247. številka. Ljubljana, ? ponedeljek 26 oktobra 1903. XXXVI. leto. Ishaja vsak dao svscsr, laimfii nedeljo in primike, ter voljo po posti prejemal) om ovotro-ofroko Msis oo vos loto M K, srn'posJtotaClB K, oa Četrt teta 6 K 00 h, aa eden mesec a K 80 h. Za LJubljano s posil)an)en dom srn vse leto 84 K, Eft pol teta 18 K, am četrt leta 6 K, aa eden mesec 8 K. Kdor Hodi osun #004, fvija om ooio loto 88 K, sa pol teta 11 K; aa četrt teta a K BO h, oa eden mesec 1 K 80 k. — Za tuje dežele toliko kolikor S^nafta podtcina. fc- Na naroCbo brez istodobne vposUjat#e naročnine 00 no ostra. — So eanenJJa plačajo 00 od peterootopss petit-vrsta po 18 k, os so osnanilo enkrat Uska, po 10 h, os se dvakrat, in po 8 h, d trikrat ali večkrat tlaka, r- Dopisi naj 00 izvole" frankovatL — Rokopisi 00 no vračajo. — Uredalatvo In oerevnlfttvo jo na Kongroonom trga st. 12. — Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oananik t j. administrativne stvari. — Vbod t arodnJstvo jo si Vegove aitee it, 8, vhod v apravnistvo po o Kongresnega trga st. 18. Slovanski Narod11 telefon St. 34. PoBsunelne Številke po 10 h. »Narodna tiskarna" telefon St. 85. ar Ihod slov. odvetnikov in idvetniških koncipijentov Ine 25. okt. 1903 v Ljubljani. Žilavi narod naš prenese marsi-aj. a ugonobiti se ne da kar tako slepa in najsi pride nevarnost, da las pohlepni sosed pogoltne, od ;atereko!i si bodi strani — za to ism je porok včerajšnji shod odvetnikov slovenskih, ki ostane za slo Ivenski uarod brezdvomno zgodovin fskega pomena. Z bistrimi očmi je zapazil oni jgtan, ki ga imenujemo cvet inteligence, kam meri ošabna prešernost nemških in laških sosedov na Koroškem, Štajerskem in Primorskem, /ia pravočasno preprečil, da ne bomo ob mučnem položaju obmejnih Slo-vencev samo nemi gledalci! Nevarnost, preteča v tem tre-notku našim mejem, jih ni našla Ispečib, temveč prihiteli so v našo [stolico, da pokažejo nasprotnikom [našim, ki se delajo slepe, do kje sega njihova meja: do tu in nič več! V spomin nam prhajajo besede dr. Prešerna, ki jih je v navdušenem rodo'jubju izročil kot geslo svo-Ijim naslednikom: „Prost, ko je bil očakov naprej naj bo Slovencev dom! Naj zdrobe njih roke si spone, ki jih 5e teže! Slovenskim odvetnikom z mirno vestjo in hvaležnim čutom lahko priznamo, da tega gesla niti za tre-notek niso pustili iz oči. Pripravljalni odbor, obstoječ iz gospodov dr. Karla Trillerja kot načelnika ter dr. Danila M a jaro na, dr. Valentina Krisperja in dr. Josipa Kušarja, je s hva levredno vnemo v teku par dni premagal težavno delo in storil vse priprave, da je bilo moči sklicati shod že na 25. oktobra. Pozivu odzvali si se na mah skoro vsi slovenski odvetniki in udeležilo se je včerajšnjega shoda 67 odvetnikov in odvetniških koncipijentov. Mestna občina je rade volje ustregla prošnji pripravljalnega t odbora ter dala na razpolago dvorano občinskega sveta, da je shod zadobil tem slovesnejše lice. Manjka nam primernega izraza, s katerim bi označili to zborovanje, ki ni obstajalo v tem, da so se zbrali šiloma ali iz osebnih interesov možje, temveč došli so sami navdušeni rodoljubi, ki jih vodi ena sama ideja — plemenita ideja navdušujoča vsakega izmed njih, storiti napram vladajočim organom tiste korake, ki zamorejo zabraniti in preprečiti, da zasade že zdavno nabrušeni meč v srce naroda slovenskega. Brezdvomno lahko zatrjujemo naše nasprotnike in naš narod, ki gleda z zaupanjem v ta svoj prosti, neodvisni odvetniški stan, da hočejo dobojevati in bodo dobojevali ti naši p i j o n i r j i zmago pravice nad krivico, naj tudi v tem boju izkrvave — žrtve nasilstva, ki ga nima para v zgodovini. Točno ob 10. uri otvori predsednik pripravljalnega odbora, go»p. dr. Kari TrilUr zborovanje, pozdravi s toplimi besedami doile, ki vršijo s svojo navzočnostjo narodno dolžnost; v vznesenih besedah izrazi, da hoče današnji shod pokazati poznejšemu rodu, da veliki in važni moment, ki je družil udeležnike, ni našel malenkostnega rodu — naj se zgodi potem kar hoče. Že ob nagovoru predsednika bilo je brati na licu navzočim, da so pripravljeni storiti vse, kar je moči v tej brezpravni državi, da se ohrani slovenskemu življu prostor za svobodni razvoj! Nato je gospod župan Iv. Hribar v imenu mesta pozdravil zbo rovalce tako le: Gospoda moja! d tal sem v nekem francoskem časniku, da se po vrednosti bareaua da sklepati na duševne sposobnosti vsega naroda. Francozi, ki so jako tankočutni kadar gre za sodbo o njihovih duševnih vrlinah, se morebiti ravno iz tega razloga tako radi ponašajo s s svojim — zlasti s pariškim — bareauom Če pustim, gospoda slavna, veljati to ne povsem neumestno trditev, tedaj primera ne more biti neugodna za duševne sposobnosti slovenskega naroda. Vsaj se naš bareau ponaša z možmi, ki — polni globokega znanja zakonov in tankočutni v pravnih nazorih — naravnost bleste s forenzično svojo zgovornostjo, katera fasoinuje, prepričuje in zmaguje. Ves slovenski odvetniški stan pa je navdahnjen prepričanja o važnosti svojega poklica in o dolžnosti, katere mu nalaga ta poklic kot branitelju pravice in resnice. Pravico in resnico branit prišli ste, gospoda moja, tudi Vi danes semkaj: pravico slovenskega jezika, resnico, da nam ustava jamči narodno ravnopravnost Ne dvomim, da boste svojo nalogo sijajno rešili; zato Vas pa v tej dvorani, ki je skromna, kakor je skromna samouprava slovenskega naroda, iskreno pozdravljam. V središča Slovenije ste in ves narod gleda danes na Vas. Bodi mu Vaše zborovanje v čast, tolažbo in ponos. Nato se je konstituiralo predsedstvo, v kattro so bili z vzklikom voljeni, in sicer predsednikom gosp. dr. Danilo M ajaron,predsednik kranjske odvetniške zbornice, L podpredsednikom g. dr. Sernec iz Celja, H. podpredsednikom g. dr. Grego-rin iz Trata, tajnikoma g. dr. G run-t ar iz Gorice, g. dr. Karlo vse k iz Celja. Predsednik pozdravi nato še enkrat došle, med njimi presednika notarske zbornice kranjske g. Plan-ta na in odda besedo kot prvemu govorniku g. dr. Valentinu Kri-s p er j u. Krepke, jedrnate besede čule so se iz njegovih ust. Odvetništvo poklicano je braniti narod in posamič-nika ne samo v zasebnopravnih zadevah, temveč tudi v javnopravnih, in iz tega sledi tudi opravičenost in dolžnost odvetniku udeleževati se ravno političnega življenja. V dosego smotrov, ki si jih stavi današnji odvetniški shod, predlaga ustanovitev zveze slovenskih odvetnikov s sede- žem v Ljubljani, kjer se naj konstituira poseben biro, v katerega se bodo stakale in prijavljale vse pritožbe, tičoče se prikrajševanja jezikovnih pravio Slovencev pred političnimi in sodnijskimi uradi. V svrho hranitev teh pravio in stanovskih interesov odvetništva storila bo zveza potrebne korake. O štajerskih razmerah je poročal g. dr. Juro Hrašovec, ki nam je slikal položaj z živahnimi besedami in poročal stvari, o katerih se v javnosti sploh bojimo pisati. Stvar zveze slovenskih odvetnikov bo, te stvari najnadrobneje pretresovati. Hvaležni smo bili dr. HraŠovcu, ki nam je iz lastne vednosti poročal zanimivosti, ki so vzbudile silno ogorčenje med poslušalci — sosebno dejstvo, da hoče vlada s takoimenovanimi »kurzovoi« preplaviti alovensko ozemlje z nemškimi uradniki; tem gospodom se daje neka nagrada zato, ker — slovenski ne znajo! O koroških razmerah je poročal gosp. dr. F e r d o Mil Mer; omenil je med drugim, da nemški uradniki naravnost silijo slovenske stranke, da govore nemški, dasi tega jezika niso zadostno imožne; stranke se udajo pritisku, »da se sodniku ne zamerijo« — kar je dovolj značilno za take uradnike. Nato je g. dr. Brejc — z vso živahnostjo pozdravljen — povedal med drugim,! daje izšla pred najkrajšim časom naredba z a k oroŠkesodni ke, da ne smejo s slovenskim odvet-nikomslovensko razpravljati, pa tudi ne s stranko samo, ako zna ta nemški; naredba, s katero se hoče slovenščina naravnost zadaviti. Govoru g. dr. Brejca sledilo je tako razburjenje, da ga ni moči popisati; taka predrznost naredbe presenetila je do skrajnosti poslušalce — ki so takej na predlog g. dr. Kukovoa sklenili brzojavno poprašati ministrskega predsednika — o nastanku te naredbe in odločno zahtevati, da se nemudoma prekliče. (Brzojav se je takoj oddal.) Sliko o tržaških in sploh primorskih zadevah podal nam je gosp. dr. Otok ar Rybaf; korak za korakom, katerega storijo primorski odvetniki v prilog slovenski stvari, združen je z največjimi šikanami, in se odvetnikom celo za osebna žaljenja, ki jih morajo pri tem boju pretrpeti, ne da nikakega postavnega zadoščenja. Pri trgovskem sodišču v Gorici in Trstu je vsled nestrpnosti trgovinskih zbornic, ki imenujejo sodnika prisednika, še danes slovenska beseda izključena. Lahi se držijo le gesla: pereat iustitia — evviva Italia! G. dr. Čer v ar iz Pulja je objavil naravnost gorostasne stvari, ki se godijo v Istri, kjer se laški sodniki niti zmožnega tolmača nočejo posluževati! Govorili so še k poročilu posameznih referentov gg. dr. Pretner, dr. KuŠar, dr. Brumen, dr. Sernec, dr. Dečko, dr. M ajaron, dr. Štor in dr. Gregor in. Soglasno se je izražalo ogorčenje nad postopanjem kompetentnih faktorjev; g. dr. Brejcu se je izrazila posebej splošna zahvala za krut boj, s katerim ga hočejo gmotno in moralno koroški Nemci uničiti; popolno zaupanje v njegovo dosedanje postopanje združilo je navzoče v prošnjo, naj v boju vstraja; obljubila se mu je pomoč — kar z veseljem zabeležimo v zatrdilu, da dojde kmalu nekaj mlajših kolegov v Celovec in druga mesta na Koroškem — branit skupno ž njim interese Slovencev. Zborovanje je bilo tako velevažno in so se na istem razpravljale tako delikatne stvari o postopanju nasprotnikov, da so zborovalci na predlog g. dr. Gregorina — ki nam je tudi povedal, da je bil radi rabe slovenščine na Primorskem nič manj nego že štirikrat v disciplinarni preiskavi — popolnoma opravičeno sklenili, da se vsa poročila, ki so bila istotako kakor vsi predlogi z odobravanjem sprejeta ad perpetuam rei memoriam po stenografiČnih zapiskih natisnejo v posebni spomenici, katere naloga bo, dati natančoo sliko o zborovanju. Oseminčetiridesetniki. Spisal Anton Trstenjak. (Konec.) Ko sem se naveličal kavarne, vrnil sem se zopet med goste na vrt. Ali tudi odtod me je pregnala družba. Pri sosednji mizi sta sedela dva iNemca, katera sta govorila samo o [kupčiji. To ni bilo zame. Opazovati pa ljudi, kako samo pijo slabo ka-niško pivo, kako Jedo in kade, ni ravno prijetna služba. To se vidi povsod in je povsod enako, zato sem se poslovil, kakor so bq poslavljali pred menoj gostje, namreč po »francoski«, in sem odšel v svojo sobico. Z okna svoje sobice pogledal sem še na vrt, kjer se je zabavala čakovska gospoda. Tudi drugi agenti so si poiskali ležišča, tako da je ostala na vrtu le domaČa kri. Bil sem truden in zaspan. Dvanajst ur sem hodil peš istega dne po mejumurskih hribih in goricah; ni torej čuda, da sem se kaj hitro sprijaznil s posteljo. Dasi sem pustil okno odprto, nisem čul beaed v sobo in sem hitro zami-žal. Ali jedva sem zaspal, prebudil me je — cimbal! Odkod neki pa si se ti priplazil v pozni noči? Ti, cimbal, kaj pa ti tu delaš in strašiš? Saj ne bode nič, mislim si in ne ustanem, saj sem že videl cimbal. Ali zdajci zapojo gosli, flavta, cimbal in bas tako močno, skočim kvišku, stopim k oknu, in glej, kar kakor bi trenil morala je priti ciganska godba! Da bi gospođi ne bilo dolgčas, naročila si jo je. To bode zdaj veselo tam doli. Skoda, škoda, da sem le v sobi; ali to nič ne de, saj bodem tudi v postelji deležen zabave, s katero so me presenetili cigani. Jaz sem bil tega vesel, a ne tako moji Bopotniki, kateri niso mogli celo noč spati. Melankolična melodija se je jela razlegati med hotelskimi stenami. Tajinstvena je godba, ta ciganska godba! Gosli, bas, cimbal in piščal pripovedovali so mi tajinstveno pripovedko. Ob velikem, najimenitnejšem omizju je stal ciganski dirigent. Igral je prve gosli; z enim očesom je gle dal na gospoda ob omizju, kateri mu je dajal takt in mu narekoval melo- dijo, z drugim očesom se je obračal h godcem, kateri so se stisnili tik pri uhodnih vratih, verno pazeč, kaj igra dirigent. Igrali so četrt ure, ali vedno isto melodijo, sama žalost je govorila iz gosli, basa, piščali in cimbal«. In ta melodija me je kar zanesla tja na neskončno mažarsko pusto. Slišal sem tam strune peti, in v tem se ne laže cigan, kateri je pripovedoval, kako se Mažar čuti nesrečnega, osamelega na svoji neskončni pusti. Tod sameva on kakor puščavnik v puščavi; kamor mu pogleda oko, nikoder ne vidi brata, nikoder prijatelja na vesoljnem svetu! Nihče ne govori, ne umeje jezika njegovega; nikogar nima, a komer bi se mogel pogovoriti v svojem jeziku Tudi vidi, da ga nihče ne ljubi. Tako zapuščen je Mažar na tem svetu. Tu robna melodija je to, a eigan pritisne gosli k sebi še silneje in inštrument se za joče še glasneje. In tako se Mažar joče brez prestanka. Komu se ne bi smilil človek s tako kruto osodo? — Ali mahoma se zaženo gosli, pi ščal, cimbal in bas v strasten tempo; vsi gostje, etari in mladi, planejo kvišku, nastala je popolna revolucija: Mažar hoče biti prost, neodvisen, sa-mostalen gospod, pod zlato tisočletno krono sv.'Štefana in ne pozna drugega naroda, nego samo »veliki« mažsrski narod. To je konec pripovedke, konec strasti človeške. Po vrtu je nekaj zaropotalo, gostje pojo in upijo: »Eljen Kossuth!«; ne sliši se nič drugega, nego to, kako ob neznanskem ropotu padajo kozarci in čaše ob kamenita tla. Vsi gostje so izpraznili čaše in kozarce in prazne pometali ob tla, da se je slišalo zaporedoma: cink, cink, cink, tresk .. . To je bilo prvo dejanje, katero se je končalo ob enajstih pred polnočjo. Drugo dejanje je bilo mnogo daljše; trajalo je namreč do polčetrte ure zjutraj. Nepretrgoma brez odmora so igrali cigani: melodijo za melodijo. Samo po eden godec je nehal za toliko časa, da se je napil. Ko je imela piščal odmor, porabil je ta trenotek godec ter se napil. In tako so godci godli neumorno do ranega jutra. Ma žar se je razgrel, razvnel, vino z Blatnega jezera ga je razburilo in Žid je pokazal svojo pravo barvo. Zatajil je oseminčetiridesetnika, po- zabil je Košuta in Barabaša, namesto tužne melodije razlegala se je sama poskočnica za poskočnico! Ob enajsti uri so začeli cigani igrati pristne dunajske koračnice, kakor jih pojo dunajski »folkszcngerji.c Po prvem hau-erju treščili so vsi gostje čaše ob tla, in zopet je zazvenelo: cink, cink, cink, tresk . . . Cigani bo zaigrali nov hauer in zopet so ob tleh zažvenketale čaše; po novem hernalskem hauerju ponavljali bo se isti prizori; hrup, upitje je trajalo toliko časa, dokler niso omagali hripavi pevci. In to se je vršilo nepretrgoma do pol četrte ure zjutraj! Ko so pobili in razbili vse čaše in kozarce in ko niso mogli več upiti niti piti, takrat so se porazgubili ti »MaŽari«, a cigani zaigrali so jim na pot še eden hauer. Zjutraj ob petih čakalo nas je devetorica spodaj pred hotelom, da se odvezemo na Čakovski kolodvor. Moji sopotniki, ponajveč Judi, jezili so se grozno, da niso mogli vso noč spati in da so morali drago plačati prenočišče. Nisem se Čisto nič zmenil sa svoje »tovariše«, kateri so me kaj sumljivo gledali, ko sem jim rekel, da sem bil zadovoljen. Na dvo Ko iziđe spomenica, bo prilika, da o stvari izpregovorimo. Na predlog g. dr. HraŠovca so bile sprejete soglasno naslednje resolucije: Slovenski odvetniki in odvetniški kandidatje iz vseh pokrajin c. kr. višjih deželnih sodišč v Gradcu in Trstu so se, zbrani na shodu v Ljubljani dne 25 oktobra 1903. leta, iznova posvetovali o položaju, v katerem se nahaja slovenski narod z ozirom na vprašanje enakopravnosti njegovega jezika pri raznih javnih, vzlasti pa sodnih uradih, ter prišli na podlagi podrobnih in zanesljivih poročil do naslednjih s k 1 e p o v: 1. Obžalovati morajo, da peticije, katere so bili na podlagi sklepov v Ljubljani z dne 17. julija 1898 kmalu potem c. kr. ministrstvu za notranje stvari, za justico, nadalje za finance in trgovino izročili in v katerih so bile natančno popisane neštete krivice doslednega zapostavljanja slovenskega jezika, kakor tudi pripomočki, da bi se tem krivicam lahko v okom prišlo — niso imele doslej skoraj nikakega vspeha. 2. Ogorčenjem morajo temveč konstatovati, da so se razmere, proti katerim so bile zgoraj omenjene petič je naperje e, celo poslabšale v nekaterih pokrajinah, tako posebno na Spodnjem Štajerskem, kjer je grajani sistem z doslednim nameščanjem nemških in slovenščine navadno nezmožnih uradnikov skoraj onemogočil praktično slovensko uredovanje, dalje v Istri in na Koroškem, kjer se je zraven tega v zadnjem času začela še celo teoretično zanikati pravica, rabiti slovenski jezik pri sodiščih. Dandanes se višja obla-stva in ministrstvo ne ozirajo več na sposobnosti in zmožnosti marveč le na politično mišljenje prošnjikov. 3. Slovenski odvetniki, v svesti si, da so prisegli čuvati zakone, morajo torej iznova protestovati zoper to, da se slovenskemu narodu še vedno krati po ustavi in drugih zakonih zajamčena enakopravnost v uradih, da se vedoma prezirajo celo jezikovne naredbe, ki so bile za sicer nepopolno uresničenje enakopravnosti izdane in da so to uresničenje celo očividno onemogočuje z name-ščenjem slovenščine nezmožnih in njej neprijaznih javnih organov med Slovenci. 4. Posebej izražajo svoje začudenje, da se vzlic obljubam c. kr. ju stičnega ministrstva še sedaj in sicer edino le za slovenski jezik ne izvršuje staro zakonito določilo § 27., patenta z dne 7. avgusta 1850, drž. zak. št. 325 po katerem je c. kr. najvišje sodišče zavezano, da svojo odločbo z razlogi vred izda tudi v tistem jeziku, v katerem se je razpravljalo že na prvi instanci. Takisto izražajo svoje posebno začudenje, da c. kr. višje deželno sodišče v Gradcu tudi v čisto slovenskih pravnih sporih še vedno proglaša ter izdaja svoje odločbe edino-le ▼ nemškem jeziku, odnosno jih zaukazuje protivno § 215 sodnega opravilnika prevajati po prvih instancah. 5. Slovenski odvetniki in odvetniški kandidatje protestujejo proti slovenskim kurzom v Gradcu, Celovcu, Celju in v Mariboru, ki nimajo drugega namena, kakor vzgajati nemško misleče uradništvo, katero naj preplavi slovenske dele šta jerske in koroške dežele, ki naj iztisne slovenski naraščaj, katerih namen je na kratko pospeševati ger manizac'jo v teh deželah. 6. Jezikovna naredba predsednika grofa GSeispacha, vsled katere se morajo zapisniki o priliki zasliševanja strank delati v slovenskem jeziku, kedar so te samo slovenskega jezika zmožne, naravnost nasprotuje postavno zajamčeni enakopravnosti slovenskega jezika, ker se sme v slovenskih deželah vsak Slovenec posluževati svojega jezika in ima tudi pravico zahtevat', da se njegove izjave v istem jeziku zapisujejo, kakor sme zahtevati slovensko rešitev pismenih predlogov. 7. Slovenski odvetniki in odvetniški kandidatje pričakujejo tudi od vseh slovenskih in slovanskih poslancev, da bodo brez izjeme in takoj se lotili uresničenja vseh danes izrečenih želj in zahtev z vsemi sredstvi ter da bodo to smatrali nepogojno za prvo svoje delo, ker sedaj res ni važnejšega vprašanja, v kolikor se ista tičejo skupnih naših narodnih razmer. Njihovo geslo naj bode: Gleispach proč iz Gradca! 8. Slovenski odvetniki in odvetniški kandidatje izjavljajo, da bodo tudi poslej pripravljeni zastopati in braniti enakopravnost slovenskega jezika v uradih po vseh slovenskih krajih, vzlasti tudi na Koroškem, z vsemi zakonito dopustnimi sredstvi, in to v interesu dobre uprave sploh in zdravega pravosodja posebej. 9 Ti sklepi se naznanijo c. kr. ministrstvom za notranje stvari, za justico, finance in trgovino, predsedstvu c. kr. najvišjega sodišča, predsedstvoma c. kr. deželnih višjih sodišč v Gradcu in Trstu in vsem slovenskim državnim poslancem. Ob polu 2. uri odišli smo iz dvorane z utisom: Dokler bo odvetništvo tako skozi in skozi rodoljubno — z vso njemu lastno jeklenostjo branilo postojanke Slovencev, toliko časa smemo mirno gledati v bodočnost. Hvala jim iskrena, narod na nje ne bo pozabil, spomenik jim bo postavil v svojem hvaležnem srcu. Ob 2 uri sledil je v restavracijski dvorani hotela »pri Slonu« — banket, h kateremu so se na vabilo gostoljubnega župana ljubljanskega pO zborovanju zbrali udeleženci Resen manifestacijski namen, v kateri so se gospodje zbrali — pa tudi iz te dvorane ni izginil, kar nam spričujejo vse mnogoštevilne na- pitniee, polne čvrstega poguma in navduftenja^za plemenito atvar. G. lupan Ivan Hribar je v imenu ljubljanskega meata napil zbranim svojim gostom, rskši: Gospoda moja! Kedar nastajajo važni dogodki v življenji narodov, tedaj se zbirajo njihovi boljarji, vojevode, velmožje in starešine v posvetovanja. Pri nas Slovencih taki zbori seveda niso mogoči. Mal narod smo in v tesnih, pohlevnih razmerah živimo. Bili smo pač v meglenej davnini državotvoren živelj ; a ti časi so izginili iz našega spomina. Tem živeje pa se je žalibog utisnila vanj polupretekla doba hlapČevanja in pasje ponižnosti. Ako je kljubu tema mogoče tako zborovanje, kakoršnega smo bili priča danes, tedaj je to dokaz, da so mu povod izredni dogodki. In res, izreden dogodek je bil, ki je združil Vas, gospoda moja, danes v središči Slovenije. Cul se je klic na pomoč in Vi ste mu sledili. Mi nimamo plemstva, ne voje-vod, velmož in starešin, ki bi se zbirali o tacih prilikah; današnji dan pa nam je dokazal, da jih nadomeščati Vi — plemiči duha in srca. Izreden dogodek je bil, dejal sem, ki Vas je zbral v današnje zborovanje. Tolažbe in — upam da tudi — pomoči prinesli ste našim ubogim bratom v zibelki Slovenstva, v divnem, a tužnem nam Korotanu. Osvetlili ste pa tudi krivice, ki se našemu narodu gode po ostalih deželah. Čuvarji pravice oglasili ste se za pravico. Govorili ste jasno in odločno, kakor dolikuje neustrašenim, neodvisnim, celim možem; svoje zahteve ste pa podprli tudi z dokazi, temelječimi na določbah zakonov. Na cesarskem Dunaju, kjer imajo kljubu zlatemu reku, „justitia regnorum fundamentum" vendarle dvojno mero za delitev pravice, — jedno dolgo za Nemce in druge neslovanske narode, in drugo zelo, zelo kratko pa za Slovane — Vašega možatega glasu sicer ne bodo veseli. A slišali so ga in popolnoma prezreti ga ne bodo mogli. Ves slovenski narod pa Vam je hvaležen iz dna srca. Ne da bi tega, kar ste danes storili, ne bil pričakoval! Nasprotno. Vašega nastopa je pričakoval zato, ker ve, koliko se ima izza dobe svojega preporoda zahvaliti ravno odvetniškemu stanu. Vaš stan, gospoda moja, dal nam je najduhovitejšega pesnika; dal nam genijalnih pripovedovalcev in celo vrsto pisateljev; dal nam je parlamentarnih govornikov blestečih imen; dal nam je najboljše politične prvoboritelje. Neodvisni na zgoraj, bili 80 slovenski odvetniki najtrdnejša za-slomba na spodaj. Brez slovenskih odvetnikov bi naš lepodoneči materni jezik ne imel danes v javnosti ni polovico tiste veljave, ki jo ima.] fcrečen sem zatorej, da morem danes kot župan tega lepega mesta, ki se z največjim ponosom imenuje duševno središče slovenskega naroda, kot svoje mile in ljube goste pozdraviti skoro polnoštevilno zbrane slovenske odvetnike in — least not last — njihove bodoče tovariše ter naslednike v narodnem dela. Dvigam torej čašo penečega vina in s prekipujoČimi čuvstvi kličem slovenskemu odvetništva iskreno : živio ! G. dr. Serneo odzdravil je županu, g. dr. Pretner nazdravil je g dr. Brejcu, isto g. dr. Hr asov ec ; izmed številnih napitnio omenjamo sosebno ono g dr. VreČkota, ki je napil domovini, ki se naj pokaže kot jeklena in železna, dalje g. dr. Tavčarja, ki je ob burnem odobravanju izrazil svoje veselje nad tem, da bo vendar še dobijo momenti, pri ka terih zamoremo vsi brez razlike političnega mišljenja sedeti pri isti mizi, navdušeni vsi za skupno idejo; nazdravil je slogi in skupnemu delovanju notarskega in odvetniškega stanu in napil g. predsedniku notarske zbornice, g. Ivanu Plantanu, ki se je na to v toplih besedah na-pitnici odzval. Iskreno pozdravljen in vseskozi živahno aklamiran je bil g. dr. Brejc, ki je stal v ospredju celega zborovanja, katero se je tako rekoč v znamenju njegovega boja na Koroškem vršilo; njegova napitnica prihodnosti domovine našla je topel odmev v srcu vseh navzočih. Dr. Rvbaf je v vznesenih besedah in ob največji pozornosti vseh napil hrvatsko-slo-venski vzajemnosti; napitnioi sledilo je burno odobravanje in odziv g. dr. Čer var j a, kojega smo kot brata Hrvata z veseljem pozdravili v svoji sredi. G. dr. Ros ina spomnil se je dijaških let, ko so si dijaki obljubili, da bodo šli službovat v obmejne kraje Slovencev in napil odvetnikom v obmejnih mestih. Govorili so še g. dr. P a v 1 e t ič" ki je nazdravil g.Jdr. Krisperju in g. dr. TriHerju, katera sta idejo da* našjega shoda oživotvorila; g. dr. Krisper w\ humrističnh besedah, ki pa so se glasile kot rezka satira na postopanje nasprotnikov zoper razvoj Slovencev; g. dr. Stor in g. dr. Rudolf. G. dr. Š vi gel j se je v imenu odvetniških konci-pijentov zahvalil za zdravice — izrečene naraščaju odvetniškega stanu itd. itd. Po končanem obedu sestavil se je takoj odbor za organizacijo odvetniškega stanu v smislu predloga g. dr. Krisperja, in je bil vzklikom voljen predsednikom g. dr. Kari Triller, podpredsednikom g. dr. Val. Krisper; v odbor so glasom dopolu danske volitve poklicani še gg : dr. Hrašovec, dr. Kokalj, dr. Kušar, dr. Majaron, dr. Muller, dr. Novak, dr. Ravnikar, dr. Rvbaf, dr. Božidar Vo-dušek in dr. Konrad Vodušek. Zvečer je precejšnje število udeležencev posetilo slovensko gledališče — na kar so se gostje razšli. Kratek sestanek je tu bil — a velepomemben za prihodnost; vsi na shodu zbrani možje pa so nam porok — da besede, ki so jih izgovo- rili, niso aame obljube, zato mirno gledamo v bodočnost. Slovesno in mirno zbrali so s« gg. odvetniki in koncipijenti — in razšli so se i neomahljivim sklepom zopet na svoje postojanke in si pri. segli pred odhodom, da se odzovejo pozivu domovine, ki se glasi kakor oni spartanske matere, ko je izročala sinu ščit: ali zmagaj ali padi! Deželni zbori. Seje dne 24 oktobra. Štajerski deželni zbor Poal. baron K o k i t a n s k y je ute meljeval svoj predlog, naj bi se kmetijske potrebščine kupovale samo pri zvezi gospodarskih zadrug. V svojem predlogu je posebno povdar jal konkurenco, ki jo dela zvezi deželni odbor. Predlog se je izročil združenima finančnemu in deželno kulturnemu odseku. Isti poslanec je nadalje utemeljeval svoj predlog o zabranitvi nakupovanja kmetijskih posestev. V svojem predlogu je na vajal, da razni ljubitelji lova poku pavajo kmetijska posestva ter silijo kmetovalce, da se izseljujejo ter v tujini obdelujejo puščave, dočim nastajajo v domovini iz njihovih pose stev puščave. Poročila deželnega odbora o zvišanju godbenih licenc v nekaterih občinah, o prevzetju stroškov v ob činskih in okrajnih bolnišnicah v Bosni iu Hercegovini po revnih Sta jercih, o podaljšanju krajevne želez-niče Št. Hipoiit-Kirchberg v Marijino Celje in Gusswerk itd. so se izročila dotičnim odsekom. Predlog o opu stitvi mitnic v deželi je bil sprejet s predlogom poslanca H a g e n h o -ferja, da o tem deželni odbor poroča prihodnje leto. — Poslanec dr. Hofmann-Wellenhof je po ročal opovrnitvibrezobreBt nega posojila vinograd ni kom. Sklenilo se je, da se posojila, ki so se dovolila od leta 1892—96 začnejo vračevati v 15. enakih obro kih pričenši s 16. letom, odkar se je posojilo dovolilo. Posojila, ki so se dovolila od leta 1897. naprej, se vrnejo v 20. enakih obrokih pričenši a 11 letom, odkar se je posojilo dovolilo. — Deželnemu gozdarskemu društvu se je dovolila na predlog posl. grofa Lamberga letna pod-pora 3000 K od leta 1903. do 1012. — Za povzdigo svinjereje se je dovolila kmetijski družbi za leto 1903. podpora 16000 K, za leta 1904, 1905. in 1906. pa 4000 K s pogojem, da tudi država dovoli enako svoto. _ Za pokončevanje gadov so se dovolile tudi za prihodnja leta premije po 1 K. Lansko leto je poslalo 240 občin deželnemu odboru 6244 ubitih gadov. Posl. H o 1 z e r je poročal o prošnji štajerskih učiteljev in učiteljic, naj bi se zopet namestili disciplinarnim potum odstavljeni učitelji Kil-ler,Horvatek in O 11 e r. Prošnja se je preišla, čeŠ, da ne spada v kompetenco deželnega zoora K tej rišču je stal hotelski hlapec in je klical po hrvatski kočijaža, naj brzo upreže konje. Vprašal sem ga, ali so večkrat v letu v hotelu tako burne noči. Dečko se je zasmejal in rekel: »Kaj to, to ni nič novega pri nas, gospodje imajo dosti denarja«. E, ako je tako, pa naj bode! Kočija je pridr drala v vežo, in ker sem bil prvi med čakalci, vsedem se prvi v kočijo, v kateri pa sta bila samo dva sedeža. Na drugi sedež spravi se Žid iz Budimpešte. Mogočno je sedel poleg mene in me vso pot do kolcdvora velikodušno preziral, le tedaj se je obrnil k meni, kadar je psoval svoje sovernike, radi katerih ni mogel vso noč Bpati. Psoval pa je že tako neusmiljeno, da je mene, kateri sem se v Bvojem življenju privadil grdim besedam od drugih ljudi, prav sram, ako na te psovke samo pomislim. Jaz pa sem miren in zadovoljen odhajal iz Čakovca In to zato miren in zadovoljen, ker sem kakor v Čakovcu, tako na vsem potu do kolodvora že na vse zgodaj srečaval same krepke Hrvate in brhke Hrvatice. Nekateri so že kosili na travniku ob cesti, drugi so šele šli na delo, a tretji so potovali dalje. Nosili so namreč polne »nahrbtnike«. To so beli platneni nahrbtniki, podobni nahrbtnikom, kakor jih nosijo slovenski planinci. Razlika je samo v tem, da hrvatski nahrbtnik pokriva Hrvatu ves hrbet od vrata do gač in da je hrvatski nahrbtnik prastara noša; stara, kakor je star Hrvat. Gotovo je torej, da so moderni planinci imeli hrvatski uzorec pred seboj. Kamor sem pogledal, povsod sem videl svoje brate in njih vasi, a to me je veselilo. Še na čakovskem kolodvoru se nisem razburil radi »sa momažarskihcr napisov, saj je bilo iznad blagajnice napisano: »Pćnztar«, kar mi je bilo dokaz, da Mažar brez naših »penezov« ne more živeti. Poslavljajoč se ob meji, vzkliknil sem v duši svoji: »Bratje Hrvati, ne zabite svojih rojakov med Muro in Dravo! Predramite jih! Cakovskih oseminčetiridesetnikov ni se Vam treba bati. Niti vi, niti oni, niti Bosna in Hercegovina, na katero mislijo Ma žari, ne spadate pod krono Sv. Štefana. Vi spadate k nam, a mi spadamo k Vam«. Opatov praporščak. Zgodovinska povest. — Spisal F. R. XXXI. Rovan je s pomočjo Hugona Albe, ki je sedaj zopet bival v zatiškem samostanu, kmalu dognal, da pripravlja odstavljeni opat v samostanu revolucijo. Zbral je okrog sebe vse nezadovoljne menihe in ruval na vse strani, da bi izpodrinil opata Petra in se sam vsedel na njegovo mesto. Kovan je slutil, da mora biti s tem v zvezi tudi tajni sestanek v Novem mestu, na kateri so bili povabljeni različni velikaši in tudi deželni glavar grof Celjski. Ker je vedel, da sam ne more priti na ta sestanek, je o njem obvestil grofa Ortenburškega, kije tudi obljubil, da se ga udeleži. Na shoda je bivši opat Albertus uprizoril veliko spletko. Zatrjeval je zbranim velikašem, da je bil šiloma odstavljen, ne da bi se bila vršila kaka obravnava in ne da bi se bile zaslišale priče. Zahteval je, naj ma velikaši podpišejo pričevalna pisma, da so vse proti njemu izročene obtožbe neutemeljene. Edini grof Ortenburški ni podpisal ta-cega pričevalnega pisma, zahtevajoč, da se mora prej vršiti preiskava, drugi velikaši pa so brez obotavljanja ta pisma podpisali. Bivši opat Albertus je triumtiral in se zmagonosno vrnil iz Novega mesta v Zatičino. Rovan je bil na dan sestanka prišel — preoblečen kot malomešcan — v Novo mesto in je tam od grofa Ortenburškega izvedel, kaj se je zgodilo. Poročal je takoj o teh dogodkih vizita-torju v Reinu in tudi opatu Petru in že nekaj dni pozneje je dobil bivši opat Albertus i dne 19. avgusta 1405 datirano pismo, v katerem mu je opat-vizitator Angelus grozil z izobčenjem iz katoliške cerkve, če takoj ne neba s svojim rovanjem. Toda ,ta vizitatorjeva grožnja ni napravila na Albertusa nikakega utiša. Poslal je bil po svojem bratu pričevalna pisma plemenitašev vojvodi Viljemu na Dunaj in prosil, da naj vojvoda zaukaže novo obravnavo proti njemu. Priložil je tudi izjavo velike veČine zatiŠkih menihov, ki bi bili nezadovoljni z opatom Petrom, ker je bil pošten in je zahteval, naj Žive po predpisih svojega reda, ob enem pa je tudi vojvodinja Virida z vsem svojim upli- vom delala na to, da se ugodi Alber tusovi zahtevi. Na obravnavo nista bila povabljena ne opat Peter niti bivši opat Al bertus, pač pa je vizitator Angelu* sporočil Kovanu, da naj pride v Rein, od kodar pojde ž njim kot priča k obravnavi. Ta obravnava je bila 11 Dunaju. Poročevalec je bil opat Ange lus iz Keina, sodniki pa so bili opat Albertus iz Sv. Križa, opat Konrad iz Lilienfelda, opat Friderik iz Cvetlja, opat Joannes iz Vitrinja in opat Krliard iz Neuperga. Kovan je zaslišan kot priča in na podlagi njegovega pričevanja ter pismene izjave raznih zatiških menihov je cerkvena sodnija izrekla, da je Al bertus pl. Lindeek kriv cele vrste hu dodelstev. Vizitator Angelus je predla gal, naj se Albertusa obsodi na zapor ali opat Erhard se je po vplivu vojvodo Viljema temu uprl in je dosegel, da se je Albertusa novic zagrozilo z izobče njem, Če ne bode miroval, in zagrozilo, da se mu ustavi pripoznana provizija. Ko je Albertus izvedel za to raz sodbo, je divjal in vse njegovo sovra štvo se je osredotočilo na Kovana, čigar pričevanje jc bilo odločilno za to razsodbo. Ali udal se ni v svojo usodo. Kj$ki ao 80 govorili dr. Grof, ba-jfln R o k i t a n s k y in Holier. Moravski deželni zbor. peželnemu odboru se je naročilo, proučavati vse potrebno glede ustanovitve dveh zdravilišč za jetične, in sicer eno za moške, drugo za genske. Posl. S v o z i 1 je nasvetoval, Baj deželni odbor poizveduje o ena fcjh napravah v drugih deželah, po gebno higijeniČne in socialne razmere v deželah, kjer se je posrečilo etiko deloma pokončati. Baron ;hlumecky je nasvetoval, naj remišljuje deželni odbor tudi o na* :avi takih zdravilišč za ljudstvo 9p]oh. Nadalje se je sklenilo pozvati ?lado, naj odpravi italijansko vinsko •.svzulo ter naloži varstveno carino Ba vino v nekdanjem znesku 20 gld. v zlatu za 100 kg vina. Ker bo deželni zbor prihodnji petek ali soboto zasedanje zaključil, vršile se bodo ta teden tudi večerne seje. Slezijski deželni zbor B6 je izrekel za tako nagodbo z Ogrsko, da se enako razdele na obe polovici bremena in pravice po razmerju prebivalstva, davkih, rekrutih 11, d. Končno pa je pozval vlado, naj bo z vsem pripravljena na carinsko ločitev od Ogrske. V gališkem deželnem zboru je zavladala skrajna napetost med Poljaki in Malorusi ter so Malorusi sklenili, zapustiti zbornico, ako se jim ne dovoli ustanovitev gimnazije v Stanislavu. Ta eksodus pa hoče novi namestnik grof Potočki za vsako ceno preprečiti ter hoče ali deželni zbor takoj po proračunski debati zaključiti, ali pa bo vlada dala Malorusom na kakem drugem polju enakovredno koncesijo, n. pr. z ustanovitvijo maloruske posojilnice v Lvovu. _ Politične vesti. — Češki deželni zbor se bo baje jutri odgodil. — Kriza na Ogrskem. Včeraj je cesar zopet sprejel grofa Khuena-Hedervarvja, dr. Lukacsa in grofa T i s z o. Posebna važnost se pripisuje temu, da je cesar grcfa Tiszo brzojavno poklical. — Josipovich se opravičuje. Tajni svetnik Josipovich je priobčil sledečo izjavo: »Trdilo se je, da v odboru devetorice nisem pri merno zastopal pravice Hrvaške ter da nisem povdarjal nikakih hrvaških zahtev. Temu nasproti dokažem, da se je samo na moje prizadevanje sprejela odredba, da ostane glede Hrvaške princip temeljnega zakona iz leta 1868., član XXX. v vsakem oziru zajamčen.« — Jezikovno vprašanje v Galiciji. Namestnik grof P o-točki je sklical v soboto referentno sejo, da se obravnava znana naredba glede maloruščine kot uradnega jezika pri magistratu v Lvovu. — Ministrska kriza v Italiji. G i o 1 i 11 i je ponudil port-fel|e poslancema Sacchi in M a - Skrivaj je zapustil samostan in nihče ni vedel, kam da je šel, niti vojvodinja Virida, kateri je sicer zaupal vse svoje tajnosti. V šentlamberškem gradu je vsled tega nastala velika razburjenost, ki pa se je premenila v radost, ko je došlo pismo, da je bil Albertus sam na Dunaju in je s pomočjo dež. glavarja dosegel pri vojvodi Viljemu ukaz, da se mora opat Peter odstaviti in na njegovo mesto posaditi zopet Albertus pl. Lindeck. Sicer je grof Ortenburški z Rova-noui nemudoma pohitel v Ljubljano k vojvodi Ernestu in dosegel, da se izdani ukaz ni takoj izvršil, nego sta bila opat Peter in Albertus pl. Lindeck povabljena na obravnavo pred vojvodo Ernesta, a Albertus je svojega brata poslal na Dunaj, da podkupi dvornike, in je na ta način izposloval da je vojvoda Viljem ukazal Albertusa, če treba 8 silo, postaviti na mesto zatiškega opata. V Zatičini so le malo vedeli o teh dogodkih, posebno pa ni nihče vedel, da je bil šel Albertusov brat na Dunaj ia kak uspeh je dosegel. cora od skrajne radikalne levioe pod pogojem, da stranka opusti svoje zahteve glede znižanja vojaštva. Dnevne vesti. V Ljubljani. 26 oktobra. — Antialkoholističen shod se je vršil tore) danes dopoludne v knezoškofijski palači. Kakor znano, je »Slovenec« cel prošli teden v uvodnih člankih in noticah bobnal vkup »dobro ljudstvo« ter že s to velikansko reklamo skoro prepričal tudi nas, da bode udeležba od strani lajikov in klerikov naravnost ogromna. Toda kako razočaranje. Shod bi se imel pričeti ob 9. uri, toda dvorana je bila ob tem času prazna. Šele pozneje pričeli bo kapati posamezniki, par kmetov pa je šenklavŠki mežnar pol ure pozneje pritiral iz nasprotne gostilne, kjer so si ti antialkoholisti pred pričetkom »zborovanja«, da lažje prenašajo vse preteče jim pridige, s poličem vina podprli duše. Pri otvoritvi shoda je bilo navzočih kvečjemu kakih 30 duhovnikov in 15 do 20 kmetov. Mestjana razven g. Povšeta in znanega klerikalca dr. Zajoa nismo videli nobenega. Da, niti poročevalci niso bili vsi navzoči. Tako je dr. Brecelj privandrai krog polu desete ure, dr. Krek pa se je najbrže pri zajutrku zamudil toliko, da je moral mesto njega ravnokar došli dr. Brecelj skočiti kot govornik na drugo mesto, mežnarja pa so poslali po dr. Kreka. Res, lep govornik tak, ki pusti obsedeti vse zborovalce in sklicatelje, brigajoč se za prevzeto dolžnost kot za lanski sneg. Shod sam vršil se je seveda pod zvezdo pičle udeležbe skrajno klaverno. Par lamentarni zastopnik vinorodne Dolenjske je otvoril zborovanje, za njim pa so razlagali bolj ali manj stvarno ostali govorniki pogubnost alkoholizma. Poslušalcem je pričelo prihajati dolgočasno, par kmetov je zopet zginilo v gostilno h ,Kolovratu\ da se tamkaj nazorno prepričajo o tem, kar so ravnokar čuli, neki stari fajmošter pa je v ozadju vzel v roko knjižico in pričel moliti brevir. Le malo jih je Še bilo v dvorani. Zginil je tudi gosp. Povše, obadva navzoča frančiškana ter mnogo druzib. To se je še celo škofu zdelo preneumno. Mignil je zbog tega zopet mežnarju ter mu nekaj naročil. Res, to je bila rešilna misel v tem kritičnem trenutku, kajti par minut pozneje se vsuje v dvorano z g. Flisom na čelu cela kompanija lemenatarjev ter isti vsaj deloma zamaše grozno praznoto. Ti so seveda na komando vstrajali do konca — tega tužnega zborovanja. V goraj navedenem popisu ni pretiranega čisto nič, slučaj sam pa nas uči zopet, da se ponesreči vsaka večja akcij?, ako vodijo isto izključno klerikalci. Mi kot pravi rodoljubi, ki hočemo dobro našemu ravno po far-ških konzumih k pijači najbolj za peljanemu ljudstvu, gotovo z veseljem pozdravljamo delo, na podlagi kterega bi se prišlo v okom groznemu pijančevanju med našim narodom. Oprostiti nam pa mora vsakdo, da se nam zdi smešno, ako hočejo oni, kateri so si s konzumi faktično vzgojili celo generacijo največjih pijancev, pridigovati sedaj ljudstvu moralo. Dober vzgled naj dajo ljudstvu v prvi vrsti sami ti rudečenosi fajmoštri in dekani, konzumski pe-t i j o t naj zlijo na cesto, sami raj puste pijančevanje, potem bo tudi ljudstvo boljše, mi pa bodemo odve zani dolžnosti, priobčevati podlistke k la »Izgubljeni Bog«. — „Družba treznosti". Klerikalci se kaj radi pritožujejo, da jim delamo liberalci ovire pri njih človekoljubnih prizadevanjih. Kako neutemeljeno je to očitanje, to se je pokazalo sedaj, ko se snuje družba treznosti. Vemo, da se bo pri ti družbi skušala treznost pospeševati s čeznaravnimi sredstvi, kar pomeni, da se bo družabnike sililo, naj dajo veliko za maše, ali valic temu skrajno prozsjičnemu ozadju te družbe, gremo klerikalcem vendar na roko. Mi amo v tem oziru storili dvoje: 1.) priporočali amo celo akcijo naj jo naši ao mišljeniki podpirajo, in 2.) svetovali smo duhovščini, naj daje vernikom lepe izglede, ker iagledi bodre k posnemanju, besede pa za-ležejo le malo. »S)6a« aopet je poskrbela za himno novi družbi. Prva kitica se glasi: Mi smo štirje, vsi pastirje, limonado pijemo; kar imamo, vse prodamo, da limone kupimo. Himna je na vsak način jako pri merna in bo kaj lepo, Če bomo o priliki prihodnje sinodo videli naše fajmoštre pokulirati z limonado. — Vodovod na Stari Vrhniki. Piše se nam z Vrhnike: Stara Vrhnika je pravo klerikalno gnezdo. Ljudje kar brenče samega klerika lizma, pri tem pa se vendar z veliko vnemo potegujejo, da bi dobili vodovod. Ta vodovod je tudi res potreben, a če so StarovrhniČani upali, da ga dobe, jim povemo, d a jim je klerikalna obstru kci j a ta vodovod že požrla. Zanimivo pri tem pa je to, da StarovrhniČani na eni strani žele vodovod, na drugi strani pa so silno veseli, da uganjajo klerikalci obstrukcijo, vsled katere iz tega vodovoda nič ne bo. Imajo namreč nekega prismojenega kaplaneta, ki je trdil, da je Šu steršičeva obstrukcija velika dobrota za celo deželo in zlasti za Staro Vrhniko. In StarovrhniČani so temu kaplanetu oduševljeno pritrjevali in vpili na vse grlo: Velika dobrota! Velika dobrota! Slava dr. Susteršiču!« Če je to tako velika dobrota, da pijejo Starovrhničanje mesto zdrave vode gnojnico, naj jo pa pijejo in mi jim želimo, da bi jim dobro teknila, saj tifus tako ne izostane! — Občinske volitve v Mariboru utegnejo biti letos prav zanimive in kakor kažejo razne okolnosti, je vladajoča stranka v precejšnjem strahu, kaj da bo. V tretjem volilnem razredu kaže posebno slabo za nemške nacijonalce. Sicer so se vse nemške frakcije združile, da bodo v tem razredu solidarno nastopale, a vendar je mogoče in celo prav verjetno, da zmagajo socialni demokratje. Tudi Slovenci postavijo letos svoje kandidate, kar je provzroČilo, da je »Marb. Ztg« začela metati boŽjast. Ni čuda! Vse se punta proti vlada joči stranki. Puntajo se trgovski na-stavljenci zaradi nedeljskega počitka in puntajo se mestni uradniki, ki so sklenili, da se volitve sploh ne udeleže. Značilno za postopanje vladajoče stranke in sploh za razmere v Mariboru je dejstvo, da na zadnjo izvanredno sejo občinskega sveta so-cijalnodemokratiški občinski svetniki sploh niso bili povabljeni. — Vojaške vesti. Poveljnik 87. pešpolka, polkovnik Rthard baron ButtlarBrandenfels, je imenovan za poveljnika pri 26. bram-bovski brigadi. Poveljnik 87 polka je postal polkovnik Morio < i neradi ni istega polka. Za poveljnika bosansko hercegovske Žandarmerije je imenovan polkovnik Mih. pl A p pel od 34 pešpolka. — Slovensko gledališče. Jutri se uprizori 4. dram. noviteta tekom novembra in sicer velika „Pravi j i ca o Krišpinu", pri kateri| sodeluje vse dramsko osobje in ves zbor ter orkester. Za to pravljico je naslikal gosp. Waldstein več novih dekoracij. Glavni ulogi igrata gdč. Kreisova in gosp. Boleška. Češki pisatelj in igralec „Nar. divadla", g. K. Želensk^-Drapal je napisal razen te pravljice, ki se je igrala v „Nar. divadln" že 45 krat, tudi dramo „Navrat" (Nar. divadlo), veselo igro „Teta iz Ruska" („Urania") in libreto za Sudovo opero „U božich muk" (Nar. divadlo"). Razen tega je g. Želensky dopisnik listov „Lumir" , „Zlata Praha", „Divad. Listyw ter je prevel več del iz francoščine, angleščine in nemščine. „Pravljica o KriŠpinčku" je potrebovala kakor drama „Karikature" in „Lepa Lida" mnogo izkušenj ter najskrbnejše priprave, ter sodeluje ves gledališki aparat. Pravljica obdeluje v poetski obliki akta valna socialna vprašanja ter namiguje na mnogih mestih ha sodobne dogodke in sočasna dnevna vprašanja verskega, političnega in kulturnega 'značaja. Pravljica je pisana torej za odraslo inteligenco in tudi za zrelo mladino. — Slovensko gledališče. Včeraj sta bili dve predstavi. Popoldne se je igrala „Lepa Lida" in gledalce izborno zabavala,zvečer pa seje pela opera „Otelio". Večerno predstavo sta počastila s svojim obiskom nadvojvoda Josip Ferdinand in nadvojvoda Henrik in prisostvovali so ji malone vsi udeležniki vseslovenskega odvetniškega shoda. Predstava je bila prav dobra in so zunanji udeležniki radostno pripoznavali lepi napredek slovenskega gledališča in dram. društvu čestitali, da se mu je posrečilo pridobiti tako odlične soliste, kakor jih ima letos, in sestaviti tako mogočen zbor. — Shod poštnih uradnikov, ki se je včeraj vršil v hotelu »pri Maliču«, je bil številno obiskan. Natančno poročilo moramo radi ne-dostajania prostora odložiti na jutri. — - Umrl je včeraj v Srednji vasi v Bohinju vpokojeni župnik in častni občan gospod Matija Zarnik v starosti 60 let. Pokojnik — brat rajnega dr. Valentina Zarnika — je bil duhovnik stare šole, rodoljuben, a toleranten mož, s katerim je vsakdo lahko izhajal in ki je vživai spoštovanje vseh krogov. Pogreb bo jutri N. v m. p.«! — Slovensko pevsko društvo „Štefanja vas11 se je ustanovilo v Štefanji vasi. Dotična pravila so se že vladi predložila. — Konj je ubil pri Sv. Marjeti pri Ptuju hlapca Filipa Rakuša. — Požar. Predvčerajšnjim je zgorel posestniku Ivanu Jarcu v vasi Lipe kozoiec, v katerem je bilo 200 meterskih centov sena. Kozolec je bil zavarovan za 600 kron, seno pa za 400 kron. Sumi se, da je kozolec zažgala hudobna roka. — Najdene krave. V Selu in v Vrbačah so 18. t. m. ujeli tri buše, ki so utekle hrvatskim trgovcem z živino. Dve kravi se nahajata pri posestniku Franu Rebolju v Selu, ena pa pil Božidaru Lukmanu v Vrbačah, kjer se lastnik lahko zglasi. — Smrt med vožnjo. V spremstvu usmiljenih sester se je vozilo v soboto več bolnih deklic z Dunaja na jug. Na postaji v Ponikvi je umrla ena teh deklic 14letna Franja Wildner. V Celju so mrliča iznesli v mrtvašnico. — Nevarna tatica. Mestna policija je dobila danes zjutraj v pest nevarno tatico, ki se je že dlje časa klatila po Ljubljani in kradla zlasti žensko obleko. Danes ponoči je bilo služkinji Angeli Zavrlovi na Poljan ski cesti št 3 iz nezaklenjene omare v prvem nadstropju pokradeno več obleke, v vrednosti nad 100 K. Danes zjutraj je bila na Rimski cesti št. 1 pod streho zasačena neka Neža Arbanas iz Borovnice, ki je imela pri debi dva zavitka obleke. V enem zavitku je bila vsa Angeli Zavrlovi ukradena obleka, v drugem zavitku pa so bile ženske srajce in odejni prevleČki s čipkami in z monogra-mom I P., žepni robci in črn predpasnik, katere reči je ukradla Ivani Pavličkovi na Resljevi cesti št. 22. Tudi več drugih tatvin je policija že dokazala Arbanasovi. Tako je ukradla orostilniČarju Štefanu Pogačniku na Miklošičevi cesti štev. 3 pred enim tednom iz podstrešja havelok in ogr tič. Ukradeno obleko je prodala pri starinarjih. Nadalje je ukradla 18. t. m. tudi iz podstrešja na Starem trgu št. 28 trgovcu Matiji Spreitzerju žensko obleko in Uršuli Pečnikovi dežnik. Žena im* pri sebi tudi več denarja, katerfg\ je najbrže ukradla. Brezdvomno ima tatica se več tatvin na vesti.Ženska noče povedati, kje da stanuje, in pravi, da je šivilja, ki hodi od kraja do kraja. V Ljubljano je prišla iz Ptuja. — Ogenj v Črni vasi. V soboto ob pol 9 uri zvečer začel je pod Janeza Jarca v Črni vasi št. 26 goreti. Ogenj zapazila je Pavla Pe ru&zi in poklicala ljudi, da so šli ga sit. Na lice mesta je prišla tudi barjanska požarna bramba, ki je rešila sosedna poslopja. Pod je zgorel do tal. Na podu je imel posestnik Josip Prime iz Lipe štev. 3 spravljenega okoli 20 meterskih stotov sena, po-sestnica Frančiška Jankovič pa 20 meterskih stotov otepov. Jarc je bil zavarovan za pod za 600 K, Prime p i sa seno za 400 K. Domneva se, da je ogenj zanetila zlobna roka. — Obsojen agent za izseljevanje v Ameriko. Pri okrajnem sodišču v Ljubljani je bil agent Franc Hafner, stanujoč v Spodnji Šiški št. 55 o b so j e n na en mesec zapora, ker je izvabljal ljudi k izseljevanju v Ameriko po francoski črti »Compagni generale Transatlan-tique«, za kar je dobival od agenta v Buchsu po 5 K od osebe Izseljenci ae avare pred takimi agenti. — Žepna tatvina. Včeraj po poludne je bila v Lattermanovem drevoredu ženi železniškega uslužbenca Uršuli Zaletovi, stanujoči na Tržaški cesti št. 24 iz žepa ukradena denarnica, v kateri je imela dve terni. * Najnovejše novice. D e- želno gluhonemnico so otvorili v Dunajskem Novem mestu v navzočnosti naučnega ministra Hartla. — Dragocenosti kralja Aleksandra in kraljice Drage so našli služabniki kralja Petra zakopane v vrtu na mestu, kjer je navadno bival kralj Aleksander. Dragocenosti so bile zašite v usnjato vrečo. Najbrže jih je skril tam sam kralj ali pa kraljica. — V dvoboju je ubil v Varšavi odvetnik Tonik-wicki tovariša Popowa, — Novi most se je drugič zrušil v Lu-blinu. Podjetnik Lubarskovski bo mo* ral vsled tega trpeti 300000 K škode- Telefonska in brzojavna poročila. Gradec 26. oktobra. Akad. tehn. društvo „Triglav izreka na I. rednem občnem zboru svoje ogorčenje in protestira, da se vseuoiliško vprašanje v kranjskem deželnem zboru profanira, in da se brošura, ki je izšla ta-korekoč iz „Triglava", zlorablja v obstrukcijske namene. Dunaj 26. oktobra. V ogrski krizi se je zgodil danes velevažen korak, ki zna eventuvalno postati zgodovinskega pomena. Cesar je namreč danes imenoval grofa Štefana Tiszo definitivnim ogrskim ministrskim predsednikom. Predno se je zgodilo to imenovanje, so se vršila važna posvetovanja. Tisza je prišel včeraj sem in je bil najprej sam pri cesarju, potem pa skupno s Khuenom in Lukacsem. Ta skupna avdijenca je trajala tri ure. Danes je bil Tisza pri KOrberju in pri Goluchovskem. Goluchowski pa pri Korberju. Šele po teh konferencah je šel Tisza k cesarju in je izjavil, da sprejme ponuđeno mu nalogo, na kar je bil imenovan ministrskim predsednikom. Napram raznim žurna-listom se je Tisza izrekel, da je pripravil armadni program, ki se le malo razločuje od programa, ki gajesestavil odbor devetorice ter upa, da sprejme vladna stranka ta njegov program. Tudi je rekel, da goji upanje, da doseže porazumljonje z opozicijo. Ce se pa to upanje ne izpolni, pojde samo z ustavnimi sredstvi v boj zoper opozicijo. Ob treh popoldne so vsi )ogrski državniki zapustili Dunaj in ob 7. uri zvečer se predstavi Tisza klubu ogrske vladne stranke kot novi ministrski predsednik. Dunaj 26. oktobra. „Sonn.-und Montagszeitung" poroča, da je vojaško sodišče obsodilo polkovnika Griinzweiga, ki je provzročil strašno katastrofo pri Bileku, v bosni na degradiranje in na dve leti v ječo. „N. Fr. Pr.tf pa pravi, da Grunzweig še ni obsojen. Zagreb 26. oktobra. Vest, da se je ban grof Pejacsevich po nesrečnem naključju zastrupil, vzemši mesto nekega zdravila strup, je neresnična. Ban je bolan na želodcu in je poklical iz Pešte nekega specijalista, da mu je želodec izpral. Iz tega je nastala govorica o zastrupljenju. Budimpešta 26. oktobra. Poslanska zbornica je sklicana na četrtek na sejo. Tisza bo že v sredo nove ministre predstavil cesarju in v četrtek se bo novo ministrstvo predstavilo v parlamentu. Carigrad 26. oktobra. Odločba Rusije in Avstrije glede reform v Macedoniji in glede kontrolnih organov je v turških političnih krogih obudila največje razburjenje. Zlasti staroturški politiki vplivajo na merodajne kroge z vso silo, naj se Turčija na noben način ne uda in naj rajše z orožjem brani svojo suvereniteto. i____i Slovenci In Slovenka I Ne zabite družbe sv. Cirila Ir Metoda I Varine ffoapodlnje ne pazijo pri živilih za otroke samo na to, da jih otroci radi uživajo in se po nj« in 8 7#. — Mokrina v 24 urah: 00 mm in 00 mm. — 2 krepka dečka katera imata veselje do kovaškega obrta sprejme takoj Belič Fran 27423 kovač v Ljubljani, Tržaška cesta 7. Pekarija na Igu, obstoječa že dol aro let v trm kraju, se odda v najem ali tudi proda. (2786—1) Poprava ie pri lastniku Francu Bambiču na Sarsksm št. 1, p. Ig. Garantirano dobro vino m žganje podvrženo progledu kemijske presku-devalne postaje na Dunaju, dobiva se pri 2696 10 bratih Giaconi & Go. Ois (Cissa) v Dalmaciji. Veliko skladišče I vencev/ Črez IOO lepih, okusno narejenih grobnih vencev je prosto izloženih. Nizke cene se vidijo na vencih. (1671-36 Na ogledovanje vljudno vabi modna trgovina V.pl.Gerhauser Stari trg 13. „Pri čebeli," Ogledovalcev na silim, da bi kaj kupili! Slaščičarnica RUDOLF KIRBISCH aa kongresnem trga v Cjubljani (2785—1) priporoča a Fave di morti, vsesvetni-ške štruce, pince, najfinejše pecivo k čaju lastnega izdelka in veliko iz-bero najfinejšega peciva in bonbonov. M~ Tuknjana In zunanja naročil« me Iz^roujejo torno. "p| Prodajalka izurjena v trgovini mešanega blaga se sprejme takoj. — Ponudbe pod Štev. „900u na npravništvo „ Slovenskega Naroda". (27f4-2) Alojzij Luznik na Vrhniki pri LJubljani preskrba je dobre harmanljr domaČega in aznerikanskega sestava, kakor tudi m tflovIrjr, planine in plnalne »tfoje. — Daje ae tudi na obroke. Ceniki na zabtevanje 25 brezplačno. 1294 Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. ia veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. Odhod li LlnUjano juž. kol. Proga čez Trblz. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzeneteste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Ausaoo Solnograd, Čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj vi a Amstetten. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, cez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3- uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monako vo. L ja-bno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Gone V0, Pariz, Cez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine var9, Heb. Pran-cove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, uz Dunaj Cez Amstetten. — Ob 10. ori ponoCi osobni vla> v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Inomost, Monakovo (Direktni vozovi 1. in 11. razreda Trst Monakovo.) — Proga v Novo mesto in v Zoeevje. Osobni vlaki: Ob 7. nri 17 m zjutraj v No^omesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ur.5 m po-polodne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v I Srednja vas v Bohinju, dne 26 oktobra 1903. Rodbina dr. Miljuiin Zarnikova. Stud. med. Boris Zamik. (Posebna oznanila se niso izdala). a>*V za trgovino z mešanim blagom se •prejme. (2762-;; Naslov pove upravništvo Si. Nar,1. Učenca iz dobre hiše sprejme takoj Ivan Auer, trgovec v Metliki. _,2778 2; Gostilna .Čitalnica' na Vrhniki se da v najem s 15. novembrom ali 1. decembrom t.l, Pojasnila daje Anton Albert na Vrhniki. (2756- Lokal mw v sredini mesta pripraven za vsako obrt ali trgovino odda se takoj ali pa tudi pozneje za nizko najemnino. (2763-2) Kje? pove upravništvo „Slov. Nar.w Izvrstna fina 2ii vinavbuteljah s«* «l»a»^ v trgovini Sdmund 3{avčić Ljubljana, Prešernove ul.ee f^Zafivala in priporočilo? Povodom svoje preselitve iz gostilne aipri znamenju" na Ra-deckega cesti št. 2 v restavracijo „Čaks" na Radeckega cesto štev. 16 zahvaljujem se vsem svojim cenjenim gostom, ki so me podpirali s častitim obiskom dosedaj ter prosim, da mi izkažejo svoje zaupanje tudi na novem prostoru Potrudila se bodem, da vsestransko ustrežem svojim gostom z dobro pijačo in okusnimi jedili. V novi restavraciji je na razpolago tudi (J749-3) glasovir. Priporočam s« kar najbolje za mnogobrojni obisk in beležim z odličnim spoštovanjem T. Leksander. G. PICCOLI lekarnar v Ljubljani dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža priporoča naslednje iz delk« svojega keaičDO-farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot Bicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo. Plrr« !ir>a žrlsilcna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do Jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (1372—35) Pleeoll ero železnulo vino se uporablja pri malokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polliterska steklenica 2 K IM«-r«»liJr> i sirupi \r iiinlln aH (Aittarliidr dajo n vodo pomeBani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogram Bka steklenica, pasteurizovana K 130 Zananla navodila po postnem povzetja. P. n. odjemalci si lahko ogledajo nas znameniti laboratorij. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejfiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt m zmacj&ujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. ww vzajemna zavarovalna bauJca v Pragi. Rezarvni fondi: 25,000.000 2. Izplačane odškodnine in kapitali je: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države a vaeakozt iloisniko-uarodno upravo. (96—123) Tm pojMnil. dAj« Generalni zastop w Ljubljani, ^»orar pisarne so v lastnej bančnej hiši Za vara je poslopja in premičnine prot požarnim Škodam po naj nižjih T cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne ] in občnokoriatne namene. Uaajatelj in odc^vorni urednik: Đr. i van Tavčar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne**. 17974278 FK 8B