------ 13------ O Rojenicah. Že se je velikrat v „Novicahu o Rojenicah govorilo in to kar je bilo tukaj povedanega, je po nemški napisal gosp. prof. dr. Klun v „Oesterreichische Blatter fiir Literatur und Kunst" Nr. 47. in 48 leta 1857. Temu je dodal posnetek iz povedanega in nekoliko opazk in tolmačenja oziraje se na nemško mitologijo. Najpred je overgel izreko Jakopa Grimma: „die Slaven entwickeln keine Vorstellung von den Schicksalsgottinen", ker imajo Slovenci tri verste osodnih boginj. Potem je overgel gospod Terstenjakovo izpeljavo Rojenic od andiškega R a g i n i, ker Rojenica je izpeljana od glagola roditi, in pomeni tedaj v prenesenem pomenu žensko bitje, ki je z rojencom ali rojenko v zvezi, in se imajo Rojenice za toliko zmatrati kakor nemške „n o r n i" (Grimm. Myth. I. 376—388). Razun Rojenic je tudi omenil: ž e-likžene in bele žene, in misli, da so želikžene enake z nemškimi „Wunschweiber" (Grimm. Myth. I. 391 in 400). Iz tega, pravi, se vidi, da si Slovenci osodne boginje več-verstno mislijo in predstavljajo, le da se do zdaj za to stvar nobeden menil ni in da so si pripovedke samo doj-nice in predice pripovedovale. Za tem oznanja to, kar se je v „Novicah" od Rojenic govorilo, in k mnogo pripovedkam, v kterih je od Rojenice govorjenje, pravi po pravici, da je Rojenica z Vilo zamenjena. Te opazke so večidel dobre, le opazki pri 5. pripovedki, ki sem jo v „Novicah" v 47. listu 1857 ob kratke m io v knjižnem jeziku povedal, ki je pa v M i k 1 o-sicevem delu: „Slavische Bibliothek" II. B. popolnoma in v horvaško-siovenskem narečji natisnjena, ne urnem, ker ne vem, kako je bilo mogoče ponemčiti besede: 5)če ne bo vzel Vilinskega kralja hčere" takole: „wenn er nicht die Tochter des Vilki nskischen Koniges heirathet"; le to se mi čudno zdi od kod je ta k prišel, da se je iz tega mogla po tem takem napraviti gotovo napčna opazka: solite unter dem „V i 1 k i n s k i s c h e n K 6 n i g e" der in den nordischen Sagen vorkommende Heldenvater V i 1 k i n u s gemeint sein ? (GrimnVs Mvth. B. I. p. 349) Vilinski kralj ni nič drugega kakor: der Konig der V i 1 e n. Tudi to se mi ne zdi odveč, da povem, da nekoliko razločka se mora delati med narodnimi povestmi med Slovenci na Kranjskem in med temi na H o r v a š k e m. Sklep storij na Kranjskem je res večidel: „men' so pa dal' iz fingrata (ne naprstnika) jest', 'z rešeta pit', pa z lopato po rit1." Pri Slovencih okoli Varaždina tega sklepa nisem dozdaj še slišal. Naj navadniši sklep je: „i pil sem iz pisanoga vrčka, da mi i dendenes rit frčkau; ali pa: „i napravili su velike gosti kaj je bilo 'sem za dosti"; ali: „ta naj ide v koš gde" „jih ima još" i. t. d. Da se pa ta del slovenske mitologije bolj in bolj do-žene, donašajo domoljubni možje od časa do časa iz raznih strani slovenske dežele prineske. Nate tedaj še nekoliko pripovest izVaraždinske okolice, kar sem znova o ti stvari zvedil, in to tako kakor narod pripoveduje v horvaško-slovenskem narečji, kakor je treba, da se narodne stvari zbirajo. 1. Tak je bil jenkrat jeden kral koji je ne imel dugo sina, Onda se dogodi da se je na jenkrat sin narodil, a to je bilo njemu jako drago. On nam da velike gosti napraviti, i koj god je k njemu došel je dobro došel. Dogodi se da su došli na večer kasno dva bogci, i oni su dobili piti i jesti, i onda su vu stali zaspali. Ponoči na jen put odpre se stala a nuter dojdu tri belo oblečene žensk e a to su bile S u j e n i c e. Prva od ovih Sujenic veli: kaj bu ovo dete? naj bu soldat; druga veli: ne, naj bu general; a tretja veli: ne, ne gon, gda bu dvajsti i dve leta star, onda naj vubije svoju mater in oca. Vu jutru se stanu bogci, najeju se, dojdu vu hižu pak su govorili: joj joj! da bi vi znali kaj ovo vesele znamenuje, vi bi se pla-kali. Oni su mordi pred kralom povedati kaj je to. A mati se je onda na veke nad sinom plakala. Gda je vre sin odrasel pital je mater, zakaj se plače. Ona mu pove da bude svoje stareše zaklal. Na to sin veli: a ja, ja ne bum zaklal jih. Onda misli, misli kak ne bi stareše zaklal, pak ide z doma, pak dojde v jednu šumu da se tam vužge da ne bu onda moral zaklati stareše. Zakuri si drva pak se rezkuraži pak skoči v ogenj, i onda je tam zgorel; ali srce je ostalo čisto celo, i ona je jako dišalo. Onda je išla jen put jedna bogata či onud pak je išla glet to srce, i kak je podehnula mam je onoga istoga sina porodila. Onda on isti sin je pak rasel i bil je jako spameten, pak je štel iti jen put dimo starešom svojim prvešem. I došel je i tam je živel. Onda jen put na večer gda je išel nekam z doma, bilo mu je rečeno da mu doma kradu. On brže bole dimo pak zeme sablu dol iz stene pak počne cepati ž njum po posteli gde je njegov prveši otec to je kral i kralica, mati prveša, ležala, i tak je jih scepal i vmoril. Kaj god mu je bilo sujeno ono je i včinil. 2. Bil je sejem vu lastovitem mestu pak je onda išel jeden mesar na sejem, pak ga je noč zastigla pak je onda moral prenočiti pri jedni hiži, a čez onu noč se je naro-dilo jedno dete. Taki došie su Rojenice i prorokuvale su mu. Jedna je rekla da bude pop; druga: ne, — neg ne znam kaj mu je prorokuvala, — a tretja je rekla, da se bude vužival blaga ovoga mesara. A mesar je to čul pak si je mislil, da kak bi to moglo biti da bi se ov moga blaga vužival? A on se je v jutro rano stal pak se je na put odpravil pak je ovo dete v žep del, pa gda je mim plota išel pak je to dete na kolec napičil kre puta. A on je mislil da je za istinu napičil, a ne je, neg samo za povoj nateknul. Na to dojaše njegov sused za njim a vidi dete na kolcu. Zeme to dete pak se povrati dimu pak si je odhranil. A ov, koj je nabol, imel je drugo leto dete, i ovi obadva su zrasli pa su se oženili, i tak se je vuživalo blago toga mesara kak mu je bilo i sujeno. 3. Bil je jeden muž pa je imel s svojum ženum dete. A gda ga je imela onda su došle S u j e n i c e sudit mu kaj bu iz njega. A tam je bil jeden bogec i vidil je Sujenice pa je 'se čul kaj su Sujenice sudile. Prva je rekla da naj bude soldat; druga je rekla da naj bude pop, a tretja je rekla, da se bude utopil. A to je bogec 'se cul. Onda gda su odišle bogec je 'se povedal njegovemu ocu i materi kak su sudile Sujenice i rekel je da se bode utopil. Oni pak ga nisu pustili nikam vun. Gda je odraslo dete a gda je bilo sedem let staro onda je bilo jako vihrasto i zmirom bi rado bilo vuni. Oni ga pak nisu pustili vun, nego jeden put su obedovali a dete je vun odišlo in vu zdencu se je vtopilo kako su mu odsudile Sujenice. ------ 14 ------ 4. Bil je jeden grof pak mu je žena grofica imela jednoga sina, a gda se je rodil došle su mu Sujenice sudit. Prva je rekla da naj bude soldački oficir; druga je rekla da naj bude tako kak mu je otec; a tretja je rekla da ga bu vuk pojel. A to je 'se cul jeden bogec kak su one sudile, pa je 'se povedal grofu. Onda gda je sin narasel dali su ga vu školu i 'se su ga izvučili. Onda pak, gda ne je imel škole, prosil je oca da bi se rad išel vozit vu kočiji po šumi. To pak mu je otec dopustil, i odpeljal se je vu šumu gda su rasle vu šumi lepe dišeče rože, a on se je sam vozil s kučišom pak je rekel kučišu da mu naj da jednu rožu. On mu je dal vu kočiju pak ju je na-zad zaprl i obrnuli su se nazad dimo. Gda su došli dimo, otec i mati mu dojdu kočiji da ga budu vun zeli iz kočije. Oni odpru kočiju a vuk vun skoči, a to je bila ona roža koja mu je vu šumi dišala; i tak se je izpunilo kaj su mu sudile Sujenice. M. Kračmanov.