum (OOSS) lahko dobi izpisek na katastrskem uradu, marveč tudi oni. ki so kot kinetjc zabeleženi pri Upsei (pokrajinskem statističnem uradu) v Trstu in v Miljah. 2. Volilno pravico imajo v kmetijski stroki tudi vsi polovinarji in zemljiški najemniki, vsi poljski delavci in tudi vsi pogozdovala. 3. Vsi oni, ki delajo v mestu po tovarnah, pri obrtnikih in trgovcih ter pri javnih podjetjih itd- volijo v svoji stroki v mestu in ne v domači vasi odnosno podružnici. 4. Člani kmetijske stroke bodo volili na voliščih, ki bodo tam, kjer so sindikalne podružnice in sicer vsak v svoji podružnici (n. pr. oni iz Sa-matorce v šempolaju, iz Peska v Bazovici, iz Griže v sv. Barbari ,iz Oreha v Zavljah, iz žabrežca v Domi-ju, iz Božičev v Hrevatinih itd.) in to onega dne, ko bodo volitve za podružnico odnosno za ves okraj določe ne (pa da ne bo kdo pozabil vzeti s seboj osebne in sindikalne izkaznice). 5. Po najnovejših sklepih OOSS bomo pri teh volitvah volili le delegate za strokovne (kategorijske) skupščine in ele pozneje krajevne (podružnične in okrajne) ter strokovne (kategorijske) odbore. 6. Na dan volitev se bo na množičnem sestanku določil volilni nadzorni odbor, ki bo vodil volitve. Na vsakih 20 članov bo izvoljen po en delegat za skupščino stroke (kategorije). Na skupščinah posameznih strok bodo nato voljeni delegati za generalni kongres, ki bo 14, maja in na katerem bo zastopal vsak kongresni delegat po 500 članov ene ali druge sindikalne organizacije. ZA OLANE OSTALIH STROK ki so zaposleni po okoliških vaseh ali v manjših podjetjih v mestu, bodo volitve organizirane na poseben na-'fin. Zanje bodo krožili od vasi do vasi in od podjetja do podjetja ob določenih dneh, k; bodo še napovedani v časopisju, posebni kamioni, ki bodo urejeni kot volišča, razprede-v dve celici itd., kakor smo to opisali v prej omenjenem klanku. Oglasili se bodo po vseh podjetjih, za vsako izmed ostalih 24 strok posebej. Tako bodo delavci lahko volili na teh kamionih kar med delom, da ne bodo izgubljali preveč čaSa. ža vsakih 5 ali 6 volilnih upravičencev vsake posamezne stroke v eni ali drugi vasi ali podjetju ne kaže organizirati posebnega volišča. Prav tako pa tudi ne sre, da bi jim onemogočili volitve, če bi jim n. pr. določili volišča za večjo število med seboj zelo oddaljenih vasi ali podjetij skupaj. Zato je bila rešitev s kamioni zanje najprimernejša. Slej ko prej velja, da voli mehanik, ki je nameščen pri kakem gradbenem podjetju, skupaj s stavbinci itd. ima svoj domek, je morala garati' dolga leta, da si ga je družina sezidala. Sedaj ga pa moramo braniti, da nam ga ne izpodjedo draginja in slabi časi." Uslužbenec je umolknil in ženske so delale dalje. Prišel je nov kamion in nov oblak prahu se je usul na sklonjene ženske, da so tudi one umolknile in stisnile ustnice. * Taka je torej industrija bede, Industrija zbiranja odpadkov na mestnem smetišču. Draginja rase, brezposelnost rase, potrebe pa so vedno enake. Zato se ljudje v vedno večjem številu zatekajo na smetišče, da bi našli med tem, kar so oni ,,iz boljših krogov" zavrgli, tiste drobce, ki bi jim na kakšen način vsaj malo olajšali bedo. M. ?. V dvoranah Krožka trgovinske mornarice so oni dan ob asistenci bolničark Italijanskega Rdečega Križa priredili dobrodelno Čajanko, ob kateri so se pozibavali med izbrano družbo Beltramov! pomladni modeli. Prirediteljice so se zadovoljno smehljale spričo veličastno uspele prireditve, ki je pritegnila nase toliko elegantnih gospa in gospodičen, ki so bile domala vse lepe. In tudi če jih ni bilo mogoče smatrati za take, so bile vendar vse ljubke, polne sex-appela, elegantne, odete v srebrne in modre lisice in v astrahan. In so se že poldrugo uro prej pričele zbirati v strahu, da ne bodo našle prostora. In so kar pozabljale na ostanek od 400 lirske vstopnine, ki so jo plačevale s tisočaki, ki jih menda nič ne cenijo ali prav tako lahko zaslužijo . . . Modeli so plavali skozi dim stoterih cigaret, dekleta so bila odsotnega duha in so si iskala pot ^Delavci, kmetje, razumniki f Sami ste odgovorni da se ne povrnejo Časi ko so vam drugi ukazovaii, vas preganjali in beraško plačevali, ko so vas tirali z zemlje In z doma, vas premeščali in odstavljali, vam prepovedovali vas malerni ježih. vas zaradi njega zapostavljati. Xato v sina sindikalne rotitve med glavami s parfemiranimi frizurami ter se oddaljevala ob zvokih gosli, ki so mijavkale ,.Modro Donavo" . . . Uspele prireditve so se udeležile gospe: baronica Economo, Co-sulieh, Costa, Gigli, grofica Fettri-nelli, markiza Bombon del Monte, Premuda, princesa WindischgrStz, Gentili, Nordio, Martinom, Dl De-metrio, Grioni, markiza Berardl, Beltrame, Zanolla, Pototchnig, markiza Glavarino, Giorgacopulo itd. Seznam je bila treba prekiniti, ker nobena teh gospa ne zasluži, da bi se imenovala na zadnjem mestu — Pa tudi zato, ker bi bilo že kar škoda, posneti dalje, kar so — tako dobesedno — objavile zadnje „Cro-nache" o tej abotni in ogabno oar-femlranl srebrno-ltsiCji, veličastni kulturni in še dobrodelni čajanki — v Trstu, kjer je 35.000 brezposelnih, kjer je tisoč pokojnin ni?jih kakor vsaka od pozabljenih vstopnin, kjer slavni Italijanski Rdeči križ vskladi-ščuje svoje bedne začčitence v silosu, ki za blago zlepa že ni več za rabo, da se nalezejo v njem revmatizma in uši, kjer stradajo celo že njih lastni ,,ubogi puljski pregnanci". Seveda stanovanjski urad še ni zasegel dvoran Krožka trgovinske mornarice za ljudi iz ulice Broletto. ki se jim streha podira nad glavo. Zasedbena oblast še ni stopila na prste organizaciji, ki se zaradi ..takega požrtvovalnega delovanja" svojih bolničark zaganja v Tržaški Rr-deči kri. Saj se markize in grofice še vse drugače dobrodelno udejstvujejo s svojimi modrimi lisicami In astrahanl za ubogo delavstvo, kakor n. pi. baronica Halli & comp. v Delavskih zadrugah. DA NAM BO ZEMLJA BOLJE OBRODILA Kmetovalci, spoznajmo umetna gnojila! Vsakemu količkaj strokovno izobraženemu kmetu postane res težko pri srcu, ko se spusti v pogovor z naSim kmetom o umetnih gnojilih. Petindvajset let kulturnega in gospodarskega zatiranja je zapustilo svojo Sled. SploSno primanjkuje našemu kmetu strokovne izobrazbe. Pravo nepoučenost je opaziti pri najosnovnejših pravilih o gnojenju in o umetnih gnojilih. Ce je do sedaj veljalo še kako opravičilo, od danes dalje ga ne sme več biti. O umetnih gnojilih je bilo izdanih že mnogo knjižic in brošur. Naše strokovno kmetijsko časopisje se je že neštetokrat dotaknilo tega vprašanja. 2e leta 1905. smo čitali v ljubljanskem »Kmetovalcu« sledeče: »Izkušnje o izbornem uspehu pri uporabi umetnih gnojil imamo že sedaj (1905!) toliko, da nihče ne sme in tudi ne more dvomiti p njih. Uporabljajte torej vsi umetna gnojila!» Tudi pesek, samo da je poceni Naši kmetje v resnici uporabljajo že nekaj let nekatera umetna gnojila, toda pri tem so zelo malo poučeni o njih sestavu in delovanju. Saj n. pr. v Koprščjni ne uporabljajo niti naziva cmmetno gnoji!o», temveč le «prah za žito, travnik ali krompir«. Navajeni so kupovati pri trgovcih le pripravljene mešanice za različne kulturne rasline. Trgovec kar sam pripravlja mešanice in samo ob sebi j«* -o sVdai da f.l gn°inica »mirno zoreti«, rekli vino v sodu, in da prime- vsebujejo dušik, v gnojnični jami, se pod majhnim zračnim pritiskom, ki se pojavlja v zaprtem prostoru, zopet »raztopijo« v gnojnici. Zaželjene uspehe bomo torej dosegli samo z dobro zgrajeno gnojnično jamo. Na priloženih skicah je narisan načrt preproste gnojnične jame, ki lahko služi za 3 do 5 glav živine (3,8 m’); za večje število napravo primerno povečamo. Podrobnosti so jasno razvidne iz risbe. Zato se ne bomo ustavljali pri opisovanju. Omenimo le, da bomo tekočino črpali iz jame z navadno črpalko. Njena cev, ki je stalno v gnojnici, pa ne sme biti iz kovine, temveč, iz eternita, opeke ali sličnega materiala. Oblak Fašistični „zlati časi“ S fašizmom pa je nastopil čas za izkoriščevalce delovnega in še posebno našega kmečkega ljudstva. Sklenili so zadati najSim zadrugam smrtni udarec. Dobro so vedeli, da fašizem ni naklonjen našim zadrugam, in so jih začeli obtoževati kot torišče odpora proti fašizmu, gnezdo slavo-ko* munizma itd. Fašizem je pritožbe prejel z odprtimi rokami in se je zagnal med naše zadruge ter jih začel nasilno likvidirati. Tako so bile razen drugih likvidirane vse hranilnice in posojilnice v Koprščini. Za zelenaše in trgovce so napočili zopet zlati časi. Samo da je bilo treba sedaj postopati drugače, kajti kmetje in delavci so se naučili pisati in brati in so se spoznali celo na politiko. Segli so z ene strani po nasilju, z druge strani so se pa kazali ljudstvu v lepi luči in kot nekaki zaščitniki. Vse pa samo z enim ciljem, da bi naše ljudstvo lažje odirali. Ljudstvo pa ni Slo več na limanice. Predobro je vedelo, kdo je volk in kdo jagnje. Preveliko je bilo ponižanje in trpljenje. Ljudstvo se pripravlja na obrambo Prišla je vojna in ljudstvo je prijelo za orožje ter plačevalo milo za drago. Udrihalo je po fašistih in ni odnehalo niti tedaj, ko so pogorele njegove vasi in ko so odpeljali ne- *vnih centrih. V sindikalnem ol.'irit sd začeli ustanavljati kulturne domove, društva in krožke ter — 'dri.e I Ue Stvarno postaja kulturni in ideološki napredek delavcev, kmetov in delovnih razumnikov v Jugoslaviji vedno večjega pomena. Njih potrebe in zahteve rastejo od dne do dne. Vse delo na tem področju mora biti prilagodeno krajevnim in delov-nifn pogojem vsakega posameznika. Stvar osnovnih sindikalnih organizacij je, da ukrenejo sporazumno z upravo vsakega podjetja vse, da se kulturni dvig delavstva v dotičnem podjetju čim najbolj pospeši. Bistvenega pomena je pri tem ureditev primernih prostorov, ki utegnejo služiti zgolj temu namenu Po vseh podjetjih z manjšim številom delavcev, bodo torej sindikalne podruv.nl-ce poskrbele za ureditev ali pa tudi za zgraditev posebne sobe ali dvorane številu nameščenega delavstva odgovarjajoče velikosti. Poskrbele bodo, da bo prostor lično opremljen mola in del ✓»'obrana generala Drapšina. še let )s bode dokončno dograjeni Keršovanov in Nazorov pomol, Beograjska »bala. ooala Jugoslovanske mormr!'e <<(10 km so bili 1. FD Gregorčič v ■ času 2.44.01, 4. FD Rudar L, 5. FP j Rudar II. V veleslalomu na 1100 m r z višinsko razliko 250 m so bili prvi I Mulej, 2. Praček, 3. Hladnik. Vojkov pokal si je priborilo FD Gregorčič1 Doseglo je 95, Partizan 70, FD Rudai' | in Enotnost po 57 točk. Sodeloval*1 j je tudi FD Gorica, za katero sta sč- j stri Srebrničev! priborili 8 točk. Odgovorni urednik ŽAGAR BOŠTJAN Tiska Zadružna tiskarna v Trstu NAŠI PROBLEMI TIHOTAPCI I Lotiti se moramo tudi rešitve tega problema, ki postaja zmerom bolj nevaren. Obnoviti moramo ne samo naše gospodarstvo, vso skrb moramo posvetiti tudi obnovi ljudi. In tihotapstvo je predvsem moralna zadeva. Tihotapec škoduje samemu sebi in skupnosti, zanemarja družino ter si kvari zdravje. Pametni ljudje pravijo, da s tihotapstvom nihče ne. obogati. Nakopiči si nekaj denarja le redkokdo, če ima pravo srečo, toda kmalu gre ves tak zaslužek rakovo pot. Tihotapstvo se je po naših vaseh in zlasti na Pivki najbolj razširilo po prvi svetovni vojni, ko je bila tam postavljena meja, nato pa v Čičariji in Brkinih, ko so ha Reki ustanovili ,.prosto cono". Nekatere je prisilila potreba, huda revščina, druge pohlep po mastnih zaslužkih. Globe, dražbe, jetika Razen trgovcev onstran črte pa si ni nihče nabral vojnega zaslužka. Vse je romalo v ,,prosto cono", povsod so bile steze in stezice. 'JToda kaj kmalu so začeli nositi po čičkih in brkinskih vaseh odloke o rubežih in dražbah. Šel je gospodar, šla Je gospodinja v cono po nekaj litrov petroleja in sladkorja, pa samo za potrebo. A vračala sta se kot prava tihotapca. Ujel! so enkrat enega, drugič drugega in še kdaj, a nista več odnehala, dokler jim niso prodali krave in vsega posestva. Samo v nekaj čičkih vaseh je bilo na milijone lir globe, kar tem vasem gotovo ni olajšalo položaja. In koliko jih je padlo pod finahcarjevo kroglo! In ona dekleta, ki so prišla v roke nasilnim miličnikom? Koliko tihotapcev si je nabralo revmatizma, prehlada, pljučnice in jetike? Mar niso umirali po Čičariji mladi fantje in dekleta ravno zaradi tihotapstva? če bi navedli statistiko onih, ki so oboleli in umili zaradi tihotapljenja blaga le z Reke, ter astronomske globe, bi takoj spoznali škodo, ki jo je ,,prosta cona" prizadejala tem krajem, da niti ne govorimo o tihotapstvu preko . takratne državne meje, ki je bilo še bolj nevarno. Dejstva pričajo, da dve tretjini tihotapcev prej ali slej izgubita zdravje. Ali dežuje ali sneži ali pa zavija veter, ko obložen z blagom pleza po Strmih stezah v potu svojega obraza ali pa se skriva v mokrem jarku brez strehe. In vsa ta muka za malho živil! Kako škodljivo vpliva tako življenje tudi na živce! Posebno po zadnji vojni se vsi pritožujemo zaradi živčnih motenj. To so posledice živčne napetosti v času vojne. Kdor pa še tihotapi, si živcev gotovo ne bo popravil, saj je v stalni napetosti In strahu. Posebno škoduje to ženskam. Ne čutijo tega takoj, toda zlu ne ubežijo. In kakšna je škoda, ki jo povzročajo svoji družini gospodinjo in matere. Da bi tihotapila in tvegala nevarnost mati, ki pričakuje otroka, si sploh ne bi smeli predstavljali! To je naravnost zločin. Toda tega se ne zave niti mati, če se je vdala tihotapski strasti, mofda še kot dekle. Samo na to naj bi pomislile žene in dekleta. In gotovo bi opustile vsako tihotapsko . pustolovščino, če jim je vsaj malo pri srcu družinska sreča in zdravje otrok. Nevredni ljudske skupnosti Poleg vsega je tihotapstvo nesocialen pojav. Kakor je res, da naj ne je, kdor ne dela, da ni sebe vreden, kdor živi od tujih žuljev, tako je tudi res, da ni vreden ljudske skupnosti, kdor hoče živeti od tihotapstvu, ki ji ž njim le škoduje. Tihotapstvo je omamna bolezen, postane nevarna strast. Ubraniti se je moramo od vsega začetka. Kdor se ji uda, gre potem tako daleč, da tihotapi zgolj iz strasti, tudi če ničesar ne zasluži. Večkrat je vzrok tudi brezposel' nost, še pogosteje pa nemarnost I'1 lenoba, človek dobre volje, pošte' njak, ni tihotapec. Posebno sedaj, ko bodo postavlja'? ne nove meje, se v obmejnih vase11;' marsikdo veseli, Če& da prihajaj0 zanj zlati Časi. Že delajo načrte, še ne tihotapijo. Vsem tem nesrečnežem, drugač*j jih ni mogoče imenovati, bi še «,1T krat položili na srce, naj se tihP' tapstvu ne udajo, če sta jim dra^l njihova sreča in blagor njihove drdi žine. Prav gotovo bo bolje zanje, & marljiveje delajo in da si poiščej0| drugo zaposlitev, da s tihotapstvo1*1 niti ne prično. Vsaka država čuva s primerni*1f|1| ukrepi svoje gospodarstvo in naprej dek. Tihotapstvo ogroža obstoj 1 žave in njen razvoj. Zato ga brez P0 J gojno preganja. Vsak državljan moral biti vsaj toliko zaveden, ** I ne bi s svojimi dejanji rušil, kar| drugi grade in za kar je morda sa*1 prelival kri ali žrtvoval svoje s‘n<\j ve in brate, če bodo naši ljudje VS^I malo premislili vse to, ne bodo sanjarili o boljiih zaslužkih s llw’j tapstvom. Treba nam je le nekoli,!J .r dobre volje za pošteno zaposlitev delo, pa se bomo izognili marsi^M terl nesreči in prepoznemu kesam I Lepše, bolj gotovo In zdravo si zaslužiti kruh s koristnim delom-pomagati tako k čim prejšnji gosp0 darski obnovi naše domovine. A. Grozdne tropine kot krma Grozdne tropine izkoriščajo na>i kmetje na ve' načinov. Ponekod kuhai° žganje iz njih; drugod iz-•o'ijo iz tropin sladkor in alkohol, j® si pripravijo vinvek (vinello). f' izrabi tropin za vin('ek so uporabne iše za pripravo o'’ta. Ker pa "uda večkrat pomanjkanje - krme, porabljajo tropine fudi v ta namen m to posebno pri nas na Krasu. Sveže tropine Nedvomno nas bo zanimalo, kak-no krmilno vrednost imajo prav za P,av grozdne tropine. Njih krmilna '■'rednost je drugačna pri svežih in rugarna pri že žganih tropinah. ve e tropine vsebujejo povprečno P° 6,6% beljakovin, 4.5% maščob ,n 20,8% ogljikovih vodanov (škrob-n i| sestavin). Ker pa te snovi niso V Cei°ii prebavljive, se ne izkoristijo -eloti; živali prebavijo polovico ^•"fakovln, tretjino maščob in 2 tre-hm škrobnih sestavin, tako da pri-j' * od 100 kg svežih tropin j’ beljakovin 1.5 kg maščob in .si ' drobnih sestavin. Iz po-l^c'dnjih izkoriščajo predvsem slad- tjini škrobnih sestavin. Na ta način pridobijo živali iz 100 kg žganih tropin 4,7 kg beljakovin, 3 kg maščob in 10.1 kg škrobnih sestavin. Pomislimo, da vsebuje dobro travniško seno 5,7% prebavljivih beljakovin, 1,2'' maščob in 24.2% prebavljivih škrobnih sestavin. V splošnem so torej tropine slabša krma kakor seno, vendar boljša kakor slama. tudi ovsena ali ječmenja. Seveda ni mogoče povsod naenkrat porabiti tropine za krmo, če pa z njimi ne ravnamo pravilno, se nam pokvarijo; največkrat splesnijo ali pa se skisajo. Plesnjive ali skisane tropine živali zaradi ocetne kisline škodijo in jih zato ne smemo uporabljati. Kako jih hranimo? Shranimo jih prav tako, kakor jih hranijo naši vinogradniki za žganjekuho. Naložimo jih v bednje, treba pa ie paziti, da ostane med niim čim manj zraka. Zato jih stlačimo ali kako drugače stisnemo. Najbolje je, da eden tropine naklada, drugi pa tlači. Ko je posoda dovolj napolnjeni ali pa ni več tropin na razpolago, zamažemo njih površino z ilovico, tako da prosti zrak ne more do tropin. Z ilovico je treba zamazati tudi vse razpoke na posodi. Pokanje ilovice znatno omejimo, če vrh nje nasujemo plast drobnega peska. Pri krmljenju moramo paziti na to, da ne porabimo preve" tropin naenkrat. Izkušnje so pokazale, da koristi goveji živini le okrog 8 kg tropin na dan in glavo, ovcam in kozam po 1-5 kg, konjem po 7 kg in svinjam po 3 kg tropin dnevno. Se boli bodo tropine koristile živali- ako jih pomešamo z drugo krmo, kakor s senom ali z otrobi. Koristno je dodajati tropinam tudi nekaj soli. in sicer goveji živini po 20 do 30 gina glavo in dan, konjem po 12 do 10. svinjam po 3 grame. Hkratu s tropinami moramo vlagati liste pese, koruze itd. /)r. I. H. CIKASTO VINO Zgane tropine 2gane tropine so drugače sestav-^tcne. {>,.[ žganjekuhi izgineta iz alkohot, ki je kemično spre-^6nien grozdni sladkor, in voda. via kor ie v bistvu škrobna sesta-n) a. ‘n ho zato v žganih tropinah n> škrobnih sestavin. Ker pa iz-|° *gano tropine v primerjavi s 'bil,|ni' Uidi skoraj vso vodo, se vM koristne sestavine relativnč ^nectarie povečajo. Zato bo v njih ve^merno ve,.. beljakovin in tudi s maSi:°h. Poleg tega postanejo si, ' ° zn;1tnp toplote (najmanj 90 mašč*1' Prebavljive uidi nekatere '-ili °*1e' 'I'1 *,r' *0P'°U ži- p ' ne n,°reio raztopiti in prebaviti. 'v tako se zviša tudi prebavljivost he|iakovin. "lede na to imajo žgane tropine beljakovin- 5.9'- maščob in škrobnh sestavin, od katerih _1;ihko prebavijo 2 tretjini be-Jv,v’n. polovico maščob in 2 tre- V nasii-dnjfin nadaljuje mo vrsto člankov o vinskih napakah m boleznih, |.-i . o se zvrstili v «NaiSi arudi« vso od ričetka letošnje trgatve. Cikasto vino predobro popri nas ogromno škodo in te Kako naj vino obvarujemo te bolezni ? Cikasto vino predobro poznata skoraj vsak kletar in vsak gostilničar na Primorskem. Navadno postane vino cikasto poleti, vendar se ta bolezen večkrat pojavi tudi pozimi. Ta bolezen povzroča pri nas ogromno škodo in je zelo nevarna. V severnih krajih ni tako pogosta kakor pri nas, ker je tam več mraza in imamo pri nas poleg toplote še slabe kleti, izpostavljene škedt ji vini zunanjim vpli- vom. Zato se tudi dobremu kletarju kaj lahko pripeti, da mu vino sploh ne pojavi. 1. Predvsem moramo že ob trgatvi odbrali slabo grozdje od dobrega. 2. Posoda, ki jo rabimo ob trgatvi, mora bitt zdrava in ne cikasta. 3. Kadi ne smemo preveč napolniti. da se trop pri vrenju ne dvi- ’ gne čez rob posode. Na tak način se namreč skisa in pride pri stiskanju v vino, ki se bolezen potem v nje mrazvije. 4. Ko je vino docela prevreto in e je očistilo ter je pripravno za pretakanje, moramo sod, ki ga bomo napolnili z vinom, prav /ažvo-plati. 5. Ko se prično naše kleti .spomladi ogrevati, moramo vinu v sodih na vsak hek toliter vsaka dva meseca dodati po 5 gr kalcijevega sulfita (solfito di calcio), ki ga dobimo v mirodolvsici, (i. Sodi morajo biti stalno polni in dobro zamešeni. C e se bomo ravnali po teh navodilih, bo vino ostalo zdravo. To bolezen povzidča glivica «My-coderna acetio, ki spreminja alkohol v ocetno kislino in vodo. Ocetna kislina se pri toploti 15 do 25 stopenj Čeblja naglo razvile Ce se je bolezen že pojavila, je mogoče vino popraviti, a'treba ga je čim prej odprodati. Sedaj imamo posebne stroje, tako zvane pasterizirne priprave, ki so pa zelo drage in komplicirane in si jih zaradi tega posamezen vinogradnik ne more nabaviti. Imajo jiii lahko le velike zadružne kleti. Pii VE JESENSKE BRAZDE NA BRTOŠKIH NJIVAH Pri manjših množinah bi se vino utegnilo ozdraviti na sledeči način. V prazen kotel postavimo pokonci odprte steklenice, do vrha napolnjene z vinom, ki ga je treba ozdraviti. V kotel nalijemo nato toliko vode, da sega steklenicam skoraj do vrha, in pod njim nato zanetimo ogenj. V eno steklenico postavimo toplomer, tako da lahko kontroliramo, kdaj je temperatura v steklenični! dosegla 115» C Ko smo to opravili, vzamemo steklenice iz kotla, jih zamašimo in podstavimo v kraj, da se ohladijo. Na ta način smo bakterije uničili, nismo pa še opravili vsega dela. v vmii je še zmeraj ostala ocetna kislina, ki se je v njem razvila in daje vinu slab okus. To kislino je treba nevtralizirati in sicer na ta način: Kako nevtraliziramo ocetno kislino Vzemino tri steklenice po-1 liter istega vina! V prvo nasujemo 1 tretjino grama ogljikovo kislega apna (carbonato di calcio), v drugo 2 tretjini grama in v tretjo 1 gram tega apna. Ko se je vino v nekaj dneh izčistilo, pokušamo, katero vino v steklenicah najbolj ustreza naravnemu vinu. če je n. pr. vino v prvi Steklenici najboljše, bomo količino ogljikovo kislega apna, ki smo jo dodali temu vinu (Itretji-na gr) pomnožili s 100. Tako dobimo množino, k( m bomo porabili, da bomo nevtralizirati llil vina (torej 33 gr). Kako zdravimo vino ob trgatvi in kako spomladi Kakor vidimo, je za našega vinogradnika tako zdravljenje cika-stega vina precej zamotamo in pri večjih količinah vina skoraj neizvedljivo. Ce se lotimo zdravljenja vina prav o trgatvi, bj bilo priporočljivo, da so cikasto vino prevre na tropinah, ko smo mošt že odtočili. Na sveže tropine nato- čimo cikastega vina. ki mu dodam® še nekaj mošta, da bolje zavre. Drugače je spomladi, ko nimamo tropin. Takrat si lahko pomagamo s suhim grozdjem, ki ga kupimo v trgovini. Najprej namočimo suho grozdje (cibibe) v vodi, da se jagode napnejo, potem jih zmeia kanio in postavimo na toplo, da začno vreti. Ko smo na ta način izvali vrenje, vse skupaj vlijemo v sod bikastega vina. Da bodo glivice bolj aktivne, dodamo cikaste-mu vinu še nekaj prekuhanega sladkorja. Tako bo zavrelo tudi cikasto vino. Ko se to konča in se vino očisti, ga pretočimo v zažve-plan sod ter skrbimo, da se ga čim prej iznebimo. S kostanji, orehi in korenjem Nekateri svetujejo ta - Je način; Na vsak hektoliter cikastega vina vzamemo po 1.5 do največ 2 kg plemenitih kostanjev, ki jih olupf-mo in vržemo v sod. Bolje je vzeti manjšo množino kostanjev, ker u-tegne vino dobiti duh po kostanjih. Drugi priporočajo orehe: Na vsak hektoliter cikastega vina jemljejo po 20 do 24 zdravih orehov. Jedrca segrejejo v ponvi, pri čemer pazijo, da se' ne vnamejo. Z žlico jih potem nasujejo v sod s pokvar-jenim vinom in sod dobro žarna-S1J“' .p,n .te»' t‘‘eba paziti, da se dim s tlečih jedrc ne porazgubi. Vino je treba nekoliko premešati. Po petih dneh je treba vino pretočiti v do-oro zažvcplan sod. Ce se pri prvem takem poskusu ne doseže zaželeni Uspeh, ga je treba še enkrat ponoviti. Tretji se spet poslužujejo korenja: dobro oparjeno korenje zrežejo na tenke rezine, ki jih nataknejo na tanko vrvico in jih obesijo v sod s cikastim vinom. V sodu jih pustijo 48 ur- Ce se vino v tem času popravilo, ga pretočijo v za-žveplan sod. V nasprotnem primeru je treba poskus s korenjem še enkrat ponoviti. Gorian Josip. Iz kmetijske kemije škili se, kako sinu \ oiro- ;i|.lle 'l‘li na paši zgradil; utajimo r,V'avV Posrečilo se nam je, iiii, nekaj kosov živega' ap- * ,SI»o tam okrog slavnostno "■'sle i M * ^sežgano kamenju*, smo Ijiiv ' ujl' leto opazili, kako je k:i ln.''rav tam bujno rnstla. Sli-U 1 ie ostala živo v Spominu. 'IliHi,* ",l,|e|Hi apna v kmetijstvu se n; j. mnogo piše. Saj je skraj-kip. .s' 'la čini prej nadomestimo, luči ' lašizem zanemaril in pre-;,l>Uii !'" *u
  • '"oj; zemlji apna, če pa 'kij,, .p"'! sani kamen, ki nam ga :iIUi(j' , ‘"li ni toliko znano, da je N,t„-.n.ji ozirom.., rastlini tako 'I:„nt'u"* se najprej apnenca, ki 1‘mv 'lan povzroča preglavice. Da ka je. Cesar pa jo preveč, "stilni. ^°bro. Naš bat in kladivo ka m «pikon» imajo oprav- kini,en >0 ž njim. Skala, gradbeni 'estni gramoz (batmla). '•a*lik luali-vse sam apnence, le z •■a, ’ 'lu je skala nekaj velike- 'kr.1,1 ' 1 l'a komaj viden. Razbijaj, ""'Iji ga, spremeniš ga po količini, obliki in barvi (iz sivega v belega), a ne po »rojstvu (lastnosti). Mehanična sila (ročno delo s pomočjo orodja in stroja) ne more torej opraviti več ko toliko, ne more n. pr. doseči, da bi apnenčev prali gasili kot prah živega apna. Zakaj ne? 1>U poglejmo apnenico, kj nam na preprost način pomaga do živega apna. Poznamo delo apneni-earjev in njihovo skrb, da ogenj ne ugasne. Od prvega dneva prižiganja morajo neprestano kuriti, da razvijejo v peči velikansko vročino. Kakšno vlogo ima vročina? Tudi tu je nekam tako, kakor na ognjišču ali v štedilniku, kjer spreminja ogenj les v dim in pepel. Kur jc rastlina sprejela iz zraka, se vrne vanj, kar je dobila iz zemlje, ostane v obliki nezgm-Ijivega pepela. Seveda ni tu potrebna tako visoka toplota kot pri kamnu, katerega razkroji le velika vročina. Iz razkrojenega apnenca dobimo živo apno, o 1::.terc m vsi vemo, da jc njegov kos lažji od istega kosa apnenca. To pa pomeni, da jc morala vročina iz kamna nekaj izriniti Kar je izginilo v zrak, jc plin. ki se imenuje oglikov dvokis; kar je ostalo, pa je živo apno. Da boste laže razumeli, kar vam hočem v naslednjem povedati, jc treba, da vam razložim nekaj osnovnih pojmov kemije. Xi tako težka stvar, kakor se kaže na prvi pogled, l« nekaj pozorno, sti zahteva. Prav je, da si tudi naš preprosti, a napredni kmetu valce osvoji, kar so še do včeraj prikazovati kakor skrivnost učenjakov. Rotovo sle že čiiR govoriti n molekuli. Vse, kar nas obdaja, je sestavljeno iz. molekul. Voda, zrak, zvezde, naše telo in vsa materija ni nič drugega kot zmes ogromnega števila molekpl. Seveda imamo neskončno število raznovrstnih molekul, zato pa tudi ogromno število raznih snovi. Voda jc n. pr. sestavljena iz molekul vode, zlato iz molekul zlata itd. Nekatere, molekule se trdnp ena z. drugo in v tem primeru imamo trda telesa. Druge niso tako irdne povezane in v tem primem s i ! > tekočine. Pri plinih pa spi li n: p.ikake povezav* mod iiiolek.il ' mi. Jasno je, da sc lahko in,Tekale tnc snovi, pomešajo z molekulami drugi!.' snovi, ne da bi pri tem izgubile svojih lastnosti. Vzemimo n, pr. morsko vodo in videli bomo, da je sestavljena /. mole-kui vode, molekul solj itd. Vino jc sestavljeno iz molekul vode, alkohola, sladkorja, raznih kislin itd. Zrak sestavljajo molekule kisika, dušika in ogljikovega dvoki-sa. Molekula je silno majhna, vendar pa še ni zadnji najmanjši delec materije, ker jo jc mogoče deliti v še manjše telesce, ki jih Imenujejo a t O m e . Telo, katerega molekulo ludi kemično ne moremo več dalje deliti, se imenuje prvina ali c 1 cm c n I . Klement je torej sestavljen iz enega samega atoma. Klementov pa ni mnogo, saj vseh skupaj ni niti stol Razumeli ste že, da se atomi družijo na razne načine med seboj. Samo v elementih' jc molekula, kakor že rečeno sestavljena iz enega samega atoma, a v največ primerili je molekula sestavljena iz dveh, treh in tudi iz stotin Mih in različnih atomov. Sedaj pa preidemo k stvari, se zdj težko razumljiva. Ce pa boste le malo paziti, boste videli, da je vendarle razumljiva ;n meroiua preprosta. Gotovo ste že videli n. pl-, v lekarni ali na napisih zavojev, ki vsebujejo umetna gnojila pa tudi v knjigah, ki tuscio o kemiji, če so vam kdaj prišle pod roko, skrivnostne znake sestavljene iz črk cel,, abecede dje. ki se bavijo z uiolcklllan atomi Ud., dalj vsakemu atpn svoje ime. Da pa ne bi bilo pi dolgega in nepotrebnega pisanj so se sporazumeli da bodo ozn čili vsak posamezni atom z kr: kim znakom, ki so ga povzeli začetne črke ali iz začetne črl in po potrebi še ene črke latinsk ga nazivanja dotičnega atorn Atom vodika sc n. pr. imenuje latinščini Hidrogenium, piše se j v Remiji preprosto H, atom ki ciju (v latinščini Calcium) Ca d šik N, kisik O fosfor IM, itd. Ko eno m niti tako težko zapomni si okrog 90 laki)) značuie. Molekulo, ki je, kakor smo videli sestavljena iz več atomu označujejo tako, da napišejo sk paj znake vseli atomov,ki sosesta ni del molekule. Tako je Za pi mer molekula vode sestavljena dveh atomov vodika (H) in iz en ga atoma kisika (O). Prav za prt bi sil,, treba označili molekii v^dt' s UHO, a jo kratkomat s~n?0 (številka 2 pomeni tore da gre za dva atoma vodika). Da ostanemo pri naši stvari, 1 •siiio j,, uvodno načeli, poglejm kako je sestavljena molekula at nenca. Iz enega atoma kalcij U.a), iz enega atom« oglika (G m iz treh atomov kisika (OOO a (Dnljp in d mn r - •-*. Pogozdovanje naših goli PrlpruuljiMje ^ * • Navada le, da okrov Vseh sveti Naši gozdovi in nasadi so pretrpeli zaradi vojnih razmer in razdejanj neprecenljivo Škodo. Neizprosna se" kira je na mah uničila plod truda in znoja naših staršev in dedov. Pred nami so težke naloge in napori, če hočemo vsaj delno zaceliti rane, ki so bile prizadejane našemu gozdnemu gospodarstvu. Obnova uničenih in poškodovanih gozdov bo zahtevala nedvomno ogromne napore, toda zato bodo ti napori toliko bolj zalegli, kolikor bodo izveden; s sodelovanjem najširših množic, posebno naših kmetov, ki se dobro zavedajo gospodarske in splošne koristi gozdov in drevesnih nasadov. Vsaka napredna država je dolžna dajati pobudo za obširno javno pogozdovanje. V Jugoslaviji so smernice za pogozdovanje že jasno začrtane v petletnem načrtu. Samo za Primorje je predvideno, da bodo na njem pogozdovali vsako leto povprečno po 1000 ha kraških zemljišč. V Trstu in okolici pa je pogozdovanje žal predmet špekulacije: skoraj 500 milijonov lir je bilo potrošenih v zadnjih dveh letih za nasad 3 milijonov sadik, od katerih pa se jih ni prijelo povprečno niti 20%. Ne smemo podcenjevati, kar jahko doprinese k skupni'stvari posamezen posestnik na lastnem zemljišču in z lastnimi sredstvi. Vsak kmet bo našel primeren kotiček, ki ga bo lahko namenil gozdnim nasadom, predvsem drevesnim vrstam, ki ne zahtevajo posebne nege. Seveda pa ni tako preprosto spremeniti besedo v dejanje, ker so razne ovire, ki jih ni mogoče premostiti brez ustrezajoče skupne organizacije in brez oblastvene pomoči. V prvi vrstj pa mora vsak posameznik pozrtati osnovne temelje pogozdovanja, kolikor mu,še niso znani iz lastnih poskusov in opazovanj. Ne bo odveč, če kratko obeležimo najosnovnejše pojme o pogozdovanju. Kdaj je čes najprikladnejši? Vsaka rastlina najmanj trpi, če jo posadimo v času, ko »počiva«, ko je njeno življenjsko delovanje na najnižji stopnji. To razdobje nastopi, kakor je vsakomur znano, jeseni, ko lisfovci izgube listje, in se konča v zgodnji pomladi, preden začne drevo brsteti. V obmorskih krajih in tam, kjer ni hudega'mraza, lahko za pogozdovanje koristno izrabimo vso omenjeno dobo. Izogibat; se moramo le najhladnejših dnevov. V višjih legah pa moramo pogozdovanje omejiti na jesenski čas in na prve pomladanske tedne. Kakor so pokazale izkušnje, pr; nas Ali je bolje jeseni ali spomladi ? med obema dobama ni velike razlike glede uspehov pogozdovanja, vsaj ne, če se vremenske razmere normalno razvijajo. Ce pa je nastala že spomladi suša, se je pogozdovanje jeseni izkazalo za uspešnejše. Spričo tega je najbolje, da pogozdujemo jeseni, ko v glavnem tudi ni drugega kmetijskega dela. Kakšno drevesno vrsto bomo sadili? Izbira drevesne vrste je važna sfvar, kakor smo že ob drugih prilikah poudarili. Tla in podnebje, posebno poslednje imajo pri tem od- dnega pomladka na robu ali po jasah gozdnih sestojev. Samosevce je treba previdno izkopati, kakor v drevesnicah in treba je še posebej paziti, da jim ne pokvarimo korenin. Kako pripravimo tla Ce bi ne bilo predrago, bi najbolje pripravili zemljo tako, kakor je to običaj pri sadnem drevju. Tako pa se moramo omejili na izkopavanje jamic, velikih vsaj po 40x40x40 cm (če so večje, je .še bolje). Na Krasu tako velikih jamic ni mogoče izkopati, ker tega kraška skala ne dopušča in je zemlja že sama po seb; zrahljana. V takih primerih zadostuje, da je jamica t’ako velika. BRANO PREKO ORANICE ločilno vlogo. V treh besedah pa splošnih navodil ni mogoče podati. Vsekakor ne bomo zgrešili, če bomo drevesno vrsto izbrali na osnovi opozovanj po okoliških naravnih gozdovih ih nasadih, če smo se že odločili za domače vrste drevja. Pri umetno priseljenih vrstah se bomo morali opirati na praktične izkušnje in nasvete, ki nam jih bodo dali strokovnjaki od primera do primera. Kako sj priskrbimo sadike? Preskrba sadik je danes pač najtežje vprašanje. Po drevesnicah jih je premalo spričo velikega povpraševanja in ni verjetno, da se bo položaj zboljšal v dveh ali treh letih. Običajno so sadike razdeljevali po nižjih cenah ali , celo brezplačno iz državnih drevesnic. V Trstu bo že letos na razpolago določeno število robinje -(akacije), ki jo pa na Krasu lahko uporabljamo le na boljši zemlji, po dolinah, kjer celo sijajno uspeva, ter na tleh, ki slonijo na »sivem kamnu«, kot je to primer v nižjih predelih Tržaškega zaliva in Tržaške Istre. Ce si ne bomo mogli pomagatj na drug način, se bomo poslužili sam<5-scvcev, ki lih bomo izbirali iz goz- ka- da sprejme korenine drevesca, kor so že po naravi iztegnjene. Razdalja med jamico in jamico je odvisna od vrste drevesa. Drevesa, ki bujno rasejo in rabijo mnogo svetlobe, bomo posadili v večjih razdaljah, da ne bo treba sestoja čistiti že v prvih letih. Običajna razdalja od središča ene jamice do središča druge je 1.5 do 2 m. Na Krasu- kjer je nujno potrebno zemljišče pokriti, naj bodo nasadi gostejši. Tako sadimo črni bor v razdaljah do 1 do 1,30 m. Pazili pa moramo predvsem, da jamic ne kopljemo v obliki lijaka, ker bi s tem škodovali pravilnemu razvoju korenin. Na trdem zemljišču je prav, da izkopljemo jamice že nekaj mesecev pred saditvijo, da se zemlja razkroji in prezrači. V takem primeru moramo izkopano zemljo polagati na gornji rob jamice, da nam voda ne odnaša njenega najboljšega dela in da si potem saditev olajšamo. Na Krasu pa ni priporočljivo, kopati jamice dolgo pred saditvijo, ker bi nam burja lahko odnesla dragoceno zemlio. Navada je, da okrog Vseh svetih poberemo Se zelje, zadnji pridelek kmetijskega leta. Letos se ne bomo dosti hvalili, da smo pridelali lepe in trde zeljnate glave, kajti suša je zelju precej škodovala. Ko smo ga pobrali, ga spravimo v suh prostor, tako da bo izhlapela iz njega še vsa preobilna voda. V tem prostoru naj ostane nekaj dni. Preden začnemo glave strgati, moramo odstraniti štore iz njih. Nastrgano zemlje skladamo potem v dobro osnažene čebre. Vsaka' plast naj, se sproti osoli in začini ter z lesenim batom dobro stlači. Vlaganje nadaljujemo, dokler ni čeber poln ali nismo pospravili vsega zelja. Posode za kisanje naj bodo raje ozke in visoke, kakor pa široke in nizke. Ce se zelje pravilno ne skisa, je po navadi vzrok ta, da je bilo premalo ali preveč osoljeno in začinjeno. Množina soli sme znašati 1 do 3%. Ako ga osolimo premalo, se zelje sicer prej skisa, trajalo pa ne bo dolgo. Pri premočnem soljenju pa se pojavi ravno nasprotno: zelje dobi kislo-grenak okus. Ko naribano zelje vlagamo, mu dodamo tudi raznih dišav, kakršne mu pač najbolje ustrezajo. Vrhnjo plast zelja v čebru nekoliko močneje osolimo in jo pokrijemo z opranimi zeljnimi Usti, nato položimo nanje zglajene in posodi primerno prikrojene deske. Nazadnje obtežimo te Se s kamenjem. Krma za Pri krmljenju prašička moramp vedno paziti, da vsebuje krma vse snovi, ki so potrebne za njegov razvoj. Vemo namreč, da je mogoče pitati šele dobro razvitega prašička. Krmljenje ni enako, če hočemo prašička zaklati, ko bo star leto dni, ali pa šele pozneje. Pri tako zvanein naglem pitanju moramo dajati prašičku v krmi vse snovi za normalni razvoj in poleg tega še dodatek, da bo dosegel v enem letu okrog 100 kg. Pri tem res ne bomo dosegli mnogo masti, vendar pa je tak način krmljenja cenejši od pitanja odraslega prašiča. Prašiček je goden za prodajo, ko je star 7 Jo 8 tednov in tehta okrog 10 kg. Tedaj rabi v krmi. kar največ beljakovin. Teh nam je zdaj najteže dobiti, ker cenenih belja-kovinastih krmil živalskega porekla ni v prometu. Kar imamo pri roki, je le mleko, za silo tudi še otrobi. Spričo pomanjkanja umetnih krmil se je pri tem vprašanju težko opirati na znanstvene podatke, vendar pa nam lahko še služite, da uberemo Mm zeljo Iz čebra sme priti do toliko vode. da so deske ž njo docela pokrite. Ako ni toliko zeljnice. dolijemo 3” no solno raztopino. Dobro je, da nekoliko zeljnice odtočimo iz kadi in jo nadomestimo s slano vodo. Dolita slana voda pospeši vrenje,, pri katerem nastaja mlečna kislina, ki prepreči, da se zelje ne pokvari. Najprimernejša toplota za vrenje je 10 do 15 stopenj Celzija. Po končanem vrenju naj se motna, penasta zeljnica zvrha pobere, zeljno listje pa nadomesti s kakšno cunjo ali ruto. Vrh nje nalijemo slane vode ter spet skrbno omite deske in kamenje. Da dobi zelje vinsko-kisli okus je treba doseči kolikor mogoče naglo vrenje. To se zgodi tedaj, če spravimo kadi v primerno topel prostor. Ko se je vrenje končalo, prenesemo kadi in čebre v klet. Paziti pa moramo, da bo zelje zmeraj pod zelj-nico. Ce bi zeljnice zmanjkalo, skuhajmo solno raztopino in jo — ohlajeno — nalijmo v čeber! Se nekaj si ie treba zapomniti: Preden odložimo kamenje z vrha, ko hočemo vzeti iz kadi nekaj kislega zelja za uporabo, odstranimo najprej s kakšno posodo zeijnico in šele potem dvignimo kamenje in deske iz čebra! Deske kakor tudi kamenje je treba dobro omiti in šele nato spet naložiti na zelje. dr. 1. B. prašička najprimernejšo pot. Glede na to bi bilo prav, ko bi krmili mlade prašičke z zmesjo 70% parjenega krompirja, 20% ječmenjega zdroba in 10% posnetega mleka ter nekaj otrobi. Pravilnemu razvoju prašičjih kosti dobro služi kakšen dkg klaine-ga apna. To zmes dajemo prašičku spočetka po 1 kg dnevno, pozneje do — 10 tedna — pa jo povišamo na 2,5 kg. Ko doseže prašiček 30 kg, mu lahko damo že okrog 3,5 kg dnevnega obroka take zmesi, pri kateri zvišamo parjeni krompir na 75% in ji dodamo tudi nekaj koruze ali ječmena. Dobro in pravilno krmljen prašiček pridobiva spočetka na teži po 2 do 3 kg v tednu in potrebuje zato okrog 1,5 kg suhe snovi v enem obroku krme. Krmo podajamo prašičku pravilno v obliki goste kaše; vode pa mu dajemo še posebej. Paziti je treba pri tem, da je korito zmeraj čisto, da s pokvarjenimi ostanki nc pokvarimo nadaljnjih obrokov krme. Ini. V. Iz kmeiijske kemije (Nadaljevanje z 9. strani.) O::). Molekulo apnenca homo torej označili kratkomalo Ca COL Molekula ne ostane trajno nciz-preineujena. Pod vplivom določenih pogojev (n. pr. toplote) se lahko razdeli na dva ali več delov. Obratno sc lahko več molekul združi med sabo in da življenje drugi molekuli, ki vsebuje tako večje število atomov. Vse to pa Se ne dogaja kar tako, brez vsakega reda: so določeni zakoni, po katerih se posamezne molekule med sabo družijo. Nekateri atomi imajo pravo simpatijo do določenih drugih atomov, tako da jih vidimo zelo pogostoma v družbi. Drugi pa nekaterih ne morajo trpeti in jih zares na noben način ne moramo spraviti skupaj. Stvar bo laze razumljiva, če so vrnemo k primeru apnenca. Kuj so je zgodilo, ko smo apnenec »spekli« na ognju? Cisto preprosto: molekula apnenca sc je razdelila v dve novi molekuli. Na eni strani je ostala molekula živega apna, ki je sestavljena iz enega atoma kalcija in enega atoma kisika (CaO), na drugi strani pa so ;c izgubila v zrak molekula ogljikovega dvokisa, ki Je sestavljena iz enega atoma ogljika tu iz dveh atomov kisika (CaOž). Vse to sc lahko napiše kakor preprost račun. Kakor je vsakemu jasno, da je 5 2-1-3, bo vsakemu jasno, da je 5 atomov enako 2 atomom in 3 atomom. Apnence (5 atomov) da živo apno (dva atoma) tn ogljikov dvokis (trije ato. mi). To pa lahko napišemo v komičnih simbolih in račun bo to. čen: C aCO:)—CaO-j-C02 (apnenec = živo apno ir .gijlkov dvokis) Kaj pa so zgodi, če sedaj živo apno «ugasimo» z vodo? Očitno smo v lem primem združili, molekulo vode in molekulo živega apna. Med dvema molekulama vlada v kemiji,v določenih taka simpatija, da se kar združita v eno samo molekulo. Zares se tudi v tem primeru živo apno in voda združita v ugašeno apno. To pa lahko napišemo takple: CaO-j-1 f,,0 CiOoH. (2 atoma + 3 atomi 5 atomov) A ni še konce. Na svetu se vse izpreminja. Gašeno apno bomo zmešali v malto. Malta se najpr. vo posuši, izgubi oni del vode, ki jc odveč, ker se ni spojila z živim apnom. Gašeno apno pa je ostalo zaenkrat le gašeno apno, apno, sa. mo da Je pomešano s pc,s. kom. ‘In glej: Zakaj pa se zid So dolgo časa poti? Zakaj so nove zgradbe vlažne l Nekaj sc Je mo ralo dogoditi, če zid »pušča* vodo. Kemija nam odgovori tudi na to vprašanje. Kakor smo že omenili, jo v zraku, sicer v majhni količini, ogljikov dvokis (002). Molekula živega apna pride v dotiko z molekulami tega ogljikovega dvokisa. In kaj scp pripeti? Dve molekuli so najprej združita, a takoj spet razdružita v dve novi molekuli, ki. nista take kot prej. Ker že znamo «račuriati», bomo to napisali s kemičnimi znaki: CaOoHj+CO.saCaCOj+HjO (živo apno in ogljikov dvokis apnencu in vodi) Glejte, zakaj se nov zid poti tn tudi zakaj se omet sčasema tako strdi, da je podoben kamnu. Saj smo videli, da se iz živega apna tvorita veda in apnenec. Voda izhlapi, apnenec ostane. Poskusite zdrobiti omet na starodavnih zgradbah n. pr. na Devinskem gradu in videli boste, da jc trd kakor sama kraška skala, saj V resnici ni nič drugega kot apnenec, ki mu jc primešan pesek. Da na kratko ponovimo: apnenec zgubi pri veliki toploti ogljikov dvokis, ter se spremeni v živo apno. Živo apno se izpremeni z dodatkom vode v gašeno apno. To pa se z dodatkom ogljikovega dvokisa pretvori v apnence in vodo. Naj pripomnimo sedaj, da so najnovejša raziskovanja dognala, da jo tudi atom sestavljen (kot molekula iz atomov) iz še manjših delov. Učenjaki iz vsega sve. * ta raziskujejo sedaj način, ka- ko <> zdrobiti* a lom. Ko Se namreč atom zdrobi proizvaja velikansko silo (atemično energijo). Obenem pa se določeni element pretvarja v drugačen element (vsaj približno so to, tako dogaja, kakor smo videli tudi pri molekuli). Omenjena odkritja odpirajo nove poti človeštvu, nove možnosti, ki bodo morda 'že v dogledni bodočnosti netnara popolnoma spreijtonUi člo. veško življenje Pogovor nas Jc zanesel daleč od snovi, ki Jo hočemo obravnavali. Upamo pa da, četudi nam lil uspelo jasno razložiti pojme, da smo vsaj zbudili zanimanje za veličastno pojave, ki jih opažamo v vsem kar nas obdaja. Saj so končno prišli čast, ko bo tudi najprepro-stojši kmečki človek lahko deležen vseh sodobnih pridobitev, ker ni in noče biti več samo slepo mrtvo orodje tistih, ki so ga še do včeraj zadrževali v temi nevednosti in nepoučenosti, samo da bi ga čim laže izrabljali. /. Furlan Novo organizacija strok v okviru Mednarodne sindikalne zveze n;ymoskovskem zasedanju iz-vi-šnega odbora Mednar(xJnc sindikalne zvezo je bilo lani v juniiu načelno sklenjeno, da se organizirajo v okviru zveze mednarodni strokovni oddelki. Po skrbnih pripravah so pričeli ta sklep letos iz-^iati. Mednarodna sindikalna zveza ’0'. razdeljena na večjo vrsto oddelkov, med njimi na 15 indus-trij-tako n. pr. na oddelke za tekstilno stroko, za prevoz (pomorski, železniški, cestni, rečni in letalski), ?a kovinarstvo itd. Oddelki bodo jnieli funkcijo strokovnih zvez, nli-'ovt. člani bodo avtomatično postali elani Mednarodne sindikalne zveze. lanice posameznih strokovnili oddelkov lahko postanejo strokovne "^eze onih dežel, katerih obče sin-■ kalile zveze so organizirane v ednarodni sindikalni zvezi, pa tu-e' -aki, ki bi se za to odločili mimo v^dtralnih organizacij v svojih dr- ^®kdanje mednarodne strokovne zveze ^Strokovni oddelki v okviru Med-. ?Jddne sindikalne zveze bodo ko-V1dminira'i sodelovanje in zaščito j"a*erialnih, socialnih in kulturnih j teresov delavcev in nameščencev vaf- f^dke po vsem svetu. Preučc-vd 1 kodo razvoj industrije in obrti, Planja p'ač, delovnega časa, za-, . Pri delu, podpirale de’avstvo stavkah, vplivale na pravilno ^ Menjavo in porazdelitev delovne ' e> ki se seli iz ene države v dru-rpj organi bodo strokovna kon-( .edca> obči svet, upravni odbor, imštvo in finančna kontrolna ko-""sija. • Mednarodne strokovne zveze so n. Pričele ustanov'jati že v prejš-Ucm* ^kiletju. Tako sta bili usta-, vtieni mednarodna centra a de-in ^CV izdelovanje rokavic in pfpHurodna zveza tobačnili delav-^ v 1871. leta, 18 let pozneje med-vdl°j|na zveza delavcev za obde’a. dpi ^Sdrov in mednarodna zveza Je vcev klobučarjev. Do leta 1913. ijj, b‘to ustanov’jeno Se 24 strokov- iaši mecl dru*im 8rafižka. kro ra c?. knjigoveška, kamnoseška, kc-'dčarska, litografska, mesarska djj' ke tri mednarodne zveze so organizirane po industrijskem <18« 1 ia od narodna zveza rudarjev iev J ’ n'ednarodna zveza kovlnar-t,.> tl893) in mednarodna zveza Bilcev (1894). Proti klavskim interesom t>ii^Sc strokovrie zveze pa niso de’’ V(>likega pomena za svetovni enotVski pokret. Ideološko niso bile le vn,č; Skoraj vse so se spremeni-vb*rokratične aparate, ki so bili žic p 0!1 življenja delavskih mno-hja svojem značaju so bile opor-Poln'! ne ‘n nesposobne, da bi iz-se j.1 e tudi najmanjše naloge, ki so Podajale iz mednarodne de- ,vslce s^j-mo so ob istem času kakor ,vojn0__________ il« ^'do^temokratska Po oazPadle. internaciona Prvi svetovni vojni jc bil leta 1919. mednarodni sindikalni kongres v Amsterdamu, na katerem so bili postavljeni temclii amsterdamske reformistične sindikalne internacionale. V prvih dveh letih so strokovne zveze obnovile svoje delo. Revolucionarne borbe v letih 1917-1918 so izzvale ve'ik preliv množic v sindikate in leta 1921. so mednarodne strokovne organizacije štele 20,3 milijona članov. Največje med njimi-so bile strokovna organizacija kovinarjev s 3,5, rudarjev z 2,6 kmetijskih delavcev z 1,7, tekstilcev z 1,6, prevozniških delavcev z 2,4, kemikov z 2,4 in stavbincev z 800.000 člani. Poleg teh pa je bilo se nešteto majhnih strokovnih organizacij,kakor brivcev (s 1200elani) krznarjev Csl300) itd. Organizacijsko so bile posebno zadnje zelo neurejene. V organizacijskem pogledu je prevladovalo na-cionalno načelo nad mednarodnim. Vsaka včlanjena organizacija je v praksi zastopala interese svoje buržoazne države. To je prišlo posebno do Izraza o priliki velikih stavk angleških rudarjev leta 1921. in 1926., nemških 1923., in* ameriških rudarjev leta 1928. Mednarodni kapital 3e takrat n. pr. premagal angleške rudarje na ta način, da je dvignil produkcijo v ameriških in nemških rudnikih. Zaradi vsega tega je število članov mednarodnih strokovnih zvez z leti upadlo na 13,6 milijonov. V borbi proti mednarodni reakciji, proti fašizmu, proti novi vojni, za enotnost delavskega razreda niso ničesar ukrenile. Njihovi voditelji so delovali v okviru parlamentarizma posameznih držav in so ovirali organizacije, da bi postale orožje delavskega razreda v b(trbi za njegovo osvoboditev. Mednarodna zveza prevoznih delavcev, ki 3e kontrolirala tudi promet in transport orožja ter streliva in mednarodna zveza kovinarjev, ki je kontrolirala proizvodnjo vojnega materiala, nista n. pr. ničesar ukrenili v borbi proti fašizmu, ko se je ta pripravljal na svojo imperialistično vojno. Nove naloge Spričo tega je razumljivo, da se Mednarodna sindikalna zveza ni odločila za obnovo nekdanjih mednarodnih strokovnih zvez, marveč na sovjetski predlog za ustanovitev posebnih strokovnih oddelkov, ki ji bodo neposredno podrejeni. Ti oddelki bodo svetovni sindikalni zvezi omogočili naglo odločanje v vprašanjih, ki zadevajo eno ali druge stroko, preprečili bodo razcepljenost mednarodne sindikalne organizacije, sprostili svetovno zvezo slehernega birokratizma in ji prihranili mnogo izdatkov, obenem pa pomagali voditi enotno sindikalno politiko. Vojni dobički monopolov v Zedinjenih državah Amerike V enem izmed svojih poslednjih govorov na zasedanju skupžčine Organizacije združenih narodov jo vodja sovjetske delegacije A. Višinski navede) podatke o dobičkih ameriških raonopolcfv v času druge svetovne vojne. Dokazal je, da so prav ti dobički eden izmen glavnih vzrokov imperialistične politike današnjih ameriških mogotcev, ki bi radi izzvali novo svetovno vojno. Iz njegovega govora povzemamo: Pretekli sta komaj dve leti in po!, odkar se je zaključila, druga svetovna vojna. Narodi se po vsem svetu tako rekoč niso še niti oddahnili od vojnih strahot, ko se v Ameriki že pojavljajo grožnje z atomskim orožjem Stolpci Hearstevega, Mc Cormycovega in drugega monopol-skega tiska so prepolni propagande za novo vojno. Na sejah skupščine OZN zastopniki »do'arskc demokracije« brezobzirno hujskajo k vojni Proti narodom onih dežel, ki hočejo z lastnimi silami, brez »vehkoduš-ne pomoči« ameriški- gospode zgraditi svojo srečnejšo bodočnost. Spričo konca vojne so posta’i dvomljivi nadaljnji veliki dobički ameriških monopolskih magnatov na Wall-streetu. Ze v prvi svetovni vojni so znašali dobički monopolov v letih 1916-19J8 4,8 milijarde dolarjev več kakor v letih 1912-1914. V treh letih se je takrat število ameriških mi1ijonarjev potrojilo. V času druge svetovne vojne se je peščica ameriških milijarderjev še vse bolj obogatila. Cisti dobički ameriških korporacij so v letih 1940 —1945 dosegli skoraj 63 milijard dolarjev. Povprečno so znašali po 2,5 krat več kakor v letih 1936— 1939. Štiri družbe so svoj dobiček iz let 1936—1939 povečale za 300 do 800%, 9 za 200 do 300 odst-, 14 za 100 do 200 odst. itd. Po nepopolnih podatkih ameriškega tiska so znašali vojni dobički podjetja We-stinghouse Electric and Manifactu-ring Company 1942. leta 487, 1943. leta 769, 1944. leta 836 milijonov dolarjev. Kaiserjcva družba, Ifi je v zapadnih arzenalih ZDA v vojnem času gradila nove tovarne in druge ladje, je dosegja 44 milijonov dolarjev dobička, medtem ko so znašale vse njene investicije 100.000 dolarjev. 22 m i' ijon-v dolarjev, ki so jih ameriški kapitalisti investirali v ladjedelnicah, jim je prineslo 356 milijonov dolarjev dobička odnosno 1600%. Se večji dobički so bili doseženi v letalski industriji, kjer so. v enem samem letu po 5 do 6 krat presegli investirani kapital. Leta 1942. jc pet ameriških družb v letalski industriji doseglo' stokrat večje dobičke kakor v letih 1936-1039, nadaljnjih 34 družb 10 krat, 48 družb pa po trikrat večje dobičke. V razdobju 1939-1943 je vojna industrija povprek povečala svoje dobičke za 145%; v ostalih industrijskih panogah so se povečali za 57 odstotkov. ^'Jci Bogdanovič: Vredno je živeti Doln; ,(;Ulc lCE* ip *-l)'a nameščena v hi1|jC,ri zdravilišču ob morski ilo*' Morje se je penilo in valo. ild .irak je bil topel in nebo je kas,vkasto — jasno. «lni '»ojem oddelku se je novi h Ijj,. osvestil. Vročina je padla *a je prešla. Bil je bled, ust- mu ožgane, dihal je Ho ii ^a*e> <0<-ia še vedno je bil pg« Hab- Prinesli nezavest- so ga 1 ‘a sedaj je začudeno oglcdo. okolico. vam je ime?» sem ga KokU' ■ | ort,, 1° razkril temne oči in MQ‘\ov°i'U ničesar. 'sta]1 se je zdelo, kakor da bi ^tih-5-0 kledojši. , v" Kaže, da je nenv> jc ‘a sestra. 1 rn Sar več nisem vprašala, sa-hv a sem ga in tipala slabo, avUno utripanje. Boinik se je dvignil, nekaj napisal na košček papirja in mi ga izročil. »Zdravnica, ne izgubljajte časa z menoj . . Ce so vam potrebni, vam jih napišem. To bo poslednje delo v mojem življenju ...« »Zakaj poslednje?« Mrko me je pogledal in v njegovih očeh sta bili strašna praznota in tista hladna težnja po smrti. Nisem mogla strpeti. Vsa prevzela šem odšla. »Taki končajo s samomorom,« sem rekla medicinski sestri in odredila večji nadzor. Teden dni pozneje mi je izročil svoje pisanje. Zvečer po delu1, ko sem legla na trdo posteljo, sem ga pričela brati. .. .»Razumem vaš trud. Zdravniku je potrebna zgodovina bolezni. A jaz sem človek, ki je obsojen, na smrt, popolnoma navaden člo. vek, s čisto vsakdanjimi slabostmi. Potrebno je, da povem na papirju, česar ne bom nikoli več povedal z jezikom. Mogoče pride za tem kmalu to, kar se imenuje smrt, a jaz bi ji rekel rešitev. Ne vem, od kod bo prišla, najbrže iz mojih lastnih rok. To ni izmišljotina. To je resnica, prav tako kruta kakor smrt. Ko prečita te do konca, se uverite, da življenje s svojo radostjo, bolečino in tegobo nima več nobenega smisla. Mogoče vaša spočita in jasna misel ne vidi v lem ničesar razen naravnega teka dogodkov’ in njihovih posledic. Tudi to bo prav. Rodil sem sp v velikem mestu N. v družini glasbenika in sklada, telja. Od detinstva so me obkro. žali sonce, morje in ljubezen roditeljev. Doraščal sem vesel in zdrav? Oče in mati sta razmišljala, kam bi z mojo znatiželjno, živahno naravo.' Mene pa je od zgodnjega de-tinstva vleklo k umetnosti. Strastno sem čital in vneto poslušal Beethovnove sonate,, opere Cajkov. --kega in Glinke. Kmalu sem pričel igrati na kla- V drugi svetovni vojni se je konkurenca med posameznimi družbami silno zaostrila. Podjetja, ki niso proizvajala za fronto, niso prejemala surovin ne industrijskih strojev ne delovne sile.Zaradi tega sta se proizvodnja kakor tudi kapitai naglo koncentrirala. Tako so monopoli združili v svojih rokah nad 2 tretjini vseh vojnih dobav (67,2% v vrednosti 173 milijard dolarjev). Ameriška vlada je monopolskemu kapitalu nudila vso pomoč. Z državnimi sredstvi so zgradili 2600 velikih tovarn v vrednosti 15 milijard dolarjev, ki so jih v Pasu vojne izkoriščala privatna podjetja in so jih sedaj ob koncu vojne prodali v brezcenje. Vlada ni ničesar ukrenila, da bi preprečila propast nad 2 milijona srednjih in manjših podjetij, ki jih je konkurenca monopolskih družb zadušila. Vojna je prinesla ameriški finančni oligarhiji ogromna bogastva. Leta 1941. je bilo v Ameriki 30 družb z g avnicami preko 1 milijarde dolarjev, 1944. že 40. Tem družbam je na čelu znanih 60 družin, med njimi Morgan, Coon-Leyb, Rockefeller, Mellon in Dupont. Premoženje Rockefellerjeve družine se jc povzpelo preko 2,5 milijarde dolarjev, Morganove celo na 77,6 milijarde, Coon-Levbove na 10,3 milijarde dolarjev. D< 'arska demokracija se pri svojih kupčijah ni prav nič ozirala nc na socialne ne na nacionalne momente. Znano je, da je prav ona dolgo časa zavlaPeva'a organizacijo druge fronte. Preko generala Franca jc sredi vojne dobavljala nacistom surovine in vojni material za vojno proti zaveznikom. Vojna je končana. VVallstroet se odaj bori za tržišča. Cene umetno dviga, b'ago kopiči v .skladiščili. Trgovina pa na notranjih tržiščih upada, ker neprestano nazaduje kupna moč prebivalstva. Prav zaradi tega se je ameriška imperialistična po. litika v zadnjem času tako zelo zaostrila. Kljub vsemu ameriški izvoz poda, ZDA se bližajo neizbežno veliki gospodarski krizi, iz katere a-meriška finančna oligarhija ne vidi drugega izhoda kakor vojno, ker sc svojim dobičkom pod nobenim pogojem noče odreči. Sindikat na mladinski progi Dela na mladinski progi se bližajo koncu. 27. oktobra ie.bil docela dovršen veliki vranduški predor 11 dni pred do1očenim rokom, in že na več kot 220 km proge so tiri položeni. Dokončujejo se dela na postajah. , Tudi sindikalna organizacija je v svojem okviru sodelovala pri gradnji te edinstvene proge. Na vsej progi je delovalo, 16 sindikalnih podružnic, ki je bilo v njih organizirano vse strokovno delovno osebje, med katerega pa je spada' tudi znaten del mladincev. Sindikalno organizacijo na progi je vodilo posebno tajništvo, ki je imelo svoj sedež v Zenici. Organizacijska struktura podružnice se je v celoti skladala s strukturo sindikalnih organizacij drugod, le s to razliko, da se je razširilo njeno območje na celo vrsto krajev na deset in več kolometrov daljave. Kakor je bila vsa proga razdeljena na sekcije, tako je imela v glavnem vsaka sekcija tudi svojo posebno podružnico Kakor so se sekcije delile na odseke, tako so imele podružnice tudi svoje pododbore in ti zopet svoje sindikalne skupine. Posamezne večje delavnice so imele svoje lastne sindikalne podružnice. Zaradi velike teritorialne razsežnosti je bi’o delo v posameznih sindikalnih podružnicah znatno o teženo. Kljub temu so z uspehom izpolnjevale svoje naloge. V veliki meri je k temu prispevalo silno delovno navdušenje mladine, ki je zajelo tudi člane sindikata. Rezultat je bil ta, da so sindikalno organizirani delavci presegali delovne norme, prevzemali vedno večje obveznosti, prihranili na materialu itd. Samo v teku 15. dni so kovači na 7. sekciji povečali proizvodnjo spojk za 25%. Posamezni delavci so postali novatorji in udarnik-i. Sindikalnim organizacijam na progi je uspelo ustvariti'sijajno sodelovanje delavstva z mladino tako pri delu kakor tudi na kulturno pronvetnim podrcvVju. Tudi odnos med delavci in inženirji je bil odli- •*žen. Na skupnih posvetovanjih so mnogo pripomogli k nadajnjim u- spehom pri delu. Sindikalne organizacije na progi so mnogo skrbele za delavsko prehrano in stanovanje. Prav na njihovo prizadevanje so bile menze dobro urejene, hrana izdatna, stanovanjsko vprašanje tt-godno rešeno. Člani sindikalnih organizacij so na progi vodili ce'o vrsto mladinskih strokovnih točajev. Specializirani delavci in inženirji so usposobili mnogo mladincev za razna strokovna dela. KANADSKI SINDIKATI v borbi za osnovne pravice Na letni konferenci kanadskega Trade Uniona v Ottavi so delegati sindikalnih podružnic odločno zah. tevali, da vlada čimprej uredi stanje de avcev, s tem da določi minimalne mezde, da predpiše dvotedenski letni dopust za vse delavce, da uredi zakon o politični svobodi in neoviranem delovanju sindikalne organizacije. Kanadski sindikat) se bore tudi proti stalnemu naraščanju cen in zahtevajo, da vlada malo ukroti vedno bolj predrzne dobičkarje. Iz vsega tega je razvidno, da se morajo tudi v »zlati« Kanadi de. lavci še boriti za svoje najosnovnejšo pravice. To so potrdili tudi de avci, ki so se pred nedavnim vrnili iz Kanade v svojo domovino Jugoslavijo. Od vsepovsod NOV MOST CEZ DRAVO je bii pred kratkim zgrajen v Selnici pri Mariboru. Zgrajen je bil v treh mesecih. Most je dolg 132 m, širok 6 ter 15 m nad vodno gladino. ODLIČNIK IN DVAKRATNI U-DARNIK, mornariški tehniški strokovnjak Peter Sakič, ki deluje na Reki, je izumil naprave, s katerimi je mogoče prihraniti 27% premoga pri parniških kurilnih napravah. vir in moji starši, ki jim je bila glasba poglavitno v življenju, so me vpisali v glasbeno šolo. V meni pa ni bilo posebnih sposobnosti in bil sem srednje dober učenec. Ne rečem, da me glasba ni mikala, a bilo je v meni še nekaj drugega, česar si nisem mogel pojasniti, le slutil sem, da je to igralska umetnost. Na očetovo priporočilo so me sprejeli v konservatorij. Toda kljub temu nisem opustil svoje nakane in se vpisal naskrivaj v dramsko šolo. Od tistega trenutka svojega zanimanja nisem več po svečal glasbi. Razumljivo je, da so pos'ali moji glasbeni uspehi vodno slabši. Četrto leto sem povedal staršem, da me glasba ne mika, da hočem postat] umetnik besede. Oče je smatral mojo odločitev za višek lahkomiselnosti in zahteval, da končam konservatorij. V razburjenju sem odpotoval v Moskvo, kjer sem dovršil svoje študije in bil na mošeen v enem izmed moskovskih gledališč. Za mladega človeka je bilo to mnogo. Pričela se je nova doba mojega življenja. Ne bom se ustavljal ob svoji ljubezni in poroki. Tak zakon bi imenoval nesrečen. Ko se mi je rodil sin, mi je bilo, kakor da mi ni enakega, a jaz, ljubljenec .sreče, sem stremel kot sokol v višine, k umetnosti. V delu med tajnami umetniške besede, sem skoraj dosegel umetniške uspehe. Imeli so me za nadarjenega in zaupali so mi odgovorne vloge. Tovariši so me ljubili zaradi veselega, odkritega značaja. Sreča je bila v mojih rokah. V začetku vojne sem šel s svojimi tovariši kot prostovoljec na fronto. V težkih borbah me sreča ni zapustila. Prekalil sem se in bil odlikovan. Leta 1942. so nas Nemci obkolili ir mene, ki sem ležal v nezavesti, so odpeljali v ujetništvo. Ko sem se zavedel, bi se bil končal v izbruhu besa. Toda orožja ni bilo. Priklenjen sem bil na posteljo. Strašen občutek, da ti niso vzeli ie orožja in obleke, temveč tudi sonce, zrak, prostost! Včasih mi je b'lo, kakor da Sem umrl. Takrat (Dalje na 12. strani.) in sadjarske zadruge Naš zadružni tečaj MIRKO: Potrebna pa bi bila sadjarjem pomoč tudi za ti, da bi m jim olajšalo delo in pritrdit čas. To velja predvsem pri nuienju sadja. pri njegovem zbiranju in prodaji. Da bi pa vse to dosegi), bi se bilo treba organizirati, morda v sadjarskih zadrugah, ali vsa’ v sadjarskih odsekih pri če delujočih kmetijskih odnosno okrajnih zadrugah. DRAGO: Dobra misel! \ kakšna naj bi bila predvsem n<>i iz a teh zadrug? Kmečke obdelovalne zadruge Naloge saajarske zadruge MIRKO: Skrbeti bi morale, ka kor si že sam dejal, najprej za strokovno izobrazbo naših adjarjev, za strokovno vodstvo in nasvete, kako naj bi sj nabavljali sadno drevje in ž njim ravnali- Daiati pa bi morala tudi pobudo za ure jan h: drevesnic ali pa bi jih kar sama uredila v svojem okviru, ko' ikor (trzava ne bi skrbela zanje na svojih kmetijskih posestvih, kjer bi ustanavljala tudi sadjarske postaje. DRAGO: 2e res, a se mi zdi. da bi morala biti naloga sadjarskih -zadrug vse bolj obsežna. MIRKO: Naravno! Saj še nisem niti naštel vseh nalog take zadruge. Sadjarska zadruga bi morala graditi tudi sušilnice, kjer bi člani skupno sušili svoje sadie in si s tem prihranili mnogo časa in stroškov- Nabavljala bi orodje, umetna gnojila, škropila in druge potrebščine ter jih delila med člane. Njena glavna naloga pa bi bila tipizacija sadja Ko bi preučili podnebne in talne razmere in bi uporabljali gnojila, ki ustrezajo tem razmeram kakor tudi posameznim vrstam sadja, bi dosegli še vse večje do hodke v našem sadjarstvu. Sadno drevje dandanes sadimo tja v en dan, brez načrta in nič ne upoštevamo ne podnebja ne tal. -Cadruga bi z organi/a- DRAGO: Tako torej! se morala tedaj baviti cijo zbiranja vsega mogočega sadja, tudi jagod, borovnic, robidnic itd-MIRKO: Seveda, z vsem. kar je v -/.vezi s sadjarstvom. DRAGO: Potemtakem bi morala organizirati še sadjarske tečaje, zbirati tečajnike in jih pošiljati v take tečaje, tako da bi se po končanem izobraževanju lahko res po svetili sadjarstvu že kar doma ali pa da bi nadaljevali svoje šolanje. MIRKO: Ti se pa res z vnemo zavzameš za sadjarstvo! Saj le tako tudi edino prav. Stanko Cok (Nadaljevanje sledi.) Teh vrst zadrug kot delovne kolektive v kapitalističnem sislemu pri nas na Tržaškem ozemlju skoraj ne poznamo. V raznih razdobjih in krajih so se že večkrat ustanovi e, a doslej niso mogle zdržati in doseči svojega namena, ker jih kapitalizem ni trpel poleg sebe. Kapitalizem dopušča le ono vrsto takih gospodarskih organizacij, ki služijo enakemu vil ju kakor on sam. torej izkoriščanju šibkejših, ali pa Uveč-jem takih, ki njega samega ne ogrožajo. Ce bi se take gospodarske organizacije zelo razmnožile, bj to pomenilo njegov konec. Po zmagi delavcev in kmetov v ZSSR se je jel ta tip zadrug v Sovjetski zvezi naglo širiti. V državah Vzhodne in Južnovzhodne Kvro-pe so kmečke obdelovalne zadruge najvažnejši tip zadruge, ki jim ljud- stvo in ljudske oblasti pripisujejo nad vse velik pomen za uspešni razvoj kmetijstva. Največji razmah so zavzele kmečke odbelovalne zadruge v Bolgariji. Pa ludi v na-ih krajih so se pojavile le vrste zadrug, j Ker so nove, ne bo odveč, da pri- kažemo podrobneje njih značaj ustroj. Njih naloge Cilj kmečke obdelovalne zadruge sistemu vole- je skrčiti delovni čas in povečati proizvodnjo ter poleg tega zboljšati kakovost pridelka po obrata. Posamezni kmetovalec si ne more . nabaviti potrebnih strojev za obdelavo svoje zemlje. Stroji bi se mu tudi ne izplačali, ker jih v večini primerov ne bi mogel v celoti iz.- DELO IN USPEHI sindikalnih podružnic v Bujščini mogel koristiti; obseg posestev naših kmetov je za strojno obdelavo vse premajhen. Zaradi tega so se začeli Zadružna centrala DRAGO: Prav tako je! In poleg tega bi zadruga imela važno naloga, da najde tržišče, da zbira in razpošilja sadje, da ga vlaga v zaboje in košare, kakor to zahtevalo higienski predpisi -n potreb? rodolr-nega tržišča. Prav mnogo je rd te ga odvisno, v kakšni obliki in premi se sadje pojavi na trgu. Prav to mnogo zale.’" Dri njegovem slovesu. MIRKO: Vse te pa je mogoče doseči le z dobro organizacijo- Nrtj-prikladnejša organizacija *a nas pa je prav zadruga, a!:-, nočemo, da bo glavni dobiček sadjarstva končal v žepih prekupčevalca in špekulanta. DRAGO: Pa morda no bi bile t» naloge za podeželske zadruge vendarle malo pretežke? MIRKO: Podeželske zadruge bi si morale prizadevati, da sc usianovi posebna centrala za zbiranje sadia. ki naj bi vodi'a tud: nadzorstv, nad vso- sadno letino. V vsakem okraju ali okrožju bi se jnoraUi urediti tudi skupna skladišča. Sindikalna organizacija v Sujš-čini postaja vedno bolj delavna. Kmetje sami sc obračajo z velikim zaupanjem na svojo sindikalne podružnice V sindikalni podružnici so večkrat odpravi marsikatero nesoglasje med kmeti brez sodnijo in odvetnikov. Tudi za popolno in pravično izvedbo agrarno reforme imajo kmetijske podružnice Enotnih sindikatov mnogo zaslug. Večkrat razkrinkajo brezvestne veleposestnike, ki še poskušajo izkoriščati kmeta, opozarjajo na morebitne nepravilnosti in napake ter posredujejo v tem smislu pri ljudski oblasti. Prav sindikati so razkrinkal' pri tšv. Lovrencu brata Jugova«, ki sta še zahtevala polovico pridela in strašila bivše kolone, prav tako v Kar-šetah, kjer ro hoteli Krevatin Peter, lastnik 90 ha zemlje, in oba Martinčiča hoteli še 'nadalje ohraniti srednjeveški sistem. Sindikalne podružnico se ostro borijo tudi za odpravo kmečkih hlapcev odnosno za zboljšanje njihovega stanja. Po starem načinu jc moral človek garati ves božjt dan skozi vse leto za uekaj stotov koruze, pšenice, za nekaj litrov olja in nekaj sto lir. To je prav: ostanek suženjstva, ki ga sindikalne organizacijo polagoma odpravljajo. V mestecih skrbijo podružnice za zboljšanje plač in delovnih razmer posebno obrtniških vajencev in pomočnikov. Ker je bilo istrsko ljudstvo skozi cela desetletja zatirano je treba sedaj dvigniti njegovo zavednost, čin za skupnost in zbuditi v njemu borbeni. proletarski duh. Zato skrbijo sindikati, da se kmet in delavec tudi moralno in kulturno dvigneta. V Novem gradu je bil na pobudo E-notnih sindikatov otvorjen tečaj za kmetijstvo, da dvigne strokovno znanje tamkajšnjega kmeta, da bo Imel pri svojem delu več uspeha ob manjšem trudu. Enak tečaj je tudi v Urnami. Sindikalne podružnico so se obvezale, da bodo zboljšale poslovanje in administracijo v svojih uradih, da bodo dvignile ideološko m kulturno raven kmečkega in delovnega ljudstva ter da bodo organizacijsko povezala preko 6000 ljudi. Ustanovil: bodo tudi mladinske sindikalne-odbore v Bujah. Umagu in Novem gradu- Težave v Bujščini so velike, toda uspeh: dela sindikalnih podružnic so posebno v zadnjem' času razveseljiv, in vso kaže, da se bo lahko še mnogo naredilo, tako da bo delavcu kot kmetu življenje, -ve nrijetno kmetje združevati v zadruge m vključevati vanje tudi svojo zemljo kot deleže. Tako nastajajo velike vezane površine, ki jih je mogoče obdelovati s stroji. Kmetovalcu se zmanjša njegov trud, poveča njegov pridelek. Z dobavo orodja in vprežne živine ali strojev je bilo pomagano vsem Kmetovalcem, ki niso imeli vsega raznovrstnega orodja ne lastne vprežne živine. 1'osialo pa je potrebno. da se združi tudi vsa ostala živina, tako da jo bi bilo mogoče skupno krmiti in porabiti tudi gnoj v skupno korist zadruge. Organizacija dela in poslovanja Poleg tega oddaja vsak član zadrugi tudi svoje delo ter deto de-lazmožnih članov svoje družine. Delo se plačuje po delovnih normah. Delovni člani zadruge so organizirani v brigadah. Ta razdelitev delavcev v brigade traja za dobo enega kolobarjenja (7 let), pri živinorejskih zadrugah pa za dobo treh let. Stanko Cok (Dafie prihodnji1"). boli Odgovorni urednik 2AGAR BOŠTJAN Tiskala Zadružna tiskarna v Trstu. Sadjarstvo O važnem vprašanju našega sadjarstva objavljamo v naslednjem in v poznejših nadaljevanjih razgovore, ki sta jih imela dva naša sadjarja in ki bo nedvomno utegnil zanimati vse naše sadjarje. DRAGO: Zdravo, Mirko! MIRKO: Zdravo, Drago! Kam pa ob takem vremenu? DRAGO: Pravkar sem bil za vasjo in sem si ogledal sadno drevje, pa sem tnalo razmišljal o njeni Prišel sem do zaključka, da se za sadjarstvo vse premalo zmenim, i. tn vendar je znano, da ima n:;'-kmet precej dohodkov od sadja. Premalo skrbimo za to važno panogo našega gospodarstva. Večina ljudi se spomni na sadno drevje šele, ko je treba pobirati plodove, nič pa jih ne briga ne sajenje ne čiščenje in cepljenje, a še man; postavljanje drevesnic, loj šele. da bi se zanimali za tipizacij.? sadia. Vprašanje izobrazbe MlftKO: Res je, Drago, prav imaš. Imamo sicer tudi napredne kmet.-, valce, ki skrbijo tudi za svoje sadno drevje, toda takih je malo in so kakor bule vrane. So tudi taki, ki uživajo, če imajo na svojem vrtu kako lepo hruško boljše vrste ali posebno Vrsto češnje, breskve, jablane, marelice, toda to je vse premalo, če pomislimo, da so pri nas oednebno terenske in gospodarske razmer > tako ugodne za razvoj sadjarstva. DRAGO: Da, do-' Pri Vsem tem pa zahteva sadjarstvo manj dela in daje sorazmerno več dohodkov kakor marsikatera druga panoga našega kmetijstva. Vsekakor ji je treba posvetiti več skrbi kakor doslej. Naši kmetovalci se pritožujejo, da nimajo časa, da bi se bavili Še posebej s sadjarstvom, a se mi zdi, da .jim manjka strokovnega znanja bolj kakor pa časa. Zgodilo se it, da mi je neki sosed priznal, da ni vedel, da je treba sadno drevje škropiti v zgodnji pomladi. Slišal 'sem tudi več kmetov-, posebno mlajših, da ne znajo cepiti sadnega drevja. Res je bila izobrazba doslej druga stvar. In vprašanje izobrazbe MIRKO: 2e prav, a kako naj vsemu temu odpomoremo? DRAGO: Moje mnenje je da se moramo najprej strok.vvno izobraziti v sadjarstvu. Dajati si moramo drug drugemu dobre nasvete. Poleg tega pa si bo treba skupno nabavljati sadno drevje, umetna gnojila, škropila, žvepleno apneno brozg'.', arborino, tobačne izvlečke, tobačni prah, škropilnice in drugo orodje Vredno fe živeti (Nadaljevanje 2 II. struni.) Sem zatrl misel in ustavil dih, kajti dihanje in misli, vse je bilo tam brez pomena. Kot ujetnik sem pričakoval zasmeha, toda nasprotno, ravnali so z menoj uljudno in izredno ljubeznivo. Rane so se celi fe in pričel sem hoditi. Nekega dne 6o me poklicali v zdravniški kabinet. V njem sta sedela dva nemška častnika. V pogovoru z menoj sta lomila ruščino in popolnoma v redu sta končala akt z označbo mojega poklica —- mojster umetniške besede (gledališki igralec). Nato sta mi zastavila nekaj vprašanj o razporedu naših edinic. Odklonil sem odgovor. Tedaj sta mi pledlagala, naj nastopim na radiu V ruščini s programom, ki mi ga bodo oni določili. Tudi tn sem jima odbil. Zvečer mi je bolničarka ljubeznivo prinesla zdravila. Brez. pomisleka sem jih izpil do dna. Kmalu nato me je prevzel občutek strašne zaspanosti in nemoči. Prišli so bolničarji, me položili na nosila in nekam odnesli. Drugega se ničesar več nisem zavedal. Tisto jutro po narkozi sem se počutil slabo. Grlo sem dihal. lotila zatečena. Težko sem dihal. Toda osebje... Z injekcijami so mi beznivo... Z injekcijami so mi lajšali bolečine. Sestra mi je po kapljicah dajala vodo. Zaradi morfija sem ves čas prijetno dremal. Peto noč mi niso dali več injek-etije. Leže v postelji sivdi vzdihov ranjencev .sem nenadoma zacutn da nimam jezika. Ta občutek le bil tako močan, da sem takoj previdno potipal z rokami svoja usta. Otipal sem jezikov koren,, še beleč in zatečen, in nenadoma sem pridržal dih, zaka.šljal in izpljunil strjeno kri. Groza me je spreletela do mozga. Okoli mene so stokali in se dvigali ranjenci, men| pa je bilo. Kakor da bi nehal živeti. Ničesar nisem občutil razen strašne praz. note. In čudno, nisem verjet temu, kov se je zgodilo. Nekega dne, ko sem že preživel nesmiselnost svoje nesreče in strah pred dejstvom, da nimam več je. zika, so ini z ljubeznivim nasmehom izročili potrdilo, da sem vojni ujetnik, ki je po Hitlerjevi milosti izpuščen v Sovjetsko zvezo. Sel sem mimo vasi, gozdov in polj. 2ene so m j dale kos trdega kruha ali čebule. V gozdnem mraku sem legel na vlažna tla, nato sem v bojazni bežal naprej in zde. 1» se mi je, da je vse v brezumnem begu: drvesa, krpe neba in zemlje. V glavi mi je krožilo, padal sem, se znova dvigal in bežal. Samo eha misel se mi je zagrizla v možgane: povedati v domovini o strašni operaciji, povedati za vsako ceno. .. Sel sem naprej in hodil sem že po sovjetski zemlji. Spominjam se, da sem padel na rodno grudo. Kaj se je zgodilo z menoj in kako sem pričel k vam. se ne spominjam. Zdaj ni več v meni tiste temne bojazni. Ni je. Videl sem življenje in smrt. Doumel sem. da sta človeštvo in svet še zelo mlada, če ne razumeta, kaj prinaša fašizem, 'rake strašne muke pripiavlja človeštvu, kako brezumno se pripravlja na uničenje vsega mladega človeštva. To bi hotel povedati vsemu svetu, a nimam jezika. Zdaj ste se prepričali, da moje življenje nima nobene vrednosti. Ivan Mihaj-lov. Komaj se je zdanilo. Topel ve. ter je vel skozi okno. Morje je bilo tiho in temno. Strašna povest se je končala. Sele tedaj sem opazila, da jočem. Predstavljala sem si obraz tega velikega mučenika, njegove čudovite, tihe, žalostne oči in bledo, mirno lice. Drgetala sem ob misli na to, kar je preživel. Pretekla sta dva meseca. Pomlad je prinesla sončnega zelenja. Le Mihajlov je bil kakor prej žalosten in ravnodušen do življenja. V iška, nju poti, po kateri bi ga izpeljala iz slepe ulice, sem izbegovala srečanje z njim in z vprašanji, ki jih stavi bolnik zdravniku. Z vsem srcem sem težila, da bi mu pomagala. Ta moja silna težnja je rodila v meni vero v. srečen izid. Vedno krepkejše niti so me vezale z njim in 7, vsemi ostalimi. Te niti nas ve. žejo trdno, za vedno. Zvečer sem šla v oddelek, prisedla k Mihajlovu in mu stisnila roko. »Ivan Sevgejevič. « sem rekla, »nocoj je tako lep večer. Napravite mi uslugo in zaigrajte kar koli na klavir«. 7. zadivljenim pogledom mi h nemo in nepričakovano pritrdil Skupaj z nekaterimi ranjenci snjo -ga obkrožili. Pričel je igrati. Zaigral je nekaj stvari Griega in Chopina, a nato ga je prevzelo in pričel ie popolnoma neznano melodijo, Čutila sem pravj vihar bolečine, stokov in ihtenja; čutUa sem, kako stiska železje veriga živo srce in kako umira. Nekaj : e je zganilo in te poneslo v silnen: begu, grmadilo drugega na drugega kot ledene plošče. Iz tega so vsta jali brezumni kriki, vzdihi in .m hi ropot. Svet se r ši, človeštva umira. Močan in strašen p, tok ao. si ruševine v brezdanje brezdno Le listo silno hotenje po smrti o-staja . . . Počasi sem prišla iz odrevenelosti. Ne glasba, temveč hipnotizne sanje so rasle pred menoj in pred vsemi, ki so poslušali. iPied vsemi pravim, kajti nekdo si jc zakril obraz in jokal, drugi so bili bledi in mislili vsak na svojo stvar. Nihče ni zadržal Mihajlovu. ko je z vso silo vstal in se ovcdel. Stopila sem k njemu. Ležal je s ši. reko razprtimi očmi. Nova sl rasi in'trpljenje sta bila v njih. »Igrali sle kol velik umetnik. Hitler vam je izruval jezik, a u-metniškega srca ni mogel izruvati, (sovražnik se jc osramotil, a pustil je dragocenejši zaklad vaše srce in voljo, ki je silneša od smr--M. Zdaj morate izpolniti vaše sanje: povedati vsemu človeštvu o grozotah fašizma, povedati brez jezika, 7. glasbo. Veni, da bodo tipke oživele v vaših rokah, govorile v vseh jezikih svetu in narodi va> oodo razumeli«. Na obrazu se je nekaj zganilo, ustnice so se zdrznile, oči so se zalile s krvjo in privrele so iz. njih solze prve solze. Gnetel je bla. zino in ihtel kot otrok. Nisem g« mirila, kajti bilo mi jo jasno, da mu ta notranji vihar in te solze pomore j o bolj od zdravil. »Končno se je utrgalo. To je naj' bolje.« je rekel tiho ranjenec, Jri je šel mimo in je opmnil drugega' naj bo tiho. kakor da bi sr dogajala skrivnost. .Odslej je Mihajlov igral v.salt d,-»n-V njegovih velikih sinjin orel: '/ živela ljubezen do življenja. V a k dar. se je zbirala okoli kiavjrj skupina pohabljenih in pozabljala vojno, na bolečine v -/.olinljenih kosteh, jame iztečenih očeh. Mihu!' lov ni igral ne Griega ne Chopin3' Tu nemi muzikant je igral o sebi' o .svojem trpljenju, o trpljenju te’ kih, kakor jc on. In vsakikrut :I1 bili zvoki toplejši, razuinljiveši f1 bližji. Vsakufat st. je dvigal noV’ val čustev, nove v bolečini očišci' ne misli. Rasla je njegova slava. Prešlo je nekaj mesecev. Poslovila sem od svojih bolnikov, čic daj sem bila uverjena. da je ■'i*1 po življenju zažarela v nem žark® in neugnano. Ncdavo sem dobila pismo. Piš3' mi je o sreči in razcvetu svojcu1* talenta, o sili, ki je premagal3 smrt: »Vsi razumejo jezik moj* glasbe. Jočejo sc kakor otroci«. Prečitula sem te vrste in s pozo*' la: »Vredno je živeti«. Iz ruščine prevedla Mara Samsa