GLAS Leto XLV - št. 74 - CENA 40 SIT Kranj, torek, 22. septembra 1992 » Zdomska pomoč beguncem v Stari Fužini Stara Fužina, 21. septembra - V soboto popoldne je v zbirni center v Stari Fužini pri Bohinju prispel preobloženi kombi iz Aachna v Nemčiji, ki je pripeljal pomoč beguncem iz BiH, ki so jo zbrali zdomci iz Slovenije in Hrvaške. Akcijo zbiranja pomoči je vodila Sonja Berges roj. Intihar medicinska sestra doma iz Tržiča, ki živi v Nemčiji že 27 let, prevoz pa je omogočil Hrvat Vlado Jelitič. Za skupno zbranih 18.000 nemških mark so nakupili otroško hrano, plenice, igrače, pralne praške, odeje, obutev ter dva šivalna stroja, pri čemer so dobro polovico tega i I Stara Fužina, 19. septembra - V soboto popoldne so v begunskem centru v Stari Fužini predali pomoč beguncem iz BiH, ki So jo zbrali slovenski in hrvaški zdomci iz Aachna v Nemčiji. Predaji so prisostvovali tudi predstavniki Rdečega križa ter Socialistične stranke iz Radovljice, ki so predajo organizirali. Fo-to- P. Kozjek pustili 113 beguncem (večina so otroci) v Bohinju, slabo polovico tovrstne pomoči pa odpeljali tudi v zbirni center pri Ribnici. Posebno veseli so bili prejemniki - v imenu beguncev sta pomoč sprejela zdravnika, zakonski par iz BiH, ki živi v tem centru - pošiljke dragocenih zdravil, del celo takih, ki so primerne za uporabo v bolnišnicah. Predaji pomoči so poleg vodstva begunskega centra prisostvovali še predstavniki občinskega odbora Rdečega križa Radovljice ter občinskega odbora Socialistične stranke Radovljica, na katero se je g. Sonja Berges za organizacijo predaje obrnila. Povedala je tudi, da je pripravljenost za zbiranje nadaljnje pomoči beguncem med zdomci velika, da pa je precejšnji problem prevoz. Ker v Aachnu pogosto videvajo slovenske tovornjake (n.pr. Radenske), ki se verjetno vračajo v domovino vsaj deloma prazni, so se predstavniki Socialistične stranke obvezali, da bodo poskušali na tak način urediti prevoz. • Š. Ž. VPIS V JESENSKI SEMESTER U LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Obljuba Ljubljanske banke Oktobra 500 mark Ljubljana, 16. septembra - izvršni pomočnik generalnega direktorja za poslovanje $ prebivalstvom Ivan Rudolf je aa sredini časnikarski konferenci povedni, dn bodo 26. oktobra izplačali deviznim varčevalcem po 500 mark iz "starega deviznega varčevanja". To bo po februarju letos tretje izplačilo. Po njegovih besedah se devizno varčevanje spet povečuje, kar je znak vračanja zaupanja v banko. Več o reorganizaciji in sanaciji Ljubljanske ban« ke preberite na gospodarski strani.« J. K. MlftAMILK Pot do kvalitete Na delo turističnih društev, predvsem tistih manjših, so zaposleni v turizmu mnogokrat gledali make postrani, češ naj "''/" urejenost kraja, pomagajo pri prireditvah, skrbijo za **tojo najmlajših turističnih delavcev, Urokovnosi pa naj prepustijo tistim, ki v turizmu thiitio denar. ležke razmere v turizmu, ki jim je botrovala lanska vojna Ml jih še vedno otetuje bližina vojne, pa so pri marsikom spremenile odnos do ljubiteljskega dela v društveni organiziranosti. cd no več jih je, ki priznavajo, da je v turizmu pomemben vsak, ne Je direktor hotela, vodja restavracije, turistični vodič, temveč ' tlstl- ki vzgajajo za turizem mlade, tisti, ki poskrbijo, da so Ur?jene izložbe, tisti, ki poskrbijo za lepe in dobro založene ben- 'i'i^kf črpalke, tisti, ki urejajo tportna igrišča, skrbijo za izposojo čolnov, za lončnice na balkonih... Ce hoče biti turizem naša usmeritev, in na Gorenjskem kjer mnogi riviio od turizam. .:atrjujemo, da smo za taksno volu usmeritev, potem bo treba '.brati veliko tnanja in tudi dobre Ve, da homo uspešno povezati vse, ki so kakorkoli povezani s ._ rizmom. To pa so poleg zaposlenih v turističnih podjetjih, zase onikov, ki siu.uo s turizmom in gostinstvom, na vsak način tm clam šesimštirideselih turističnih društev po Gorenjskem, ki /i/i > preko petnajst Hsoi Njihovo delo \e seveda lahko \jubite1jsko, "avsak način pa te ie kako koristno tn kako pomembno v gradnji ""'(lika. ki mu radi pravimo kvalitetna turistična ponudba. • V. Stanovnik Nova cerkev v Lajša h blagoslovljena - V nedeljo dopoldne je nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar med slovesno mašo, ki so se je udeležili številni verniki od blizu in daleč, blagoslovil novo podružnično cerkev sv. Jedrti v Lajšati. Vaščani so novo cerkev postavili na mestu stare, porušene marca 1945. Podrobnejše poročilo s sloves-nosti na 3. strani. - Foto: D. (»azvoda Trati niščih k vno Korenjsk, obračun konec ledna j.- bil., liv.hno na bali 'MIH l|„ ..j . ---«*«■■« JV Ullll /l>.IIIIIU H.I II.HI bahnur i ,Mr5nt,kl- V *uP*'r ligi sta bili odigrani kar dve "»> prvenstvo v ?° *r# dv" U'dna ,kU'ni" ******** ArI*-d«"nača*kiD«i T PMDwldne J4" n» 'ratl pri Škof ji Loki HkeK«, ekip«, r'h*. Pr*m*K",ad'UK«*K» super ligaš. / (iorenj-»'KubUana J*. J ' ******** H » nedeljo la trata n»« Prcma;aTuuV,,nJ,U,pri Sk*h * ,3*< K»d»'|jič.ni P» M d<-**" ,ki»>0 ,,r»"<» 10:7. V. s , foio: I), (.a/voda Ribno pri Bledu, 21. septembra - Na tradicionalnem predvolilnem srečanju članov Socialdemokratske prenove i/, jeseniške in radovljiške občine v Ribnem pri Bledu se je v lepem sončnem vremenu zbralo precej ljudi. Stranka poudarja, da je imela odločilno vlogo pri pomembnih dosedanjih državnih odločitvah. Na volitve odhaja i jasnim gospodarskim in socialnim programom. Javnomnenjske raziskave kažejo, da med volilci raste zaupanje v stranko, ki tudi po letošnjih volitvah pričakuje, da bo najmočnejša stranka levice. - Foto: I). Sedej SALON VOZIL CIM0S - CITROEN Gregorčičeva 8, Kranj telefon: 064/211-380 VSA VOZILA CITROEN V TEH DNEH PO POSEBNO UGODNIH CENAH! /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMUL^T/N BAN PRII KA IRANKA NOVI DOM SLOVENSKE VOJSKE - Bohinjska Bela, 21. septembra - Danes so na Bohinjski Beli otvorili prenovljeno vojašnico, ki je s tem postala učni center planinske enote slovenske teritorialne obrambe. Slavnostna govornika sta bila podpredsednik slovenske vlade mag. Viktor Zakelj in radovljiški župan ing. Vladimir Černe. Viktor Zakelj je poudaril, da je bila odločitev za slovensko vojsko kljub glasnim klicem po demilitarizaciji Slovenije pravilna in da se bodo vlaganja, ki jih Slovenija sicer sedaj komaj zmore, v prihodnosti dobro povrnila. Vojska je pomemben gospodarski faktor in važno je, da se naslanja na domačo ekonomijo. Radovljiški župan pa je izrazil svoje veliko veselje nad doseženo ravnjo prenove, ki si jo slovenski fantje po njegovem mnenju zaslužijo, poleg tega pa objekti ne bodo več motili teh prelepih alpskih krajev. Slabe izkušnje iz preteklosti bodo kmalu pozabljene, če bo TO znala najti sodelovanje z lokalnimi oblastmi ter prebivalci, kar JLA ni uspelo. Po nagovorih so ob zvokih Zdravljice v jesenski veter dvignili slovensko zastavo. Usposabljanje prve generacije približno 300 vojakov se bo začelo 6. oktobra. • S.Z. HRANILNICA. *» LON MENJALNIŠKI POSLI ■ BREZ PROVIZIJE! PLAČEVANJE PO POLOŽNICAH ■ NAJCENEJE! Vse informacije dobite v Hranilnici LON d d Krani, Koroška 27 ah po telefonu 223-777 LON • na Ljubezniv Osebni Način opravljen denarni servis. DANES n GLASOV\ . StotinkA NAJBOLJŠE GOLFISTKE SO ŽE PRIJAVLJENE USODNI PRVI POLČAS USPEH RADOVLJIŠKIH ŠPORTNIH STRELK ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Ločitev po čehoslovaško Državi Čehoslovaška in Jugoslavija imata isto rojstno letnico (1918) in sta nastali iz podobnih razlogov in v podobnih okoliščinah; tudi datum njune "smrti" je sočasen, potek agonije pa je bistveno drugačen: v enem primeru jugoslovanski smrtni boj, v drugem čehoslovaško "umiranje na obroke". Vodilni češki in slovaški politiki, ki so se načelno že sporazumeli o ločitvi, so prepričani, da se bodo lahko izognili jugoslovanskemu načinu - krvavi balkanizaciji. V tem soglašajo tako bivši predsednik Vaclav Havel kot sedanja šefa obeh vlad, Čeh Vaclav Klaus in Slovak Vladimir Mečiar. Navedeni mrliški ogledniki so soglasno ugotovili, da je njihova nekdanja federacija že preminula, še zdaleč pa jim ni jasno, kaj bo z njimi samimi in kako bodo sodelovali poslej. Podobno je bilo tudi davnega leta 1918, ko so se češki in slovaški ter slovenski in hrvaški politiki soočili z dejstvom, da njihove mačehe Avstro-Ogrske ni več. Slovenci in Hrvati so pohiteli v Jugoslavijo; Slovenci iz nuje. ker so si Nemci prav tedaj jemali Koroško, Italijani pa Primorsko, Hrvati pa v utvari, ki so jo sami spočeti (ideja jugoslovanstva je bila njihova). Vrgli so se v srbski objem in kmalu nato spoznali, da so padli v dušeči prijem beograjske mafije, iz katerega so se izvili šele sedem desetletij pozneje. Kako je bilo tedaj z našimi vzorniki na severozahodu monarhije ("Učimo se od Cehov!") in z njihovimi sosedi, Madžarom podrejenimi Slovaki, nam je manj znano. Pomagajmo si zato s spoznanji, do katerih je prišel praški zgodovinar Dušan Treštik (Ideja o državi Češkoslovaški, Naši razgledi, 14. avgusta 1992). Češki in slovaški politiki ob razpadu monarhije niso bili pripravljeni na ta prelomni izziv. Edini, kije res vedel, kaj hoče, je bil veliki meščanski demokrat Tomaš G. Masaryk (1850-1937). Hotel je samostojno češko državo. V tej pa je bila takrat še številna ter gospodarsko in kulturno vplivna nemška manjšina, ob kateri bi se češka večina le stežka uveljavila. Zato je Masaryk v svoj načrt pritegnil še Slovake iz ogrske Gorenje dežele in tako je nastal umišljeni češkoslovaški narod, ki je imel v novi državi nedvomno premoč. Nemška manjšina jo je kasneje vseeno pokopala; prišel je Miinchen (1938) in za njim okupacija. Po vojni so Nemci odšli. Češkega razloga za federacijo s Slovaki tako ni bilo več, vendar je skupna država ostala. Slovaki, ki so se vanjo vključili iz podobne nuje kot Slovenci (beg pred Madžari), pa so bili v njej prej in slej nezadovoljni. V zakon s Čehi so stopili, ko so bili razvojno še daleč za njimi. Zaostanek se je kljub posiljeni industrializaciji v zadnjih desetletjih ohranil vse do danes. Industrializacija je krut proces, za naravo, za družbo in za posameznika. Tega prestavi iz ujetosti v vaško skupnost v mestno anonimnost in odtujenost. Tradiciji iztrgani posamezniki so se v času industrializacije, ki se je na Češkem začela že pod A vstrijo, zatekli v organizacije civilne družbe (društva, stranke, gibanja). Na Slovaškem, kjer se je omenjeni prehod zgodil šele v času komunizma, pa za kaj takega ni bilo niti prostora niti potrebe; komunizem civilne družbe ni dopuščal, načrtovani in organizirani />rc\k<>k iz agrarnega v industrijsko okolje pa je blažil z raznimi socialnimi mehanizmi In to se pozna še danes: Češka je hitro obnovila staro civilno tradicijo, na Slovaškem pa je oživel le nacionalizem. "Civilna družba resnično nikjer ne nastane brez tistega temeljnega spoznanja, da se napredek in blaginja plačujeta z izpostavljanjem in tveganjem posameznika, ki prav s tem dosega svojo svobodo in se tako rešuje pred osamljenostjo, v katero ga je pahnil proces modernizacije. O tem ni treba nikogar prepričevati, skozi to preizkušnjo mora družba kratko in malo iti." (I) Treštik) Češka ima torej že za seboj tisto, kar Slovaško še čaka. češka Slovaške ne rabi več. Slovaška pa ("esko še. vendar jo v tem ovira njen lastni nacionalizem. Njen razvojni interes jo nagovar/a v ohranitev nekaterih povezav s Češko, nacionalni interes pa jo sili v popolno osamosvojitev. Kateri bo močne/fl ' Osnutek zakona o vladi v nadaljnjo obravnavo Nova vlada bo manj številna Ljubljana, 21. septembra - Na seji slovenske vlade konec preteklega tedna je bil s številnimi pripombami v nadaljnji skupščinski zakonodajni postopek dan osnutek /akona o vladi Republike Slovenije, ki ga je pripravila že marca vlada Lojzeta Peterleta. Število članov vlade naj bi se /manjšalo s sedanjih 27 na največ 21, število ministrstev pa od 22 na 14. Zmanjšanje naj bi bilo doseženo i združevanjem ministrstev na področju gospodarstva (združena so ministrstva za industrijo in gradbeništvo, za malo gospodarstvo, za energetiko, za trgovino in /a lun/em ter gostinstvo) ter s spremembo nekaterih v vladne sekretariate (ministrstvo /a zakonodajo, ministrstvo za informiranje), vladne službe (ministrstvo za planiranje) oziroma posebne uprave (ministrstvo za borce in vojne invalide bo poslalo uprava za vojne veterane v okviru ministrstva za zdravstvo). Poleg predsednika in 14 resornih ministrov naj bi bili v vladi še največ trije podpredsedniki, trije ministri pa naj bi bili brez listnice. Novost je tudi predlog, da naj bi Varnostno informativna služba, ki sedaj dela v okviru notranjega ministrstva, postala sekretariat. Ce bo zakonski osnutek v vseh treh fazah zakonodajnega postopka v parlamentu sprejet do konca leta, naj bi bil uveljavljen / imenovanjem vlade po decembrskih volitvah, /a nemoteno delo vlade in delitev dela in pristojnosti pa naj bi pripravili še poseben poslovnik o delu vlade. • S. /.. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA TRGOVINA S POHIŠTVOM IN OPREMO d o o Sp Besnica 81 SEPTEMBER- IZREDNI KREDITNI POGOJI • MONTAŽA • PREVOZ • «3» 064-403-871 V sredo in četrtek bo zasedala republiška skupščina Odločanje o drugem svežnju volilnih zakonov Poslanci se bodo odločali o predlogih zakonov o določitvi volilnih enot za volitve državnega zbora, o določitvi enot za volitve predstavnikov lokalnih skupnosti v državnem svetu in o evidenci volilne pravice. Ljubljana, 22. septembra - To so trije nujni zakoni iz tako imenovanega drugega svežnja volilne zakonodaje. Brez njih volitve ne bodo mogoče, vendar se ti zakoni ne sprejemajo z dvotretjinsko, ampak z navadno večino. Osnutki teh zakonov so bili na zadnjih sejah zborov sprejeti, vlada pa je bila zadolžena, da upošteva pripombe poslancev in njihovh klubov. Razen teh zakonov bodo predlagani v sprejem še zakon o poslancih, zakon o političnih strankah in zakon o volilni kampanji. Parlament ima na tokratni seji namen tudi dokončati nekatere že začete obravnave. V parlamentu je že lep čas predlog zakona o nezdružljivosti javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, predlog zakona o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog občanov ter zakona o omejevanju plač v negospodarstvu oziroma podjetjih, ki imajo monopolni položaj. Na imenovanje čaka nov minister za trg, prav tako pa še ni končana razprava o vladni gospodarski politiki. Večina predlaganih zakonov je za naše razmere novost. Zakon o poslancih pravi, da so po- slanci predstavniki vsega ljudstva in opravljajo funkcijo poklicno, v tem času pa ne smejo opravljati funkcij, ki so po zakonu nezdružljive s funkcijo poslanca. Kandidat za poslanca, ki je v delovnem razmerju, ima po predlogu zakona pravico do izrednega neplačanega dopusta za pripravo na volitve in to največ 18 delovnih dni od dneva potrditve kandidature. Poslanec dobi mandat z dnevom izvolitve, izvrševati pa ga začne z dnevom potrditve poslanskega mandata v državnem zboru. Če poslancu državni zbor mandata ne potrdi, ima pravico pritožbe na ustavno sodišče. Med volilnimi zakoni, ki so pred sprejemom, je v politiki in javnosti dvignil največ prahu zakon o volilni kampanji. Predvsem se lomijo mnenja o 5. členu, v katerem je omenjena možnost brezplačne volilne propagande v medijih. Nekatere stranke, predvsem iz pozicije, so zoper brezplačno objavo, prav tako tudi sami javni mediji, ki bi bili s tem prikrajšani na dohodku. Zoper to določilo je bil tudi Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije, ki državi predlaga, naj strankam, če ni- Pravice in dolžnosti poslanca Predlagani Zakon o poslancih zelo natančno razčlenjuje pravice in dolžnosti poslanca. Na primer. Poslanec, kije bil pred izvolitvijo v delovnem razmerju, ima pravico, da se v treh mesecih po prenehanju mandata vrne na delo, ki ga je opravljal, ali na drugo delo, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe. Poslanec, ki ne more priti na sejo državnega zbora oziroma njegovega delovnega telesa, mora o tem pravočasno obvestiti predsednika zbora oziroma delovnega telesa in navesti razloge neudeležbe. Če poslanec neopravičeno manjka, odloča o odgovornosti pristojno delovno telo zbora. To bo določeno s poslovnikom državnega zbora. Poslanec je dolžan varovati podatke zaupne narave. Njegova pravica je predlagati zakone sam ali v skupini, parlamentarne preiskave o zadevah javnega pomena, referendume skupaj s še 29 poslanci, obtožbe predsednika republike pred ustavnim sodiščem skupaj s še 29 poslanci, skupaj z devetimi poslanci predlagati izvolitev novega predsednika vlade in vlagati interpelacije o delu vlade in ministrov itd. Poslanec ni kazendko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora, ne sme pa biti zaprt ali priprt, če se sklicuje na imuniteto, pa tudi kazenski pregon se ne sme začeti brez dovoljenja državnega zbora, razen, če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je zagrožena zaporna kazen nad 5 let. O vseh teh zadevah odloča državni zbor. majo denarja za propagando, nameni določena sredstva in jih s tem postavi v enakopraven položaj, ne pa odjedati denarja elektronskim medijem in časnikom. So pa tudi glasovi za takšno oglaševanje in za kontrolo nad novinarji, ki znajo biti med volilno kampanjo pristranski. Kakšno besedilo zakona bo v skupščini sprejeto, je težko napovedovati. Neki kodeks ravnanja bo gotovo sprejet. Zag°" varja ga tudi ministrstvo za 'n* formiranje, ker meni, da bi s tem tudi zavarovali medije. • J. Košnjek Prof. dr. Zdravko Tomac na Gorenjskem "Slika je precej črna" Bled, 21. septembra - Medtem ko je minuli četrtek dr. Matija Malešič, prvi slovenski veleposlanik na Hrvaškem, izročal poverilna pisma hrvaškemu predsedniku dr. Franju Tuđmanu, je (■orenjsko obiskal prof. dr. Zdravko Tomac, izredni in pooblaščeni ambasador Republike Hrvaške v Sloveniji. Na Bledu je članom Kluba Dvor - gorenjski sekciji slovenskega Kluba Manager - predstavil sedanjost in možne prihodnosti hrvaško-slovcnskih odnosov, njegova temeljna ugotovitev pa je: »Slika je precej črna.« Zdravko Tomac je bil tudi predsednik hrvaške vlade v obdobju julij 91 - junij 92, zato so njegova razmišljanja podkovana z realnostjo in izkušnjami. Za Hrvaško in Slovenijo bo najtežje, kako iz. tistega, kar je dediščina stare države - vsekakor pa je edina možna osnova poglobitve sodelovanja obeh dr Ž.av v sklenitvi globalnega političnega sporazuma. Dr. Tomac sedanje odnose obeh držav ocenjuje skozi spoznanje, da je zunanja politika neke države le nadaljevanje notranje politike in nestabilna hrvaška notranja politika teži k zaostrovanju navzven, zlasti proti Sloveniji. Obenem pa je nedvoumno, da je Slovenija za Hrvaško najpomembnejša država - in obratno. Državi bosta morali o skupnih interesih razmišljati čimbolj pragmatično - ter biti pripravljeni za kompromise povsod tam, kjer obstajajo nasprotja v interesih držav. Krvava vojna v sosednji Bosni in Hercegovini skupaj s srbsko okupacijo vzhodnega dela hrvaške države dejansko p°" meni, da »... je Hrvaška država z odprtim trebuhom«, kot jc sedanje stanje na mejah označil dr. Tomac. Vojna je za polovico zmanjšala hrvaško gospodarsko aktivnost, štiri četrtine dr' žavnega proračuna Hrvaška porabi za vojsko, prezgodnje volitve pa so razbile enotnost - prav zato je dr. Tomac kot rcaln° možnost napovedal zlom mlade države ter krepak odklon V sno, kar pa bo zavrlo proces demokratizacije, ki ga je vojna ž tako ali tako močno oslabila 0 tem, kdaj bo - če to sploh bo on - prof. dr. Zdravko Tomac kot veleposlanik Republike Hrvaške prišel v Slovenijo« pa bo glede na navezavo diplomatskih odnosov med Slovenijo"1 Hrvaško (minuli četrtek) bržčas kmalu več jasnega. • M- ▼* STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Socialistična stranka Slovenije Samostojno na volitve Ljubljana, IK. septembra Ker odgovora na ponudbe 0 partnci stvu ni bilo. bo sla Socialistična stranka Sloveniie sama na volitve Strank.i je /.i zakonsko ureditev predvolilne kampanje, žal pa so \ predlaganem zakonu členi, ki so v nasprotju z ustavno pravico do SVObiav tako pa tudi o odnosih med Slovenijo i" Mrva ',j,,vlir blemi med državama obremeii|U|C|o odnose in priložnost /a P' s|(v ho obisk hrvaškega predsednika I udjinana v Sloveni|i P''« ()|lil|i-venskega izhoda na moric v Piranskem zalivu ie neba intetna*- |(V znali Osnova u.i| bo meja piranske občine sredi Sav udi i|sk«>' ^ j^i toka, kar |e skladno z I ondonskim m (Kunskim sporazumom iiivašk.i še naprej vztrajata na carinah za slovensko blago, "''j^m""' ui|.i vrne z enakim ukrepom Ce bo lliv.isk.i nacionali*''*'* 'V (HI-sko premoženie. v redno okrog 40 milijaid lol.u icv. n.i| Slov«-' £fftO govori / nacionalizacijo hrvaškega delež.i \ |ediski clckna"1' )() nii in v I lanu l/i',i,idn|e vest, pomembnih /,i lliv.isko. je ireba vlJu|,,ih zahtevo po izhodu Sloveniie ua moi|c Neiešeno je vpi.is.mi*- |(.jr- viiov ob meji, pa mnogi drugI ekološki problemi, od Krškcgu1 - ^> skih odpadkov do Izgradnje termoelektrarne Plomin III v 'slrl' onesnaževala meh \ Sloveniji • .i. k. s GLAS I »laaovilelj in udajalrlj (■.iv.pisno podielje (iORr NJSKI (il AS K K VM t rrdaftka politika: no,,K imii iu-sI c ,tnk ,n\ki politično m I ni 111.111\m pollednik s poudarkom 11.1 dogajanjih m.1 Gorflnjlkam I*r*«1ar4alk f aauaUa*ga »tli: I v .m Bllja.ll IHrrklor la glaial mrdnlk I Marko ]'^'"\ Odgovorna uredaka: I eopoldma Bogataj NovtaarJI ia uredniki: Helena Jelov cun. lo/r košniek. I e.i Mem 111^01. Mo|,in S.i|r I>.innk,i Sedei. Vilm.i Slano wnk. M.11 \0lc14k, ( velo /aploi in k I ),iiin-> - ^ U» Andrtj žalar. Sttfan žai«! Oblikovanje: Igor Po koi 11 I rhnicao ure Jaajc I Ivo V- k ih- M11 1.111 1 I »1 1 k . U t NaOfl rTeVI I e klor Iran Jr : M 11 |c 1,1 Vozili t-olon;rnf tja Ooreid Sinil I lik 11 11 ! i- ' '' ' ' ' »■ || in revij Ljubljana UnMMfmi Mole Pijadeja I telefon (11440,211433 teletu .mhm Naretaiae, upre*«, propaganda, aglaal: Bleivveiiove w.. leieton ms k,i teleta« |0M)2IV.'e* hr«*«"1 telefon. 217-st60 »prejemamo neprekinjeno 24 ur dlMVAO M avtomatskem oti/ivniku. uradne ure vvuk dun t I 7 00. / Ca»o|m i/haju ob lorkih in petkih Naročnina trimeiecni o naročniki imajo 20H popuete /.i ujjjno jetnanaroCniru I40DBM oglasne gorttve paoenlku Promejnl davek aotjopnjl i odrtotko*. (mnenje RMI tj ' >> _____ Nadškof dr. Šuštar blagoslovil novo cerkev v Lajšah Cerkev naj bo spomin na nove čase Lajše, 20. septembra - "Že 1948. leta, tri leta potem, ko je bila porušena cerkvica sv. Jed rt i v Lajšah, so vaščani želeli zgraditi novo •eseno cerkev. Takratna oblast jim tega ni dovoljevala. Zdaj nova j-erkev stoji. Za nas se je praznik začel že v sredo, ko smo z župnikom Bojanom Likarjem iz Loškega muzeja prenesli vanjo okraske, *i so pred 47 leti krasili staro cerkev," je v uvodu pred otvoritveno "edeljsko deseto mašo dejal domačin Blaž Fajfar. Prvo sveto mašo v 'epi novi cerkvici sv. Jed rti v Lajšah je imel ljubljanski nadškof in Metropolit dr. Alojzij Šuštar. nemu gradbenemu odboru. Koliko truda, da so v tako kratkem času zgradili tako lepo cerkev! Zgraditev cerkve pa je zlasti izraz naše pripravljenosti, da ne bomo gradili samo cerkve iz lesa in kamna, ampak da želimo graditi živo Cerkev v nas samih, v naših družinah, vaseh. Ta graditev ni nikoli končana,« je v nagovoru številnim vernikom, ki so v nedeljo dopoldne prišli v Lajše, dejal dr. Alojzij Šuštar. Dotaknil se je tudi izročila nedeljskega Evangelija, v katerem Gospod govori o poštenosti, delavnosti, razločuje med življenjem za denar in življenjem za večno življenje. Naj bo nova cerkev sv. Jedrti znamenje prenehanja krivic, je zaželel selški župnik Bojan Likar, Matija Rihtaršič iz gradbenega odbora pa je ob koncu svete maše povedal, da je cerkev sv. Jedrti, zavetnice čebelarjev, osma podružnica v selški fari. Prejšnja cerkev, ki so jo porušili marca 1945, je bila zgrajena v drugi polovici 18. stoletja. Letnica je vtisnjena v zvonu, ki je vgrajen v novi cerkvi. Sicer pa sta se od stare cerkve ohranila le dva zvonova, kip sv. Jedrti in matere Božje. I "V času, ko tudi v naši bližini JJ vedno divja kruta vojna, smo °*iveli pozidavo nekoč poruše-cerkve. Kot je porušena cer- spomin na žalostne čase, naj "° nova cerkev spomin na nove **se, posebno v čast mednarodnemu priznanju Slovenije. Iskre-jj "hvala Bogu, ki nas je po Unskih junijskih dogodkih ob-v«rov*| hujše usode. Zahvala gre tudi ljudem, njihovi požrtvovanosti, prejšnjemu selškemu /uPniku, posebej pa pripravljal- Matija Rihtaršič je orisal tudi potek prizadevanj za gradnjo nove cerkve. Decembra 1990 je bil prvi sestanek gradbenega odbora. Zgodaj spomladi so začeli delati, očistili ruševine, naredili temelje. »V Lajšah ne živi niti sto ljudi, od teh je polovica polnoletnih. Predračun za novo cerkev je znašal 500 tisoč mark. Ljudje so si novo cerkev močno želeli, gradnje so se lotili složno, opravili so več kot sedem tisoč prostovoljnih delovnih ur,« je dejal. Načrte za novo cerkev je izdelal arhitekt Peter Kregar, velike zasluge zanjo ima tudi prejšnji selški župnik Franc Šuštar. Stroški gradnje še niso poravnani, cerkvi manjka še notranja oprema, umetnine. Predsednik gradbenega odbora Mirko Berce: k*fc* 7 >>Cerke,v. smo postavili na istem mestu, kjer je nekoč stala. Škoda, da se je že prej ni dalo zgraditi. O denarju je zelo težko govoriti, veliko smo naredili s prostovoljnim delom, materiala sploh nismo šteli. To je naša cerkev. Sodelovali so tako rekoč vsi vaščani, zelo redki so stali zadaj, če je bilo treba, so jemali celo dopuste.« Med nedeljskimi udeleženci blagoslova nove cerkve smo srečali tudi namestnika slovenskega zunanjega ministra, Škofjeločana Zorana Thalerja, sicer liberalnega demokrata. »To so moji domači kraji, mama je iz Lajš, tu sem preživel precejšen del mladosti. Z ženo, ki je arhitektka, sva vseskozi spremljala gradnjo. Matija Rihtaršič, ki je v gradbenem odboru, je moj stric. Ne nazadnje gre tudi za družabno srečanje, lep dan, dovolj razlogov torej, da sem prišel v Lajše. Tudi sam bi rad izrekel priznanje vaščanom, njihovi slogi. Cerkev se zelo posrečeno vključuje v okolje.« Kaj pa o novi cerkvi menijo mladi, kaj jim pomeni? Damjana Rihtaršič: »Pri gradnji so sodelovali samo moški, ženske smo prišle na vrsto na koncu. Pospravljale smo, pletle vence, danes strežemo gostom. Pričakovala sem veliko ljudi, a toliko, kot jih je prišlo, vendarle ne. Meni osebno nova cerkev veliko pomeni, tako kot vsem domačinom, predvsem starejšim, ki stare ce-kve niso mogli pozabiti. Nova je zelo lepa. Tudi notranjost, čeprav je bolj skromna. Ce bomo imeli denar, bomo zanjo še kaj lepega kupili.« • H. Jelovčan, foto: D. Gazvoda Cin 'zem republiškega Urada za priseljevanje in begunce »Tiho bodite in ne sprašujte!« Jesenice, 21. septembra - Med slovenskimi občinami je največ Muslimanov - tako absolutno kot v deležu - v jeseniški občini, /a socialne Pomoči toliko, kolikor je znašala vsa akumulacija jeseniškega gospodarstva, t rad /a begunce noče niti slišati, da bi mu o jeseniški be-Kunski problematiki zastavili kakšno vprašanje. Predsednica jeseniškega izvršnega sveta Kina Kimat |c vladi Republike Slovenije (di I Jrnovšku in dr. Pučniku) tei seveda I ra du /.a piisel|ev.ui|e m begunce naslovila obširno pismo, v katerem 1* Opisala resno problematiko, ki je v občini zaradi beguncev V ie seniški občim |c med Ncslovenci največ Muslimanom I »42, Ul Je tako absolutno kot v deležu največ med slovenskimi občinami, doslej jc bilo v občim izdanih 1420 bivalnih o/iioma delov nih tlo Vu,lai| piaviloma za * mesece, ocen|tijejo pa. da je v občini -1 MM) Uijcev Vloge za državljanstvo je vložilo kar 6.725 ljudi StOOOJa brezposelnosti je bila junija 16 odstotkov, kar je nad slovenskim in 8°rcnjskim povprečicm Oh koncu junija je bilo -1 196 hiczposcl '»ni pa |c eno od oblik socialnih pomoči prejemal vsak tretji nih obe ,,i1,1 111 i1' bilo iako i/ občin ikega proračuna za to namenjenih 21 k0 t°T!°v tolarjev, iz republiškega pa 61 milijonov tolat je\ ali toii- s,v» lani T iV /n"4''1" »■lv«»rJ*n« akumulacija jeseniškega gospodarnim j Ob tem pa razmere v občini dodatno obremenjujejo tudi AfT? zadnjih podatkih je V begunskem centru 4X7 beguncev, pri . Ožinah pa še I 71() beguncev med njimi 616 šoloobveznih otrok nF;v Predšolskih jc ["^'einalika v begunskem centru ie naslednja lokacija centra in° " prct'oru' 'da) so v barakah tei moakumulacijske peči l>Uk"|U> °Krcvanie bi mesečno slalo I, t milijona tolat |ev I)oslc| so ■ r'li IX primerov hepatitisa, okuženih je še 50 do 70 beguncev jc / ' Prirncrn|b prosloiov za izobiažev an)C in varstvo še posebej . ,,sMbl|U|oča problematika pri družinah, s.i| raste napetost med c8unci m gostitelji Na Jesenicah je torej koncentracija problemov večja kot drugod in tudi bolj očitna. To se odraža v rastočem slovenskem nacionalizmu, odporu do tujcev, beguncev. Neslovenccv nasploh. Problemi so iz dneva v dan hujši, tudi zaradi perečih gospodarskih problemov... Predsednica Rina Klinarjcva je še opozorila, da take razmere terjajo hitro ukrepanje, preden bo prepozno... In dobila je odgovor! Iz republiškega urada za priseljevanje in begunce soji med drugim odgovorili, da... »urad pripravlja možne variante sistemske organiziranosti reševanja problematike začasnih beguncev itd.itd...«, da pa vas prosimo, da v tej /vezi ne pošiljate vprašanj na tirad /a priseljevanje in begunce, saj vas bomo o morebitnih spremembah obvestili takoj, ko bodo /adeve tako daleč...« Na Urad za begunce v Ljubljano naj ne bi pošiljali vprašanj o beguncih' Komu pa!'.'! Ravbarkomandi? Skrajni cinizem, ki ga |c v tem primeru pokazal Urad za begunce, je pa že od sile' l'ivić na Jesenicah niso sami odprli begunskega centra, ampak je prišla »komanda« i/ Ljubljane, da ga je treba pri priči usposobiti v neprimernih barakah S(T-eja. Zdaj, ko prihaja zima, ko je begunce« za eno šolo na koroški Keli in za velik vrtec - prihodnje leto bo novorojenčkov še več, saj so mnoge begunke noseče -pa Jeseničani sploh ne smejo postavljati vprašanj! In kaj potemtakem dela centrala« v Ljubljani, če ji še vprašanj ne smeš postavljati in ne gospode obvestiti, da se nestrpnost približuje vrelišču in da bo zdaj /daj počilo? t bogi državljani, če se nam obeta država, ki bo gospodarila na centralističnih okopih in avtoritativno odločala celo o tem, kaj jo sploh smeš vprašati!• I). Sedej Ječanje Članov SI)!' jeseniške in radovljiške občine £a socialno pravično državo Rib nem pr' K'edu, II. septembra - Na predvolilnem srečanju v Ribnik, P! K Prt'dsednika stranke SDP Cirila Ribičiča in predsed-"'Mriv sk,'K* kluh» S'>P Mirana Potrča spregovorila tudi ml-*d«r se'* J,»''c« Puharjeva. Odgovoren odnos do preteklosti *°Valec V°'n° drugače, danes pač ne more biti zma- p.ltl •. ;';■<•'..,„ eianoi In .,,„ kr.1Isk "»anke W.,,Ulemo iovlib Pli"?vc 'e*«nlce in Ra k' \* Mlo minulo ne ...m minulo ne i|o v Ribncm. )c navzočim 2*jprej »prt aovoril predaednlk S1>!> Slovenije .»< < »"» RlbUtt. brisal jc zasluge, ki \\\\ »«•> franka prt odcepitvi od Jugo ^avije, osamosvoptvi Slovetu le. pri uveljavljanju demokract Je in pri sprejetpi volilne 'ako "»daje M)|> s,- je vedno /avzc mala za miren prehod v demo kraci|o in če le stianke pn naj boli pomembnih odločitvah za slovensko državo ne bi bilo. bi si jo bilo treba izmisliti Stran ka, je med drugim dejal Ciril Ribičič, ima odgovoren odnos do preteklosti in prolifašislt čnega DOJI kdor tega nima. tudi ne mote voditi slovenske države. »Kondicija« stranke -tako kažejo ankete - je v pora stu m po ptedsednikovih bese dah nm, no n.uasča zaupanje V SDP, ki |c leva, demokratična e\ lopska stranka. Predsednik poslanskega kluba Miran Potrč jfl poud.ml. da ina SDP |,isen program, da jej najmočnejša leva .Iranka in n i isu, ki so se v usodnih tienutkih odločali dtugače, zda) ne morejo biti naenkrat zmagovalci »DP (e tudi proti taki denacionali/aci ji, ki bi porajala nove krivice in prizadeli delavec, ki so to. kar imamo danes, soustvariali zad iij.i desetletja. Ministiica za delo Jožica Puharjeva, ki je kot članica SDP sodelovala že v Peterletovi vladi, pa je dejala, da si je že v l>ir i i\|i v ladi pnzadevala, da bi se UVeljav ili koristni picdlo gi, enako pa se tiudi tudi v Drnovškovi vladi. V procesu pre-struktunian).i številni ne morejo obdržati dela, vendat )c liste, ki so ostali brez dela. treba vključiti ponovno v delovni proces Zavzela se |c za socialno partnerstvo in šele v tripar-titnem presojanju bi lahko nastale spremembe, kani z enkra tnimi in nasilnimi ukrepi se ne da ničesar storiti. Se najbolj ne/nosno pa je, da ob lastni-njenju in nastopu kapitala delavci ne hod«) dobro orgam/t rani, sa| sedanji sindikalni plu ralizcm drobi predvsem moč delavstva • I). Sedej Za prenovo kranjske vlade še ni predlogov Doslej le točka dnevnega reda Kranj, 21. septembra - Kar pol leta je minilo od smrti predsednika kranjskega občinskega izvršnega sveta Vladimirja Mohoriča, pa je še vedno v veljavi nekakšno vršilstvo dolžnosti, ki je v občinskem statutu tudi pomanjkljivo urejeno. Ker je bilo na zadnji skupščini pred poletnimi počitnicami odgovorjeno, da bo rešitev predlagana na prvem jesenskem zasedanju, smo povprašali predsednika občinske skupščine Vitomirja G rosa. kako je s tem. »Vse kar lahko povem, je, da sem dobil predlog 10 odbornikov, da se imenovanje mandatarja novega izvršnega sveta uvrsti na dnevni red prihodnjega zasedanja, kar smo na zadnji seji predsedstva sprejeli. O predlogu bomo danes ponovno razpravljali na seji predsedstva. Povedati pa moram, da ni predloga kandidata. Ker v določilih statuta ter poslovnika glede imenovanja obstaja nekaj dilem, smo se odločili, da od statutarno pravne komisije zahtevamo tolmačenje postopka.« Neuradno smo zvedeli, da ste v tem času dvakrat sklicali stranke z namenom, da se pripravi predlog kadrovskih rešitev. Boste s tem nadaljevali? Kakšna je pri tem naloga komisije za volitve in imenovanja, kadrovske in administrativne zadeve? »O tem se še nisem odločil, saj seje pokazalo, da taki pogovori niso učinkoviti. Slišati tudi je, da se stranke o tem dvostransko pogovarjajo, kar bo očitno bolj učinkovito. Sam se v zakulisne igre ne bom vmešaval. Kadrovski predlog morajo predlagati odborniki, komisija pa daje le svoje mnenje. Ali bo vse to pripravljeno do 7. oktobra, ko naj bi bilo predvidoma zasedanje občinske skupščine, sedaj ne morem reči.« K povedanemu lahko dodamo neuradne vesti o tem, da je pripravljen predlog, po katerem naj bi mandatarstvo prevzel dosedanji podpredsednik, ki je tudi že poiskal rešitev nekaterih kadrovskih zamenjav, ki so v sestavi kranjske vlade potrebne in že najavljene.© §. Ž. Seja jeseniškega izvršnega sveta Visoki stroški za prevoze učencev Jesenice, 21. septembra - Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so sklenili, da iz občinskega proračuna še vedno pomagajo staršem pokriti stroške za prevoze učencev v šolo. Javna dela za sanacijo odlagališč in odlok o odlaganju odpadkov in gradbenega materiala na zasebnih zemljiščih. Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so med drugim razpravljali o brezplačnih prevozih učencev v šolo in nazaj, saj so že nekaj let problemi s temi prevozi. Prevozni stroški za učence ali male šolarje, ki jih krijejo iz občinskega proračuna, izredno hitro naraščajo. Tako so do junija letos že porabili 77 odstotkov načrtovanih sredstev in zdaj je vprašanje, kako bodo do konca koledarskega leta zagotovili sredstva za prevoze tudi za tiste učence in male šolarje, ki po zakonu niso upravičeni do brezplačnega prevoza. Doslej so krili stroške prevoza z avtobusom učencem in malim šolarjem iz Podkorena, Hrušice, Potok, Plavškega Rovta, Prihodov, učencem od prvega do četrtega razreda in malim šolarjem iz naselij Rodine, SmokuČa, Brega in Most in učencem osnovne šole s prilagojenim programom z Javornika in Plavža do Železarne. Učenci in mali šolarji oziroma njihovi starši z Belca in Kamen so že doslej prispevali nekaj sredstev za kritje stroškov prevoza s šolskim kombijem. V času gradnje avtomobilske ceste so krili stroške prevoza tudi učencem 1. in 2. razreda z Lipe, ki obiskujejo podružnično šolo na Blejski Dobravi. Na seji izvršnega sveta so sklenili, da bodo odslej krili stroške le tistim učencem, ki se resnično vozijo v šolo z avtobusom, deloma pa pokrili tudi stroške tistim, ki imajo manj kot 4 kilometre do šole in po zakonu niso upravičeni do povračila stroškov. Učencem in malim šolarjem iz socialno šibkih družin pa se bo priznala še dodatna subvencija. V okviru razprave o javnih delih za sanacijo divjih odlagališč so se med drugim domenili, da je treba sprejeti poseben odlok, ki bo urejal problematiko odlaganja smeti in gradbenega materiala na zasebnih zemljiščih, podjetje ON1KS pa mora sanirana divja odlagališča opremiti s tablami, daje prepovedano odlaganje smeti. Sanacija odlagališč v krajevni skupnosti Podmež.akla pa naj bi se izvedla v okviru programa javnih del urejanja bregov Save in njenih vodotokov.O D. Sedej Gorenjska v Landshutu Radovljica, 21. septembra - Na pobudo nadžupana mesta Landshut na Bavarskem in radovljiškega župana je prišlo do pogovorov o sodelovanju med tem mestom in Slovenijo. Z nemške strani je prišlo do pobude o promociji Slovenije, Gorenjske in Bleda v tem bavarskem mestu. Nadžupan mesta I andshut, ki je obenem tudi poslanec v Bundestagu, je velik prijatelj Gorenjske in Slovenije. V Landshut so tako odpotovali predstavniki jeseniške in radovljiške občine ter ob različnih prireditvah - od kulinarike do turistične promocije, razstave fotografij, keramike, domače in umetnostne obrti - predstavili Gorenjsko in Slovenijo. Predstavitev je zelo uspela, dogovorili pa so se tudi za nadaljnje sodelovanje in predstavitev Slovenije v medijih. Ponuja pa se tudi priložnost, da se vsestranko ponovno predstavijo v Landshutu spomladi prihodnje leto. • D. S. Slovensko ekološko gibanje Zvesti predvsem ekologiji Ljubljana, 22. septembra - Danes bo v Ljubljani ustanovni zbor Slovenskega ekološkega gibanja, na katerem bodo, poleg izvolitve vodstva, obravnave m sprejema programa ter statuta, spregovorili tudi o pripravah na volitve Predstavniki iniciativnega odbora so na petkovi tiskovni konferenci poudarili, da ne želijo poslati klasična politična Stranka, pač pa nadaljevalec ekološke državljanske pobude, ki je bila v času slovenske pomladi lako živa in ustvarjalna Očitno je, da stranke, ki so se razglasile za nosilce zelene pobude (Zeleni Slovenije, pa tudi posebni ekološki skupine ali celo frakcije drugih "velikih" strank), niso izpolnile pričakovanj pri urejanju ekoloških vprašanj, saj se, po njihovem mnenju, ta vprašanja slabo ali celo ne rešujejo. Zagotavljajo, da se bodo borili za vstop v pailament izkliučno /a to, da reševanje vprašanj varstva okolja pospešijo • S. Ž. PO GORENJSKEM UREJA: ANDREJ ŽALAR Praznovanje v krajevni skupnosti Podljubelj Letos reševanje komunalnih problemov Še letos bi radi uredili in asfaltirali cesto od Kralja do Lajba. Upajo, da bodo z denarjem za vzdrževanje cest kos letošnji zimi. Podljubelj, 21. septembra - V krajevni skupnosti Podljubelj v trži-ški občini so v soboto sklenili letošnje praznovanje krajevnega praznika. Prireditve v počastitev praznika so se začele že konec prejšnjega tedna in se potem nadaljevale med tednom, ko so na primer tudi gasilci pripravili mokro meddruštveno vajo. Na osrednji prireditvi v soboto pa so po popoldanskem srečanju krajanov zvečer v kulturnem programu nastopili člani domačega instrumentalnega ansambla in moški pevski zbor Društva upokojencev Tržič. Zlato Gallusovo značko na svečanosti v soboto zvečer v počastitev krajevnega praznika je dobil vodja instrumentalnega ansambla Karel Ahačič iz Podljubelja. Predsednik sveta KS Jože Hladnik pa je podelil tudi odličja najboljšim za tekmovanje v streljanju. Najboljši med moškimi so bili Tomaž Ahačič, Sabin Čoragič in Vinko Polajnar; pri ženskah pa Mojca Hladnik, Marija Polajnar in Mojca Polajnar. Na svečanosti ob prazniku v soboto zvečer v dvorani v Podljubelju so podelili tudi priznanja. Sicer pa so v letošnjem programu krajevne skupnosti dali največ poudarka reševanju krajevnih komunalnih prolemov. Ze v minulih letih so v krajevni skupnosti urejali mostove, zdaj pa imajo v načrtu tudi most v zaselku Deševno. "Glavna naloga, ki smo si jo zastavili za letos, je ureditev in asfaltiranje 2 kilometra dolge ceste od Kralja do Lajba. Sicer pa smo lani imeli v KS dva velika zemeljska udora, ki pa smo ju s sredstvi občine, GG pa je bil izvajalec, sanirali. Zdaj čakamo ;9:um*M l»ul«v|:y Jože Hladnik tudi na dogovor med občino in PTT podjetjem Kranj, da bi » KS dobili še 15 telefonov. I* lep čas opozarjamo tudi na zajetje za vodovod Črni Gojzd, kjer bo najbrž potrebno dodatno z>* jetje, saj zdaj voda ob nalivih postane kalna. Ko se bo prvič zadeva ponovila, 'bomo vzel' vzorce in jih dali v preiskavo-Problem pa je tudi, ker se na 1^ kalni cesti, kjer je vodovod Crni Gojzd - Tržič, pogreza asfalt-Cesto so zgradili krajani s sa* moprispevkom in bi jo bilo treb> zdaj sanirati," je v prazničn,n dneh raz lagal predsednik sveta KS Jože Hladnik. Sicer pa jih v krajevni skup' nosti skrbi tudi, kdaj se bo začela in kakšna bo letošnja W ma. Pogodbeno namreč vzdr; žujejo lokalno cesto, na skrb> pa imajo tudi vse krajevne ceste. Denarja za vzdrževanje W" teh pa ni ravno veliko. • * Zalar Nekoč pod Storžičem Uspela prireditev na Povijah Zares zanimivo prireditev s prikazom nekdanjih opravil v krajevni skupnosti Tr-stenik na Povijah so pripravili v nedeljo. Zanimivo pa je tudi, da jo je pripravila krajevna organizacija Rdečega križa. Povije pri Irsteniku, 21. septembra - Med številnimi vabili na različne prireditve na Gorenjskem ob komu tega tedna nedeljsko vabilo na Povije v krajevni skupnosti Trstenik morda niti ni bilo najbolj posebno. Pa je vendarle privabilo kar lepo število obiskovalcev iz raznih krajev. Pa ne le to. Tisti, ki so se odločili za obisk Povelj, so bili ob lepem sončnem popoldnevu ne le dobrodošli, marveč predvsem prijetno presenečeni. Domačini so jim uspeli prikazati zanimiva opravila in dela "od včeraj". Prireditelj prireditve je bila krajevna organizacija Rdečega križa, pokrovitelji pa Gorenjski glas. Živila, Pekarna, Mlekarna Kranj in avtoprevoznik Marjan Naglic s Trstenika. "Zakaj smo se ravno v KK odločili za to prireditev? Krajevna organizacija je praktično brez denarja. Razmišljal sem o Koncertu iz naših krajev, o pri reditvi Moped šou; pa je oboje padlo v vodo. Potem mi je šinila v glavo ideja, kaj, če bi prikazali, kaj se je nekdaj dogajalo tu pod Storžičem. Zaradi prireditve prejšnjo nedeljo v Bašlju sem že kar malo obupaval. No, pa se je izkazalo, da smo se prav odločili in prihodnje leto bomo najbrž s tovrstno obogateno prireditvijo nadaljevali," je povedal predsednik krajevne organizacije RK Peter Stare. In res so že tokrat veliko pri kazali. Vinko Cudcrman - Sko- kov z Babnega vrta je prikazal pletenje sadilcev in slamnatih panjev za čebele, Franc Murnik s Tupalič in Lojze Bobnar z Brega sta podkovala konja, Ka-ternekove Zvonka, Polona in Darinka. Pezdircov Mirko in Frizerkna Jožica so ličkali koruzo. Tone Peršič, Peter Koz-jek, Franci Stefe, Andrej Rogelj, Štefan Pokorn in Jane/ Perčič so poka/ali, kako SO VOatih kosili. Stane Kern, kako se kosa kleplje. Mara Kadivec pa je bila gospodarjeva hčerka / jerbasom na poti s hrano h koscem. Drva sta žagala Jože Cuderman in Andrej Perčič, ma jer v planini je bil Marjan Mo-drinjan, pastirja pa Janez Mar-kun in Jože Cudcrman. Kako so včasih orali, je poka/al Matevž a!* Peter Stare Zupan, kako so mošt delal*. P* Tomaž Rogelj, Matevž Z«P"°; Boštjan Kern. Manjkale tudi citre. Nanje je igral An~,n1 Zupan, na pikniku pa SO P°Vu skrbeli /a veselo razpi>loie fantje Tria Trstenik. l.u. Bila je prireditev, ki j« dila spomine najstarej ■ . mlajšim predstavila nek daJ P jetno domačnost, nai"lla,i> j. pa poleg radovednosti "^j,. vadnost, ka| vse so včasi11 " nJe seje koordinacijskega odbora udeležencev *poraixurn» . vin prenovi Prešernove ulice v Radovljici minilo te B*.0 j[def mesece, ni doslej še nobenih rezultatov Površno opravIjC q^> pu tlakovanju ploščadi kaže|o vsak dan bol| žalostno sl1 ' spr*' nitne kocke na ploščadi so t/ruvane, ploščad pa je naines ^ ^ hajališču postala parkirišče /a avtomobile Druga pol()V|L ,c$tf |>a |c se natbolj podobna vaškemu kolovo/u, nevarnemu /* s,u-m vo/nike oziroma kolesarje Problem jc tudi n,,,'i,'itfva'ilj. H1 novaniske gtadnje, lokalov in oktog 4(1 pod/cmnth ^'"^^ni * čudno, da na krajevno skupnost prih.i|a|o vse pogosteic tovrstnimi pritožbami • (jo KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Zanimiva odkritja v cerkvici na Bregu pri Žirovnici NAŠLI FRESKO IZ PETNAJSTEGA STOLETJA Te dni je akademski slikar in restavrator Viktor Snoj odkril fresko svetega Mihaela, furlanskih mojstrov iz prve polovice petnajstega stoletja. Freska je na slavoločni steni, sondiranje pa je pokazalo, da so poslikane tudi druge do sedaj pobeljene površine. Cerkev svete Radegunde, svetnice in dobrotnice, je bila v srednjem veku protiturški tabor in ima romansko zasnovo. Prvič je bila omenjena leta 1338, v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske je upodobljena za močnim utrdbenim taborom, s katerim so se branili Pred Turki, o čemer priča tudi turška puščica, ki so jo pred leti našli tam. Pozneje je bila cerkev delno barokizirana, v njej lahko vidimo razgiban glavni baročni oltar, poleg njega je še |ep rokokojski; za poznavalce Je zanimiv tudi zgodnji vhodni gotski portal. Na zunanji steni je velika slika svetega Krištofa - zanimi-vo je, da je bila tu leta 1517 Ustanovljena družba svetega Krištofa, ki je bila družba proti Pijančevanju in preklinjanju, 'Judje pa so tudi verovali, da tisti, ki zjutraj vidi podobo svetega Krištofa, na ta dan ne bo umrl. Zaradi tega, pravi župnik 8-, Klun, so bile podobe omenjenega svetnika ponavadi na znanjih stenah cerkva in tako ^'ike, da so bile vidne že na daleč. 4 *-a" v. J? It* Glede na temno modro barvo, ki jo lahko opazimo na podobi svetega Mihaela in ki je sicer na srednjeveških freskah redka, sklepajo, da je bil mojster, ki je fresko izdelal, bogat. Cerkev ie bila barokizirana leta 1629 - tudi večina podružničnih cerkva je imela do tedaj lesene strope, ki so jih spremenili v zidane in takrat so verjetno prebelili tudi stare freske. FRANCE SLANA NA BLEDU J'^n. septembra - V hotelu Toplice na Bledu je bila v četrtek Jvoritev razstave enega naših najbolj znanih slikarjev Franceta 'ane. Tokrat se na ogled dela na temo šopkov, ki jih je ta slikar- skl lirik ustvaril v obdobju zadnjih deset let. njjn notelu Toplice, kjer so lahko ponašajo s tem, da so bila pri Spar. c ra/v(1 VscKa 'ačetka si jc zakoličil svoj svet krajinskih 'oicevV' |e ^lvc'' doni.ičih Hvali, razpadajočih mlinov In ko g0s,j \VC('ul resničnih ali umišljenih mest, meti daleč na|bol| po-brane ' ,Cmami njegovega slikarstva pa so šopki Smiselno od-Slikar P(ul<>r)c na to temo nam lahko povedo vse o Slanovcm ni, da VI'k 'cm 1 |e rcs sl,,'"u •'• i(" lM lanko ,j!.J*.h ^ d*nev 22. septembra, ob 20. uri dtugi izmed kon-^ki korn " g'' 'lrl'' l)M,t,'l'>\e lokiai se bo predstavil Sloven-h°do ,|,.i'rni, ,/b.or '■ dirigentom Markom Valovccm, izv.i|ali pa ,u«' skladateljev Vremšaka m Kogoja 0 I 0 G [ A i J A ZADOVOLJI VAŠ OKUS (Blagovni (.nntiM Modvodn) Sv. Radegunda, po kateri se cerkvica na Bregu imenuje, je bila žena Karolinškega kralja K lota rja okrog leta 500. Ta je, po pripovedovanjih, z njo tako kruto ravnal, da se je Radegunda zatekla v samostan. Svoje imetje je razdala revnim, ustanovila samostan, kjer je do smrti živela kot nuna. Foto: Katja Premru Omenjeno fresko svetega Mihaela je prvi videl študent teološke fakultete, sicer pa domačin Matjaž Ambrožič, nato pa se je z njo začel ukvarjati Viktor Snoj, akademski slikar in restavrator. Iz istega obdobja je bila v cerkvi na Bregu že veliko prej odkrita freska svetega Lovrenca in Radegunde, in ker so po ornamentih sklepali, da se freske nadaljujejo, so steno sondirali in takoj za sv. Mihaelom odkrili še fresko noseče Marije, kar je kot motiv izredna redkost. Na zavodu za varstvo kulturne dediščine v Kranju pravijo, da je najdba izredno zanimiva in da bodo najprej z drenažo okrog cerkve in kasneje z ostalo sanacijo začeli takoj, ko bodo to dovoljevala finančna sredstva. To se bo najbrž zgodilo prihodnje leto, saj trenutno še vedno zaključujejo dela pri obnovi cerkve svetega Marka v Vrbi ter Čopove hiše, sv. Rade-gundo pa nameravajo obnavljati v sodelovanju z domačini. Sicer pa je bila na tem ob-"močju še ena cerkev, posvečena dobrotniku: to je bila cerkev svetega Lovrenca nad Za-breznico, nekoč prav tako protiturški tabor. Toda v prejšnjem stoletju, ko so v dolini na Breznici postavili novo farno cerkev, so cerkvici svetega Lovrenca in svetega Miklavža na Breznici opustili in v spomin nanju postavili leta 1821 dva oltarja, posvečena omenjenima svetnikoma. Ker objekta nista bila vzdrževana, sta propadala, na koncu so ju do temeljev porušili. Ko pa je zapuščeno mesto svetega Lovrenca pred kratkim spet postalo cerkvena last, so se domačini z udarniškim delom lotili postavljanja nove. S tem so se sv. Lovrencu, na katerega so v zgodovini že večkrat "pozabili", skušali nekako oddolžiti: v spomin nanj so namreč že konec prejšnjega stoletja v Zabreznici postavili vaško znamenje, kip sv. Lovrenca, ki je bil obrnjen tako, da je gledal na cerkev. Po letu 1948, ko so takratne oblasti ugotovile, da "kvari estetski videz vasi", pa se je sveti Lovrenc spet moral umakniti - tokrat v župnijsko cerkev. Številnim manjšim cerkvam, posejanim po brezniški župniji - ena najbolj znanih je seveda cerkev svetega Marka v Vrbi -se je tako pridružila še ena, cerkev svetega Lovrenca, ki pa ne bo le sakralni objekt, temveč zaradi svoje slikovite lege tudi zanimiva izletniška točka. • Marjana Ahačič Vera Smukavec Minulo sredo so se na pokopališču na Ble/ski Dobravi številni Jeseničani poslovili od gledališke igralke in režiserke amaterskega gledališča Tone Cufar Vere Smukavčeve. Vera Smukavec je bila rojena 15. januarja 1945 na Jesenicah, že zelo zgodaj, leta 1952. se je zapisala igri in gledališkim deskam. Duhovni oče njene usmerjenosti in njene ljubezni do odru je bil pokojni profesor Jože Tomažič. kiji je tudi vcepil ljubezen do slovenske besede in vsega, kar je slovenskega Na deskah jeseniškega odra /e odigrala več kot ieststo predstav, leta 1972 pa je prevzela vlogo svo/ega prvega mentorja Jožeta Tomažiča in začela nadaljevati njegovo delo z mladimi in režirati predstave V svoji režijski karieri je beležila okoli štirideset reži/ celovečernih predstav Bila je seenarist-ka in režiserka tudi različnih drugih prireditev na Jesenicah in v okolici /elo /e bila delavna v /.KO. kjer je bila predsednica dramskega odbora m bila tudi podpredsednica področnega združen/a gledališke dejavnosti. Vera Smukavčcva je bila petnajst let v folklorni skupini DPI) Svoboda Tone Cvjai mi Jesenicah m dolgo vrsto let vodila komisijo za kulturo pri sindikatu železarne. /u svoje neumorno delo /< prejela vrsto plaket m priznanj. Dobila /i Sever/evo nagrado, prav letos pa bi /i podelili tudi na/ vis/e OOČilUkš priznanje. Vera Smukavčcva se /<• vseskozi zavzemala za ohranjanje slovenske kulture, bila neumorna igralka in režiserka in predvsem t tojlteljica mladik Vera /<• />//tovoljnem zdravstvenem zavarovanju želim izvedeli več, zatomi pošljite podrolme inlotmuije Ime in priimek _ Naslov in kraj__ IViStna k _ Izrežite in v pismu ali na dopisnic i punite na naslov: Adriatk, ljubljanska U, 66000 Koper mix;amiij< fl^Ifri Nudimo vam: kvaliteto, dostavo na dom, kratek dobavni rok Prodajamo: Velenjski lignit Zasavski premog TRBOVLJE Češki rjavi premog Nemške brikete Pakirani premog Zagorje kocke Prodajno mesto v prostorih Gorenjske obrtne zadruge GOZ KRANJ, Likozarjeva 1 (Primskovo). Telefon 064-218-685,218-686 Delovni čas: vsak delavnik od 7. do 14. ure, vsako sredo za vas tudi popoldne 14. do 17. ure Priporoča se in vas pričakuje DVOJNI Wd.o.o. KRANJ TRGOVINA, UVOZ - IZVOZ ZLATO POLJE 12, KRANJ Tel./fax. 064/217-854 TRGOVINA KRANJ Jaka platiše 17 • igrače: |f ^ "Jl^A^/Š In L/IU program • uvožene pijače in konditorski izdelki najpriznanejših firm • parfumerija • kozmetika 17ifjfrlf7**1 Wfi m ostalih znanih firm • kompleten program ^J§Hcf§Q ■ 'udi senzorski brivniki in vloŽk' • šolski program • darilni program iz stekla in keramike Delovni čas: 9. - 12, 15. - 19., sobota 8.-12 ure, tel.: 324-002 VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE - PRODAJA NA DEBELO glavni dobitek 10.000.000,00 sit 8 avtomobilov BNW 116 i 3 x I.OOO.OOO,00 SIT ' ^ tehnounion GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Kranju so pripravili 22. srečanje gorenjskih turističnih delavcev Od gradnje hotelov k spodbujanju kvalitetne ponudbe Letošnja turistična sezona na Gorenjskem je bila sicer še vedno slabša od tistih pred lansko vojno, vendar je obisk turistov v avgustu in septembru dokaz, da bodo v naslednjih letih spet prihajali - Tudi v turizmu in gostinstvu se obeta nova zakonodaja. Kranj, 19. septembra - Potem ko so si gorenjski turistični delavci ogledali mesto Kranj in njegove znamenitosti, so mnogi priznavali, da v resnici malokdaj opazijo, v kako zanimivem in lepem mestu živijo. Prav skrb za lasten kraj in prikaz zanimivosti pa je ena od najpomembnejših nalog članov turističnih društev. Ker pa bo naslednje leto "Leto turizma", se v društvih nanj že resno pripravljajo. Predsednik gorenjske turistične zveze Andrej Babic je najprej zbranim turističnim delavcem in gostom, med katerimi je bil tudi minister za turizem in gostinstvo Janez Širše povedal, zakaj lani ni bilo vsakoletnega srečanja gorenjskih turističnih delavcev. Poleg težkih razmer v gostinstvu in turizmu zaradi vojne so bile tudi "zdrahe" na Gorenjski turistični zvezi. "Odločen poseg upravnega odbora in skupščine je omogočil, da Gorenjska turistična zveza spet normalno deluje. Sprejeli smo nov statut, tako da ima zveza odslej dva podpredsednika, Janez Kuhar je odgovoren za društveno delo, Zdravko Črv pa za gospodarsko dejavnost pri zvezi." Andrej Babic je tudi povedal, da letošnja turistična sezona na Gorenjskem še ni primerljiva s tistimi pred vojno, vendar je zadovoljiva, posebej v Bohinju in na Bledu, kjer so se načrtna vlaganja v promocijo splačala. "Mislim, da bi bilo dobro, da bi v Sloveniji več propagirali, da bi naši državljani prežive- Med turističnimi podmlad-karji so bili v minulem letu posebej uspešni Preddvorča-ni, ki so se odlično izkazali na tekmovanju podmladkar-jev v Slovenj Gradcu, prav tako uspešno pa delajo na osnovni šoli v Gorjah in na Bledu. Tudi v Krizah so uspešno pripravili turistično gostinski dan, turistične delavce pa veseli, da imajo pri delu z mladimi v šolah veliko razumevanja Zavoda za šolstvo. Na srečanju turističnih delavcev Gorenjske je Marjan Rožič Gorenjski turistični zvezi podelil priznanje Turistične zveze Slovenije ob 35- letnem jubileju. Posebna priznanja so dobili tudi predstavniki Turističnih društev, ki letos praznujejo okrogle jubileje. Tako je za 60 let dela dobilo priznanje TD Preddvor, za 20 let TD Kokrica, za 30 let pa TD Mojstrana. li počitnice doma, v Sloveniji. Zlasti je to pomembno sedaj, ko je Slovenija v nekoliko težjih gospodarskih razmerah. Tako bi denar puščali doma in ga ne bi nosili vsepovsod po svetu. Imamo lepo domovino, morje, hribe, toplice... vse kar si turist želi, je moč dobiti pri nas, v Sloveniji. S to mislijo vas pozdravljam in prosim, da propagirate turizem med našimi ljudmi in pri nas," je gorenjske turistične delavce pozdravil kranjski župan Vitomir Gros. Predsednik turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič je povedal, da je v turizmu treba imeti "odprte oči in ušesa" za vse novo, za vse, kar bi lahko bogatilo našo ponudbo. Vrsta možnosti je, da se v turistično delo vključijo mladi, ki imajo nove ideje. Prav tako je treba v vsakem kraju spodbuditi za de- V akciji za najlepši turistični kraj na Gorenjskem je v kategoriji izrazito turistični kraj prvo mesto zasedel Bled. v kategoriji turistični kraj je bila prva Kranjska Gora, med izletniškimi kraji Mojstrana, med manjšimi turističnimi kraji Ribno pri Bledu, med občinskimi središči pa mesto Kranj. ječanja gorenskih turističnih delavcev so se udeležili vsi gorenjski '^pa u i. razen škofjeloškega, poleg njih pa tudi minister za gostinstvo in turizem Janez Širše in predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič. Infrastruktura je največja ovira lo v turizmu vse, ki so turizmu naklonjeni in imajo od njega tudi koristi. To pa niso le hotelirji, ampak tudi trgovci, cvetličarji, gostinci.... "Leto turizma, ki prihaja, predstavlja izziv za vse nas, da se dokažemo z ino-vativnostjo in da dokažemo, da je v turizmu dovolj prostora za nas vse," je poudaril Marjan Rožič. Gorenjske turistične delavce je na srečanju pozdravil tudi minister za turizem in gostinstvo Janez Širše, ki je povedal, da bo v našem turizmu treba predvsem začeti več razmišljati o kakovosti, treba bo razvijati kakovost in z njo seveda postavljati višje cene. Ne rabimo več velikih novih hotelov, temveč prijetne družinske penzione, dobre gostilne, kvalitetno ponudbo športa, kulture... "Spremembam se moramo prilagoditi tudi z ustrezno sistemsko zakonodajo, ki jo doslej ni bilo. Treba bo urediti odnose turizma do drugih gospodarskih dejavnosti. Prav tako bo treba urediti odnose med Gospodarsko zbornico in ministrstvom za turizem, Turistično zvezo in društvi. Pripravljamo teze za zakon o pospeševanju turizma, pripravili smo zakon o gostinski dejavnosti. Največji poudarek pri vsej tej zakonodaji pa bo v pospeševanju kakovosti," je poudaril Janez Širše. • V. Stanovnik, foto: D. Gazvoda Smarjetna gora - Eifflov stolp Kranja x' dobre štiri leta je minilo, odkar smo v Kranju, na Corenjskem in širše v Sloveniji govorili in pisali o kranjski sramoti na vrhu 1'arji'tiH' gore, sicer priljubljene točke vidne s skoraj polovice Go-r*njske. To poletje je S m a rje t no goro obiskalo že več kot 4.000 tuj-ki so prišli v Kranj in M Gorenjsko prav zaradi ponudbe novih *s*nikov. Marsikaj se je na Šmarjetni gori premaknilo, še večji pa ^ načrti, sta nam povedala Frane Jekovec in Anica Jekovee Pra- Kotnik. Začeli so povsem improvizi-3*0 leta 1988 po temeljitem Učenju in in urejevanju zapuš-en'h objektov. Sledila so im-^r°vi/jrana vlaganja v okviru ?°inosti, ki so jih dopuščali ru'inski prihranki in sprotni ?*lužek, pri čemer je bila, po-I ureditve restavracije, po-u °na pozornost namenjena editvi in ponudbi na vrtu. Ti-k,u se ne vidi, je pa eden ''ivccjih problemov Smarjetne ,,'ri'< je infrastruktura, ki je l*^tevala, po besedah Franca *°vca, kar štiri petine vsega dograditev objektov, ki naj bi poleg izletnikov in rekreativcev zadovoljila tudi goste, ki iščejo kvalitetno gostinsko ponudbo, ustvarili pa naj bi tudi kvalitetne pogoje za penzionsko oskrbo. Poseben problem je, kot je bilo že omenjeno, infrastruktura. Cesta je bila rekonstruirana na približno treh četrtinah in čaka svojo dokončno ureditev, velik problem predstavlja elektroenergetska oskrba, ni rednega odvoza smeti itd.. Samo za ilustracijo: na Smarjetno goro že vozijo izletniški avtobusi, zgodilo se je le, da se na to pot ni hotel podati domači prevoznik; padec električne napetosti je tako velik, da je kvalitetna kuha občasno motena, računalniki - celotno poslovanje je povezano z njimi - pa v takih raz- l^? ?"cga. (as m razmere zah b *J°. da so pristop zamenja. v rebna so večja \ laganja tudi 'ur1,11 objekt, njegovo arhitek rntry cluba Bled Marko Božič Za njih to tekmovanje, katerega tehnični organizatorji so, polteni velik zalogaj, saj je to sPortni dogodek na ravni svetovnega prvenstva. Tako se ga 113 Bledu po eni strani veselijo, po drugi pa tudi malce bojijo, saj nimajo tovrstnih organizacijskih izkušenj, čeprav je seveda na Bledu prek leta organiziranih vrsto golf turnirjev. Na blejskem igrišču za golf imajo nekaj težav s tehnično opremljenostjo, saj je večina strojev za urejanje igrišč starejših, vendar pa ravno te dni pričakujejo tudi nekaj novih. "Naše igrišče je dobro znano v Evropi in razen lanske sezone, je bilo vsa leta, tako tudi letos, dobro zasedeno. Zato imamo še precej načrtov. Trenutno intenzivno gradimo še devet lukenj, čez zimo bi radi odkupili še prostor za izgradnjo novih devet lukenj. Golf namreč v svetu postaja vodilni šport, je na prvem mestu po množičnosti med in- Turnir Slovenian open - ladies golf se bo na Bledu začel v sredo, 7. oktobra, z uradnim treningom. V četrtek, 8. oktobra, bo na sporedu "PRO -AM" tekmovanje, v petek bo prvi krog tekmovanja, v soboto pa drugi krog. Na nedeljsko finale se bo uvrstilo najboljših 60 tekmovalk. Turnir bodo prenašale mnoge tuje televizije in športni kanali, posnetek turnirja pa si bo moč ogledati tudi na naši televiziji. Prav tako že sedaj na blejsko igrišče vabijo vse, kijih zanima ta šport, da si tekmovanje ogledajo in ob blizu občudujejo igro najboljših golfistk sveta. sni šport, šport povezan z naravo. Samo v ZDA je naprimer okrog 15 tisoč igrišč za golf, pri nas pa so trenutno le štiri, od teh pa je le igrišče na Bledu primerno za izvedbo profesionalnih tekmovanj," je tudi povedal Marko Božič. V Sloveniji je trenutno pet golf klubov: G L Ljubljana, G K Lipica, GL Rogaška Slatina, GK Grad Mokrice in GK Bled, ki je med vsemi najstarejši, saj letos praznuje 20-letnico. Kot je dejal predsednik Golf zveze Slovenije Miro Volk je v Sloveniji tako v zadnjih letih tudi precej talentiranih mladih igralcev, ki se razvijajo v dobre igralce golfa, žal pa večinoma kasneje postajajo učitelji igranja golfa, saj je udeležba na tekmovanjih zelo draga za vse, ki niso ravno v svetovnem vrhu in ki nimajo svojih sponzorjev. V Sloveniji pa se je, po besedah Mira Volka, treba zavedati, da je v današnjem težkem času za naše gospodarstvo ravno turizem še kako pomemben, v turizmu pa je zlasti treba poudarjati tisto, kar lahko ponudimo petičnejšim gostom. To pa je vsekakor tudi golf, ki lahko postane "zlata jama" slovenskega turizma in gospodarstva. • V. Stanovnik štirih kolih v alpski ligi jeseniškim hokejistom pet točk Tudi na gostovanja po zmage ^° Četrtkovi zmagi v Podmežaklji z ekipo Zeli am See in po sobotnem remiju v Asiagu, danes ekipa Acroni Pšenice doma pričakuje avstrijsko ekipo Feldkireha - Nova igra na zmago. *seniec, 22. septembra - Prve tekme v letošnji alpski hokejski ligi /^Jeseničani dobro odigrali, saj so v štirih koli uspeli iztržiti kar j*1 točk. Poraženi so bili le na prvi tekmi z avstrijskimi državnimi prvaki, ekipo VSV Beljak, nato pa so dvakrat zmagali in v soboto ^gostovanju v Italiji, pri ekipi Čoaduro Asiago hockev A.S.. z ne-^•loČenim rezultatom iztržili točko. ^ Potem ko so prejšnji torek °kejisti Acroni Jesenice pre-£ a8ali ekipo l-iemma, so se v av °^ zvečer doma pomerili z £ strijskim moštvom Zeli am . eeJa. preti ve£ dva tjsoc rjv ° gledalci so osvojili prvi točki tudi doma. Tekma je lu ves čas napeta in polna eku°žnosti zlasti za domačo - 'Po, vendar pa so imeli gost-ca ^rat'h zanesljivega varovalih' Hedlovskega. lako je bil vuknčni izid 3 : 2 (2:1, 1:0, 0:1) °nst železarjcv. Gole za do-»Uli Pa so dali: ,ldar Rahma-^•nol ^"**rt MalK'n i" Marko K(v^e v soboto so Jeseničani gstovali ko i-ta Asiagu. Potem J*nit prvcm delu srečanja it; t(wk' h»kejisti vodili z rezul Klican H0v _'rvi je mrežo domači , pa so v drugem delu i zaigrali bolj napa-vi je mrežo domači stresel Andrej Kvarlalnov v 21. minuti, prav tako Kvartal-nov pa je bil uspešen še dve minuti kasneje in v peti minuti zadnje tretjine. Dobro minuto pred koncem so domačini vodili z rezultatom 4:3, vendar pa je Matjaž Kopitar izkoristil priložnost in izenačil. Končni rezultat je bil tako 4 : 4 (2:0, 1:2, 1:2), Jeseničani pa so domov prinesli dragoceno točko. Danes na Jesenicah, v dvorani Podmežaklja, ob 18. uri, ekipa Acroni Jesenice gosti avstrijsko moštvo Feldkireha. Ta avstrijsaka ekipa je v zadnjem kolu doma gostila hokejiste Innsbrucka in igrala izenačeno 2 : 2, sicer pa so na lestvici po štirih kolih na devetem mestu. Ekipa Acroni Jesenice pa je s petimi točkami Šesta. Obeta se torej zanimiv dvoboj, saj se obe ekipi borita za uvrstitev v /gornji del lestvice alpske lige. • V. S. Po sobotni tekmi in pred današnjim srečanjem sta povedala Matjaž Kopitar, strelec izenačujočega zadetka: "Ze z drugega gostovanja v alpski ligi smo se vrnili neporaženi. Na dveh gostovanjih smo doslej osvojili tri točke, kar je le za eno točko manj kot lani v skupno devetih tekmah. Z igro moštva proti Asiagu sem zadovoljen, le na začetku smo nekoliko preveč spoštovali domačine in jim dopustili, da so povedali z dvema goloma. Sele nato smo "uredili naše vrste". Pomembno pa je, da bomo tudi na naslednja gostovanja v alpski ligi odhajali /. veliko željo po osvajanju točk. Naš tokratni nasprotnik doma, ekipa Feldkireha, je sicer dobro moštvo, vendar pa moramo absolutno igrati na zmago." Zvone Šuvak: "Z osvojeno točko v Asiagu smo končno tudi v gosteh doka/ali, da smo kvalitetno moštvo. Tekmo smo imeli že trikrat izgubljeno, pa /nova trikrat dobljeno, tako da smo na koncu z nekaj sreče iztržili neodločen rezultat. Celotno moštvo je bilo enkratno, homogeno, igrali smo požrtvovalno do zadnje minute in poskušali osvojiti obe točki, vendar je vratar domačih Bru-netta branil na ravni svojega renomeja. V alpski ligi so ekipe po kakovosti zelo izenačene. V gosteh ni več tako težko zmagati kot lani. Nekoliko se bojim le, da je tempo igranja nekoliko prehud in bo forma začela rahlo padati. Tudi Feldkirch nas bo najbrž malo utrudil, čeprav veliko težkih tekem po drugi strani pomeni napredek v igri. Zal mi je, da v alpski ligi letos ne nastopa Olimpija Hertz, kar se bo njenim igralcem najbrž precej poznalo na kvaliteti." KEGLJANJE NA LEDU Evropsko prvenstvo bo na bledu Bled, 18. septembra - Zveza za kegljanje na ledu bo prireditelj evropskega prvenstva, ki bo od 3. do 6. marca prihodnje leto na Bledu. Na tekmovanju naj bi predvidoma sodelovalo 230 tekmovalcev iz štirinajstih držav. # (vs)_ Mednarodno prvenstvo Slovenije v golfu Bled, 20. septembra - Blejsko igrišče za golf je bilo od četrtka do nedelje prizorišče 16. mednarodnega amaterskega prvenstva Slovenije, na katerem imajo pravico nastopa igralci s handica-pom boljšim od 10. Poleg najboljših slovenskih golfistov so na Bled prišli še tekmovalci sosednjih Italije, Avstrije in Češkoslovaške, med katerimi je bil tudi Willi Marbler, Avstrijec z najboljšim handicapom med nastopajočimi. Po pričakovanjih je že prvi dan povedel najboljši slovenski predstavnik, Janez Grilc, član domačega golf kluba in vodstva ni več izpustil iz rok. Zmagovalec Grilc je povedal, da je pričakoval dobro uvrstitev, ni pa si predstavljal, da lahko zmaga s tako razliko. Presrečen je, da je svojo dobro formo ohranil skozi vso sezono in upa, da bo lahko drugo leto spet branil ta laskavi naslov in si ga skušal ponovno priboriti. Tekmovanje je potekalo tudi v ekipni ter ženski konkurenci, kjer pa sta bili le dve tekmovalki. Med ekipami je zmagala Slovenija 1 pred Slovenijo 2, med ženskami pa Avstrijka Posamentir pred Raislovo iz Češkoslovaške. Rezultati: moški: 1. Grilc (Slo) 304, 2. Fadini (Ita) 321, 3. Kraljic (Slo) 326; ženske: 1. Posamentir (Aut) 426, 2. Raislova (Cs) 427; ekipe: 1. Slovenija 1 (Grilc, Vovk, Rozman) 308, 2. Slovenija 2 (Fadini Ca. in Ch., Štiherle) 322, 3. Bled - Lipica Team (Mačuh, Osmančevič, Kraljic) 320. • A. Smrekar Začenja se vadba v telovadnicah Kranj, 21. septembra - Športno društvo Kranj (nekdanji Partizan) sporoča, da bo s 1. oktobrom začel vadbo tako za otroke kot odrasle. Vpisovanje za vadbo otrok bo v petek, 25. septembra, od 18. do 19. ure v avli OŠ Matija Čopa, razen za cicibane, ki bodo imeli vadbo v OŠ Helene Puhar na Zlatem polju. Pri športnem društvu posebno opozarjajo na vadbo staršev skupaj z otroki od 2. leta in pol do 4. leta, ki bo v telovadnici OŠ Matija Čopa ob ponedeljkih od 18. do 19. ure. • V. S. Kegljači Triglava iz Kranja obnovili kegljišče Konec tedna vrh slovenskega kegljanja V soboto in nedeljo bo močan turnir, na katerem bodo sodelovali vsi najboljši slovenski kegljači in kegljačice. V nevarnosti sta rekorda kegljišča, ki ju držita Hari Steržaj in Marija Cej. Kranj, 22. septembra - Kegljačem Triglava iz Kranja se je uresničila velika želja. V novo sezono startajo s prenovljenim kegljiščem. Zamenjali so avtomate za postavljanje kegljev, obnovili so steze in ustvarili pogoje za kvalitetno vadbo in rezultate. Za modernizacijo kegljišča so potrošili okrog 40.000 mark, ki so jih prispevali Iskra Števci, Sava in Planika, veliko pa tudi člani in simpatizerji kluba sami. V Triglavu je trenutno okrog 190 članov, med njimi blizu 50 članic. Ženske tekmujejo v I. državni ligi, člansko A moštvo tekmuje v II. državni ligi, B moštvo pa v gorenjski ligi, aktivni so mladi in tudi starejši, ki tekmujejo v krožkih. Triglav bo slovesno predal namenu obnovljeno kegljišče. V soboto in nedeljo se bo v Kranju zbral vrh slovenskega tekmovanja. V moškem četveroboju bodo sodelovali moška reprezentanca Slovenije, ki je svetovni prvak, državni prvak Konstruktor iz Maribora, reprezentanca Gorenjske in domači Triglav. Na ženskem turnirju pa bodo tekmovali državni prvak Emo iz Celja, SCT iz Ljubljane, reprezentanca Slovenije, druga na svetovnem prvenstvu, Gorica in domači Triglav. Rekorda kegljišča, ki ju imata Hari Steržaj in Marija Cej s 971 oziroma 465 keglji, sta v nevarnosti. V Kranj prihaja tudi Marika Kardinar, dvakratna svetovna prvakinja. Spored tekmovanja je naslednji. V soboto bo ob 8.30 dvoboj moških Triglava in reprezentance Gorenjske, ob 16. uri pa srečanje ženskih ekip Triglava in Gorice. V nedeljo ob 10. uri bo dvoboj ženske Emo Celje : SCT Ljubljana, ob 12.30 pa moški dvoboj Slovenije in Konstruktorja. • I. Golob štern zmagal na hb '92 Grobnik, 20. septembra - Kranjski motociklist Albin Štern se je odlično izkazal na dirki za 1. nagrado HB '92, kjer je v kategoriji do 250 cem zmagal pred Italijanom Sirianijem in Sr-dočem iz Hrvaške. Na dirki je v štirih tekmovalnih razredih nastopilo 70 tekmovalcev. • M. G. r» GLASOVA StotinkA Prva slovenska nogometna liga Usodni prvi polčas SLOVAN MAVRICA (Ljubljana) : 2IVILA NAKLO 3 : 2 (3 : 0), strelca za Živila Gregor Grašič v 59. minuti in Andrej Jošt v 70. minuti. Za Živila Naklo so igrali Vodan, Pihler, Sirk, Brane Pavlin, Ahčin, Miran Pavlin (Grašič), Darjan Jošt (Andrej Jošt), Vo-robjov, Jeraj, Jerina in Marušič. Ljubljana, 20. septembra - Za Živila Naklo je bil usoden prvi polčas. Slovan Mavrica, ki do te tekme še ni osvojil točke, je napovedoval preobrat v igri in rezultati in žrtev tega so bili Naklan-ci. Kot ponavadi so začeli odprto in v prvem polčasu prejeli iz protinapadov tri zadetke. Naklancev visoko vodstvo domačih ni zmedlo. V drugem polčasu so bili absolutno boljši. V 59. minuti je Gregor Grašič prvič zadel za Naklo, enajst minut kasneje pa je na 3 : 2 znižal Andrej Jošt. Izenačenje je viselo v zraku. Slovan je imel v zadnjih minutah veliko sreče. Naklanci so zadeli vratnico in zamudili stoodstotno priložnost. Živila Naklo so v Ljubljani igrala brez Janeza Križaja in Murnika, ki sta morala "počivati" zaradi dveh rumenih kartonov. • J. K. Tretja slovenska nogometna liga Minusa zarice in jelovice lth Kranj, 19. septembra - Kranjska Zarica je gostovala pri Taboru 69 v Ljubljani in izgubila s 3 : 0. Ne glede na rezultat so igrali Kranjčani zelo dobro in so bili enakovreden tekmec. Kot običajno je igrala Zarica dobro do oddaljenosti 30 metrov od nasprotnikovega gola, kjer pa jim zmanjka idej in postanejo obetavne akcije nenevarne. Zarica težko zadene gol, kar potrjujejo le štirje goli v petih kolih, po drugi strani pa jih prejemajo na lahek način. Tudi tokrat so jih prejeli po prekinitvah v 42., 75. in 88. minuti. Poraz jih je potrl, pa tudi glavni sodnik, ki dosodil kazenskega strela po prekrški nad Lebarjem. Za Zarico so igrali Triler, Muratagič, Kondič, Rešek, Savšek, Šink, Kotnik, Thaler, Mažgon, Lebar in Kurent. Usodo kranjske Zarice je delila tudi Jelovica LTH iz Škofje Loke, ki je v Litiji zgubila z 2 : 0. Ločani so igrali raztrgano in nepovezano, tako da so bili domačini njihovim akcijam zlahka kos. Ločani so prejeli po en zadetek v vsakem polčasu, pri Jelovici LTH pa je po poškodbi znova zaigral Peternelj, vendar se ni najbolje znašel. Za Jelovico LTH so igrali Oblak, Brdnik, Pavičevič, Klančar, Krupič, Jered, Langerholz, Ahčin, Babšek, Peternelj, Schvvarz in Vučetovič. • I. Golob Tudi creina poražena V III. slovenski nogometni ligi je Creina Dolnov igrala v gosteh z Vodicami v Šempasu in zgubila z 2 : 0. Za Creino Dolnov so igrali Peteh, Klemenčič, Mali, Bučan, Ažman, Brbačič, Čedefin, Verbič, Bašelj (Boldin), Korenjak in Jerič. • I. Golob Gorenjska nogometna liga Sava in bled presenetila Kranj, 19. septembra - V 4. kolu gorenjske nogometne lige, skupina A, je bilo nekaj presenečenj. Sava je premagala Visoko, Bled pa v Žireh Alpino, ki je bila spomladi drugoligaš. Tržič igra še naprej odlično in je tudi tokrat visoko zmagal. Tržič in Visoko ostajata na čelu lestvice. Rezultati: Bitnje : Lesce 0 : 3, Sava : Visoko 2:1, Hrastje : Tr-boje 1:1, Polet : Tržič 0 : 5, Jesenice : Britof 2 : 0 in Alpina : Bled 0 : I • R. Gros Slovenska mladinska nogometna liga Nesrečen poraz jelena triglava Ljubljana, 20. septembra - Mladinci Jelena Triglava so gostovali pri Slovanu Mavrici v Ljubljani in izgubili s 3 : 2. Začeli so napadalno in v 42. minuti povedli prek Flajnika. Vendar so zaradi nezbranosti kranjskega vratarja domači v eni minuti dosegli dva zadetka. Tretji gol so Slovanovci dosegli v 67. minuti, v 80. minuti pa je Buvač ublažil poraz. Za Jelen Triglav so igrali Grujčič, Prača, Golob, Kos, Flajnik, Halilagič, Gogič, Grubič, Maržič, Baj-rovič, Trogilič, Tasič, Buvač in I u kič. • I. Golob Jutri in v četrtek pokalne tekme Kranj, 22. septembra - Jutri in v četrtek bodo člani in mladinci klubov Medobčinske nogometne zveze Gorenjske igrali pokalne tekme. Člani bodo igrali jutri, 23. septembra, ob 16. uri. Visoko se je že uvrstilo v nadaljnje tekmovanje, ker je NK Grintavec predal tekmo. Pari so naslednji: Polet : Tržič, Podbrezje : Trboje, Živila Naklo B : Britof, Šenčur : Top Trade Reteče, Sava : Alpina B, Bitnje : Alpina A, Podgorje : Jesenice B - Ilinden 83, Jesenice A : Hrastje, Preddvor : Sportina Bled, Kondor : Mavčiče, Lesce : Železniki. Mladinci bodo igrali v četrtek ob 16. uri. Pari so Živila Naklo : Zarica, Železniki : Creina Dolnov, Sava : Jesenice, Jelovica : Bitnje, Trboje : Alpina, Šenčur : Lesce in Polet : Tržič. Če je izid neodločen, se takoj izvajajo enajstmetrovke. Na pokalnih tekmah je dovoljenih največ pet menjav. • R. Gros bi, NAMIZNI TENIS Turnir pionirk in pionirjev Mengeš, Jesenice, 20. septembra - Na kvalifikacijskem turnirju Slovenije je v Mengšu nastopilo 109 pionirjev, ki so bili razdeljeni v 27 skupin. Na njem so nastopili tudi namiznotenisači Križ. Anže Žepič je bil v svoji skupini tretji in se ni uvrstil v nadaljnje tekmovanje, Aljaž Mali je bil v svoji skupini drugi, Matjaž Mali in Tjuš Aljančič pa sta bila v svojih skupinah prva. Po igri V drugem krogu se je v tretji krog uvrstil le Tjuš Aljančič, ki je končal tekmovanje med 16. in 32. mestom. Na kvalifikacijskem turnirju za pionirke na Jesenicah pa je nastopilo 50 tekmovalk. NTK Križe sta zastopali Vesna Šparovec in Mateja Muzik in obe sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, saj sta dosegli osmo do šestnajsto mesto. • (vs) Tekmovanje na rolkah Kokrica, 20. septembra - Tekaški klub Kranj je organizator tekmovanja na rolkah, ki bo to soboto, 26. septembra, na rolkarski stezi ob zahodni kranjski vpadnici na avtocesto. Ob 9. uri bo start za pionirske kategorije, ob 11. uri pa za mladinske in članske kategorije. Osem najboljših po času se bo uvrstilo v finalni del tekmovanja, ki bo ob 13. uri. Pisne prijave tekmovalcev sprejemajo do tega četrtka, 10. septembra,pri Tekaškem klubu, Kura-tova 4, v Kranju. Štartnine ni, je pa kavcija 1.000 tolarjev na klub za štartne številke. Prvi trije v vsaki kategoriji bodo prejeli medalje, najboljši pa tudi pokale. • (vs) druga slovenska nogometna liga DRAVINJA PORAŽENA V KRANJU JELEN TRIGLAV : DRAVINJA (Slovenske Konjice) 2 : 0 (0 : 0), strelca za Jelen Triglav Gavran v 61. minuti in Kondič v 80. minuti, sodniki Gliha, Vujasin in Kurajica, gledalcev 500, rumeni kartoni Vogelšang, Hrovat in Boldin (Dravinja) in Tušar (Jelen Triglav). Kranj, 20. septembra - Jelen Triglav je začel tekmo v postavi Skodlar, Kočevar, Matjaž Razboršek, Novkovič, Atlija, Pi-vač, Tušar, Belančič, Kondič, Gavran in Goga. V začetku II. polčasa je Tušarja zamenjal Egart. Izid tekme je kar pravšnji pokazatelj dogodkov na igrišču. Jelen Triglav je bil v celoti vzeto boljši, čeprav je neučinkovitost pred nasprotnikovim golom obetala celo neodločen izid. Dravinja je v Kranju igrala dobro, predvsem pa je presenetila z odprto in napadalno igro, kar za moštva, ki gostujejo v Kranju, ni ravno običaj. Da so bili kranjski nogometaši boljši, kaže podatek, da je Dravinja v 29. minuti izvajala prvi kot, resneje pa je na vrata kranjskega vratarja Škodlarja ustrelila v 52. minuti. Jelen Triglav je nastopil brez Blagojeviča (rdeč karton) in poškodovanega Dušana Raz- r/ KOŠARKA Triglavu zmaga in poraz borška. Goga je zaigral na levem krilu, Tušar v sredini, Kondiča pa so gostje zelo dobro pokrivali. Tekma je bila odločena v 61. minuti. V gneči pred golom gostov je Gavranu uspelo žogo potisniti v mrežo. Drugi gol pa je padel v 80. minuti. Kočevar je prodrl po des- nem krilu in podal v sredino, kjer je Kondič poslal žogo v mrežo. Pred drugim golom je Triglav popusti' in celo prepustil pobudo gostom, ki pa si niso znali ustvariti izrazitejše priložnosti. Med razburljivejše trenutke tekme kaže uvrstiti dogajanje v 20. minuti, ko so Pivač, Kondič, Tušar in Novkovič drug za drugim poskušali zadeti, pa 29. minuto, ko je Razboršek z okrog 30 metrov sijajno ustrelil v levi vratarjev kot, pa je ta usnje dvignil prek gola, in močan strel PivaČa v Trener Sretnji. Igralec Triglava Egart in trener Jovičevič. Napad Jelena Triglava. Desno Goga in Kondič. vratarja. Božidar Jovičevič, trener Je* lena Triglava je po tekmi dejal: "Če zmagaš, moraš biti zadovoljen, čeprav bi bila tako igra kot rezultat na višji ravni oziroma višji. Dravinja je biala dobra, celo zelo dobra." • J* Košnjek, foto G. Šinik Kranj, 20. septembra - V ligi SBA sta bili konec tedna odigrani dve koli. Ekipa Triglava je nastopala v Olomucu in Ostravi. Na prvi tekmi v soboto je izgubila z ekipo Anes Ostrava z rezultatom 107 : 106 (56 : 36), v nedeljo pa je premagala ekipo Dukle z rezultatom 100 : 103 (49 : 45). • V. S. Četrtfinale pokala Slovenije za ženske KRANJ : APIS 55 : 70 (25 : 34) Igralke Apisa iz Maribora so srečanje začele dobro in vodile od prvega sodnikovega piska dalje. Igralke Kranja, ki jih vodi v novi sezoni Bojan Hladnik, kar šest minut niso dosegle koša, z vstopom centra Alenke Podrekar so končno začele zadevati in zniževati razliko, tako da so gostje na odmor odšle s prednostjo devetih točk. V drugem delu so izkušene Mariborčanke zviševale rezultat in v 34. minuti vodile z največjo prednostjo 16 točk (44 : 60). V igri domačink se je poznalo, da še niso dobro uigrane (Jasna Alič in Alenka Virant), kar pa ni bilo videti pri Mariborčankah, saj je Zora Malacko igrala kot pri Jezici, in sta bili s Simono Skerbinjek neustavljivi za domačinke. 1. kolo SKL - rdeča skupina KOKRA-LIPJE : INPOS 83 : 54 (42 : 26) Novi prvoligaš iz Kranja se je občinstvu predstavil v prvi tekmi okrepljen z Ljubljančanom Borutom Rozmanom in bivšima igralcema Darkom Kastigarjem in Acom Mihajlovičem v dobri luči. Igralci iz Celja so v prvem delu srečanja vodili le enkrat in to takoj na začetku 1 : 2. Nato so vajeti prevzeli domačini, ki so gospodarili pod obema obročema in na odmor so odšli s prednostjo 16 točk. V drugem delu so domačini igrali še bolje, pod obroči sta bila gospodarja kapetan domačih Darko Omahen in Roman Kolar, v 32. minuti si je tehnično osebno napako prislužil trener Inposa. Po končani tekmi je trener domaČih Franci Podlipnik rekel: »Igrali smo disciplinirano v napadu in obrambi. Vsi igralci so izpolnili dane naloge. Čestitke zaslužijo vsi, tudi tisti, ki se niso Vpisali med strelce, a so igrali odlično, saj so asistirali pri zaključnih metih na koš. Mislim, da smo se občinstvu dobro predstavili. • J. Marinček frft STRELSTVO Uspeh radovljiških športnih strelk Radovljica, septembra - Čeprav v senci drugih, bolj atraktivnih športnih panog, tudi z manjšimi uspehi, se posebej uspešno kosajo v državnem merilu članice strelske družine »Partizan Julek« iz Radovljice, ki jih že nekaj let uspešno vodi in trenira prizadevni Bora Kukič, tudi sam odličen tekmovalec. Na prvem državnem prvenstvu Slovenije 12. in 13. septembra so mlade Radovljičanke dosegle nad pričakovanjem dobre izide. Na ljubljanskem strelišču ob Dolenjski cesti so se v kategoriji mlajših mladink in mladincev pomerile v tekmovanju z malo-kalibrsko puško (nacionalni program). Sladžana Sorak je v dveh disciplinah dosegla izjemne rezultate. V disciplinah 3x10- trojni položaj (leže, stoje in kleče) je osvojila prvo mesto in nov slovenski državni rekord z 249 krogi. V disciplini 30 leže pa drugo, kjer je zadela 268 krogov. Naslednjega dne je v kategoriji mladink 3x10 (trojni položaj) osvojila ista strelka drugo mesto. Kar pomeni, da je v treh disciplinah osvojila kar tri medalje: eno zlato in dve srebrni za mladinke. Mlada Alenka Kavar seje v konkurenci članic prav tako v trojnem položaju 3 x 10 odlično izkazala in osvojila tretje mesto. Radovljiška strelska družina v posamezni konkurenci drži torej kar dva državna rekorda, kar je malokdo pričakoval. Dodajmo še zadovoljive uspehe drugih strelcev, ki delajo pod dosti težjimi pogoji kot velike mestne strelske družine. V družini je še vedno 84 članov, od teh kar 18 žensk. Večina strokovnega dela sloni že 24 let na plečih zagnanega Bora Kukiča in nekaj zanesenjakov, ki se morajo kljub vsemu ubadati z materialnimi težavami. Največji problem je standardno orožje, s katerim bi se lahko vključili v mednarodni program. Upajo, da bodo pri takih izidih vendarle sčasoma dobili iz športne zveze več sredstev za nabavo orožja. • (jr) Kranjski pionirji drugi V soboto, 12. septembra, je bil v Starem trgu ob Kolpi turnir najboljših pionirskih šahovskih ekip. Turnirja so se udeležili tudi mladi šahisti šahovske sekcije Tomo Zupan iz Kranja in zasedi) odlično drugo mesto med šestimi ekipami. Premočno so zmagah domačini, ki imajo tudi najuspešnejši šahovski krožek v Sloveniji. V kranjski sestavi so nastopili: Blaž Kosmač, Branko Panic, Aleš Zaletelj, Sabina Kapš, Uroš Kavčič, Dejan Dolenc, Vesna Panič in Ana Grobelšek. • Aleš Drinovec šahovska sekcija v cerkljah Cerklje, 21. septembra - Športno društvo "Krvavec" v Cerkljah ustanavlja šahovsko sekcijo. Vse, ki bi radi šahirali, vabijo, da se jim pridružite, prijave pa sprejema Stane Bernard, Cesta na Polico 23 v Cerkljah. • (vs) šahovski pentatlon Šahovska sekcija Tomo Zupan iz Kranja organizira v soboto, 17. oktobra, ob 10. uri v prostorih sekcije (Četa Staneta Žagarja 27, Kranj) in na stadionu Stanka Mlakarja 1. ŠAHOVSKI PENTATLON. Program tekmovanja zajema štiri discipline: 1. šahovski turnir (ob 10.00 v prostorih sekcije), 7 kol z igralnim časom 10 minut na igralca 2. tek na 100 metrov (ob 14.00 na stadionu) 3. suvanje krogle - 4 kg (ob 14.30 na stadionu) 4. tek na 4000 metrov (ob 15.30 na stadionu) Kot peti kriterij se pri skupnem točkovanju upošteva telesna konstrukcija (velikost/teža). Točkovanje bo po starostnih kateg0' rijah (po 10 let). Prijavnina znaša 100 SIT. Informacije in prijave so do 16. oktobra 1992 ob sredah in petkih od 17. do 20. ure V prostoprih šahovske sekcije Tomo Zupan. Prvi trije v vsaki disciplini prejmejo diplome, v absolutni konkurenci pa medalje. • Aleš Drinovec Prvenstvo Radovljice Radovljica, 20. septembra - Konec tedna so v Radovljici ganizirali občinsko prvenstvo v tenisu. Na turnirju so se pomer'1 v treh kategorijah. Najbolj zanimivo je bilo med moškimi do 4? let, kjer sta se v finalu pomenila petnajstletnika radovljiškega |e' niškega kluba Pogačnik in Senčar. Pred presenetljivo veliko g'e' dalci je dvoboj šele po tretjem setu dobil Senčar. Rezultati: m<^ ški do 45 let: za 3. mesto: Ferjan : Novak 9:8; finale: Senčar • Pogačnik 2 : 1 (6 : 4, 4 : 6, 6 : 2); moški nad 45 let: 1. Romih. Finžgar, 3. Senčar; ženske: finale: Ahačič : Senčar 2 : 0 (6 : 4, 0 ' 3). • A. Smrekar Tenisiskra Kranj, septembra - Na teniških igriščih Triglava v Športne^ centru Kranja je bilo že 14. prvenstvo Iskre v tenisu. Nastopi'0 J 87 tekmovalcev razdeljenih v štiri skupine. n REZULTATI: člani do 35 let: polfinale: Milačič : Jean 2 :u (7 : 6, 6 : 4); Kuronovski : Škarabot 0 : 2 (5 : 7, 3 : 6); finale: Mr lačič : Škarabot 2:1(1 : 6, 6 : 3, 6 : 4); člani od 35 do 45 let: po'* finale: Jezeršek : Čeak 2 : 0 (6 : 2, 6 : I); Jesenko : Nadižar 0 ■ j (6 : 7, 2 : 6); finale: Jezeršek : Nadižar 2 : 0 (6 : I, 6 : 2); flf. nad 45 let: polfinale: Kert : Bedenk 2 : 0 (6 : 2, 6 : 2); Ošabni* Bevk 0 : 9 (po dogovoru do 9); finale: Kert : Bevk I : 2 (2 : 6. 6 0, 2 : 6); članice: finale: Udovč : Pečnik 2 : 0 (6 : 2, 6 : D • Marinček prvenstv0 lth - 0l Škofja Loka, 19. septembra - Na teniških igriščih v Pevnern je.p.'e lo v soboto drugo teniško prvenstvo LTH - OL. Med moSkim^j zmagal Jugovic pred Grošljem in Stanovnikom, med žensK pa Hribernikova pred Gašperlinovo in Jesenovčevo. • (vs> ft GLASOVA StotinkA vzhodni vrh kumbakarne ostaja neosvojen Škofjeloški alpinist Uroš Rupar ob odhodu himalajske odprave po nesreči so se alpinisti vrnili domov ?^™či^ Brnik, 18. septembra - Namesto približevanja cilju se je odprava AO Železarne Štore minuli petek vrnila domov na Brniško letališče. Že prej pa so iz daljnega Nepala poslali žalostno sporočilo, da so ob kopanju v reki na poti proti gori izgubili prijatelja Damjana Vidmarja, ki je utonil v reki blizu Tilloka. Vzhodni vrh Kumbakarne ( 7468 m) je eden najvišjih še nepre-plezanih vrhov in šest slovenskih alpinistov se je avgusta odpravilo proti temu cilju. Poleg Dušana Debelaka, Tomaža Žerovnika, Rudija Podgorška in Danija Bedrača (vsi člani AO Železar Štore) sta bila v odpravi še Anton Pavlic (član Raduha Luče) in Damjan Vidmar (član PK Škofja Loka). Toda pot se je za odpravo kočala že 4. septembra, dva dni po tistem, ko so po urejenih formalnostih v Nepalu odšli na pot proti vrhu. Takole se nesrečnega dogodka spominja vodja odprave Dušan Debelak: "Odpravili smo se proti vzhodni steni Kumbakarne, bili smo drugi dan na poti Proti bazi. Po naporni poti smo se šli kopat v reko. Od levega brega je bila voda videti mirna, vendar je Damjana zaneslo proti deročemu toku, neslo gaje blizu sto metrov po vrhu, tam pa gaje zajel tok. Mi smo tekli ob reki, vendar ni bilo več možnosti... Takšnega plavalca ni, ki bi se tam rešil. Potem smo vse pregledali, še dva kilometra niže. Domačini so povedali, da je bila tam Pred štirimi leti podobna nesreča in še do danes niso našli utopljenca...." Tako je 31-letni Škofjeločan Damjan Vidmar, ki je imel sicer bogate izkušnje plezanja v Himalaji, saj je bil član odprave Šiv -[ig 87, pa Anapurne 90..., za vedno ostal v deželi alpinizma. • V. Stanovnik Prijatelji so na Brniku žalostni pričakovali odpravo, ki se je mora-'a predčasno vrniti iz Nepala. DAMJAN VIDMAR Ko smo tistega ponedeljka zvečer nemo strmeli v televizijske ekrane, klicali drug drugega, preverjali, iskali mogoče in nemogoče povezave, zveze z Nepalom, nihče od nas ni bil sposoben dojeti krute resnice. Preveč sveža je še bila razglednica, na kateri nam poln optimizma sporoča, da po vseh birokratskih formalnostih končno odpotujejo goram naproti. Že pred 17 leti je z markiranih poti našel v svet vertikale, v družbo ustanovnih članov takratnega AO Škofja Loka. Izjemen talent ga je že v prvih letih udejstvovanja dvignil v krog ljudi, ki jim alpinizem pomeni ne samo šport, temveč način življenja. Čopov steber, Aschenbren-nerjeva smer, Bonattijev ste- ber in Ameriška direktna v Druiju, fValkerjev steber v Grandes Jorasses, vse to so vzponi, katerih logično nadaljevanje je bila udeležba na odpravi ANDI '92 pa kasneje SHIVLING S7, ANA-PURNA '90, vmes pa vrsto pomembnih dosežkov na vseh področjih alpinističnega udejstvovanja. Med tem časom sije ustvaril tudi dom in družino, in vse to uskladil v zavidanja vredno harmonijo. Odprava na še ne osvojeni vzhodni vrh Kumbakarne je bila z njegovo tragično smrtjo kruto prekinjena že na poti do baznega tabora. Življenje teče svojo pot in mi ostajamo. Del naših sanj pa je izginil v valovih himalajske reke. Plezalni klub Škofja Loka gorski teki Lovoriki julium in alpe jadran Rateče, 17. septembra - Za slovenskimi gorskimi tekači je kar "ekaj pomembnih in zahtevnih tekmovanj. V italijanski pokrajini jalle di Suša je bilo konec avgusta 1. svetovno prvenstvo v gorskih te-*'h in 8. svetovni pokal v gorskih tekih. Nastop slovenske reprezentance je bil neuspešen. Zadovoljile so le ženske z 9. mestom med 18 drčami, Anica Živko pa je bila 22. Naši tekači niso imeli vremenu Primernih obuval. Med mladinci je bil najbolje uvrščen Igor Bašelj lla 31. mestu z majhnim zaostankom. Na krajši članski progi je bil •one Egart 33., naš najboljši gorski tekač Franci Teraž pa ni izpolnil Pnčakovanj zaradi znanih pritiskov in neresničnega pisanja v medi-J'n- Tako je bil naš najboljši na najdaljši in najtežji progi na 53. me-?*u Edvin Kosovelj. V našem gorskem teku bosta potrebna večja strokovnost in boljša oprema, saj gorski teki napredujejo. Svetovni pokal 0 v prihodnje svetovna trofeja, svetovna prvenstva pa bodo medna-r°dna. Naši tekači upajo na prihodnji trofeji leta 1993 v St. Gervaisu »Franciji na boljše uvrstitve. V nedeljo, 6. septembra, pa so gorske Ufete v okolici Tolmezza v Italiji tekmovale za pokal Julium. Tekmovalo je 55 Štafet, med katerimi je bilo sedem moških in ena ženska ta'eta iz Slovenije. Med moškimi je bila ekipa Pekarne Grosuplje v Postavi Edvin Kosovelj, Tone Egart in Tone Vencelj peta. Kavarna , eronika, za katero so tekli Vlado Urh, Ivan Urh in Franci Novak, je p"a šesta, ekipa Petrola in Zlatarstva Banič iz Kamnika v postavi ranci Teraž, Martin Vrhovnik in Marjan Veršnik je bila dvanajsta, ^estnajsta pa ekipa Petrola, za katero so tekli Boštjan Sinko, Ivo Olja-'č in Vojko Djuričič. Ženska ekipa Pekarne Grosuplje v postavi Ma-eja probne, Marija Vencelj in Nada Konečnik pa je bila šesta. V Ge-«>ni v Furlaniji in Julijski Krajini pa je bil tek za lovoriko Alpe Ja-*n. To je bila kombinacija cestnega in gorskega teka. Sodelovale so ePrezentance iz Slovenije in Italije. Ženska ekipa Slovenije je bila ru8a, posamično pa je bila Anica Živko druga. Marjana Vidovič pa tretja. Med moškimi je bila Slovenija tretja. Posamezno je bil Kranjčan Izidor Berčič tretji, Franci Teraž iz Mojstrane pa sedmi. V soboto, 26. septembra, pa bo Športno društvo Orehovo organiziralo I. gorski tek na 947 metrov visoko Lisco. Start bo ob 15.30 pred okrepčevalnico Videč na Orehovem pri Sevnici, cilj pa bo pri Tončkovem domu na Lisci. Proga bo dolga 8 kilometrov in bo imela 550 metrov višinske razlike. Startnina je 400 tolarjev, plačati pa jo je treba po poštni nakaznici na naslov Pavle Drobne, Naselje heroja Marka 16, 68290 Sevnica. Startnina mora biti plačana do 23. septembra. Po tem datumu bo višja, 500 tolarjev. • L. Kerštan ROKOMET Pokal rokometašem preddvora skale Preddvor - Rokometni klub Preddvor Infotrade je organiziral v nedeljo na rokometnem igrišču v Preddvoru 8. mednarodni rokometni turnir, v spomin na mnogo prezgodaj umrlega mladega športnika in rokometaša Jožeta Križnarja. Športniki so položili na njegov grob tudi cvetje. Na turnirju so pred 150 gledalci nastopile ekipe Preddvor Infotrade, lanski zmagovalec Velika Nedelja ter Preddvor Skala. Turnirje pokazal dosedanjo pripravljenost ekip, nekoliko presenetljiva je bila le zmaga rokometašev Preddvor Skala nad Preddvorom Infotrade. Rezultati: Preddvor Skala : Preddvor Infotrade 19 : 17 (10 : 7), Preddvor Skala : Velika Nedelja 23 : 17 (12 : 8), Velika Nedelja : Preddvor Infotrade 18 : 25 (6 : 13). Prvo mesto in prehodni pokal je zasluženo osvojila ekipa Preddvor Skala pred Preddvorom Infotrade ter Veliko Nedeljo. Najboljši igralec turnirja je bil Arnež (Skala), najboljši vratar Zadnikar (Skala) in najboljši strelec Tomažič (Preddvor Infotrade) z 12 zadetki. Vsa srečanja so uspešno vodili sodniki Rogelj (Tupaliče) ter Dolanc in Pavlin (oba Kranj). Pokrovitelj turnirja sta bila Diskoteka Skala in Cafe bar Preddvor. • J. Kuhar z grenkim priokusom Brnik, 18. septembra - Minulo soboto je z Brniškega letališča odpotovala slovenska himalajska odprava, ki bo prihodnji mesec skušala osvojiti Anapurno I, osemtisočak, ki je eden od dveh, ki ju slovenski alpinisti še niso uspeli osvojiti. V odpravi je (poleg zdravnikov Tomazina in Te-kavčiča ter snemalca Hrovata) dvanajst alpinistov, pet med njimi je tudi Gorenjcev: Jeseničan Benjamin Ravnik, Tržičani Filip Bence, Iztok To-mazin in mladi Slavko Rožič, ter Uroš Rupar iz Loga pri Škofji Loki, s katerim pa smo se o odpravi v Himalajo pogovarjali na Brniškem letališču že v petek, ko je s prijatelji iz Plezalnega kluba Škofja Loka, čakal na povratek odprave AO Železarja iz Štor, ki se je odpovedala cilju v Himalaji zaradi smrti Damjana Vidmarja. Priprave za takšno pot so najbrž nekaj posebnega tudi za izkušenega alpinista, kot si ti. Kako si se pripravljal za pot? "Za to himalajsko odpravo sem se intenizivneje pripravljal kakšne tri mesece, več pa nisem imel časa. Plezal sem v Dolomitih, v skali, sicer pa sem se v glavnem pripravljal doma, zaradi stroškov, seveda. Plezanje v tujini namreč precej stane. Že denar za odpravo je bilo težko zbrati, vprašanje, ali bom sploh lahko prispeval cel svoj delež v dolarjih. Pri nas se je tudi težko pripraviti za takšno odpravo, saj tukaj ni ledenih sten. je bolj skalno plezanje. Vendar pa sem dosti plezal v domačih hribih, veliko sem tekel... to pa mi je po izkušnjah iz prejšnjih odprav vedno zadoščalo. Gotovo pa je pred takšnimi vzponi najpomembnejša psihična priprava." Od česa so odvisne psihične priprave? Je nesreča prijatelja Damča kaj vplivala nanje? "Damč je bil moj prijatelj in soplezalec vrsto let in gotovo sem tudi ob tej nesreči začel drugače gledati na vse skupaj. Človek se v takšnih trenutkih začne spraševati, zakaj to počne, koliko za to porabi časa, denarja,., koliko tudi tvega. Razočaran sem nad reakcijo... po tej nesreči. Prej kot plezalec nič ne pomeniš, tudi če splezaš ne vem kaj, ko te ni, pa se o tem piše in govori na dolgo in široko." Se ti zdi, da ni dovolj razumevanja za alpinizem pri nas? Je težko dobiti sponzorje za ta šport? "Sam seveda nimam kakšnega generalnega sponzorja, moj prispevek v dolarjih za odpravo mi je večinoma pomagal zbrati matični plezalni klub v Skofji Loki in lahko povem, da so morali dati več kot pol denarja, ki ga dobimo za delo v vsem letu. Glede ostalih, na primer občina je izredno nezainteresirana, nihče ne pozna tega športa in zelo težko se je s komerkoli o pomoči sploh pogovarjati... Ker ne znam pisati, tudi nisem izdal še nobene knjige, s čimer gotovo vsaj nekaj pridobiš na popularnosti. Vendar pač to, da znaš plezati, ni povezano tudi s tem, da znaš dobro pisati. Čeprav se to pri karieri precej pozna. Če hočeš dobiti denar, moraš znati pridobiti medije, če nimaš denarja, pa ne moreš iti na odprave. Draga je oprema, drage so takse.....Sedaj je zelo pomembna postala še služba, da je vmes ne izgubiš. Sam sem sicer sedaj s tem malo na boljšem, saj sem v služni pri teritorialni obrami in so mi res šli na roke, posebno nekateri posamezniki." Himalajska odprava, s katero odhajaš, ima za cilj osvojiti predzadnji osemtisočak, na katerem Slovenci še niso bili. Kako gledaš na to, da si bil tudi ti izbran v štirinajstčlansko ekipo, ki bo poskušala opraviti ta vzpon? "Takšna odprava ima za plezalca prednost pred drugimi, ker si "rešen" vseh birokratskih zadev in priprav, kijih prevzame vodja odprave. To je velik plus. Prideš v Katmandu in misliš samo na hribe. Če pa imaš še opravka s tamkajšno birokracijo, se vse lahko zavleče inje že vprašanje, ali te ni to "pokopalo" pri osvajanju vrha. Ostalo pri takšnih odpravah pa se mi zdi minus. Ne zbiraš cilja sam, ne zbiraš soplezalcev... to pa je tudi pomembno. To, da sem bil izbran kot član odprave, pa je pač moja prijava na razpis. Tokrat je bil poudarek na tem, da bi šli v Himalajo takšni, ki še nikoli niso bili, da bi odpravo nekako sestavljali polovica izkušenih in polovica neizkušenih hima-lajcev... jaz sem bil v skupini izkušenih." Bo tokratna pot naporna? "Mislim, da klasična odprava v alpinizmu ni več alternativa, to nekako ni več moderno, da se tega lotevamo v klasičnem stilu. Seveda pa je pri odločitvi o odpravi prevladovala želja, da bi letos osvojili še trinajsti osemtisočak za Slovenijo, naslednje leto pa še zadnjega, štirinajstega. Zato se je pač šlo v tako odpravo, na Anapurno. Angleška smer, ki jo nameravamo preplezati, je ena najtežjih, vendar mislim, da nas je precej, ki bomo na hribu "delali". Ker bomo plezali v klasičnem stilu, je veliko odvisno od vseh skupaj, ne le od posameznika, kot je v alpskem stilu. V načrtu je še prvenstvena smer, vendar ni še natančno dogovorjeno, kdo bi jo plezal in ne vem, ali bo izvedljiva. Veliko bo odvisno tudi od vremena."• V. Stanovnik Izlet v fužinske hribe Kranj, 21. septembra - PD Kranj organizira dvodnevni izlet na Pršivec in Škednjevec v Fužinskih hribih. Izlet bo to soboto in nedeljo, 26. in 27. septembra, vodila pa ga bosta Stane Soklič in Daša Šter. • (vs) (harlesVVehb 50 DlPLOMIRfiNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja "Prekleto, se boš že spravila v ta avto!" t°m sJ°pila je. Benjamin je zaprl vrata za njo in stopil okrog av-°braz r ^° SC ^C usc<*e' m zaPr' vrata, si je z dlanmi pokril Elai Je ta'co sedel, zmajeval z glavo in si zakrival oči. "e, je končno spregovoril. "Všeč si mi. Zelo si mi všeč." *wi * ga 'e> toa"a m mu "Ogovorila. Mi verjameš, Flaine?" .^kimala je. „Mi res verjameš?" Ja." "Ti si ... ti si nekaj, kar mi je po dolgem času zares všeč! Prva oseba, ki jo zares lahko prenašam." Iztegnila se je in mu eno roko umaknila z obraza. "Hočem reči ... vse moje življenje je eno samo zapravljanje časa. En sam nič, Elaine!" Za trenutek je zastal, nato pa je izvil svojo roko iz njene in zmajal z glavo. "Oprosti," je rekel in segel v žep po avtomobilske ključe. "Odpeljal te bom domov." Gledala ga je, kako je vtaknil ključ v ključavnico in vžgal motor avtomobila. "Benjamin," je spregovorila. "Kaj, Elaine?" "Ali imaš razmerje s kakšno žensko?" Benjamin je strmel v roko, s katero je držal ključ. Elaine je zmajala z glavo. "Oprosti," je rekla. "Elaine?" "Oprosti," je ponovila. "To se me nič ne tiče." Benjamin je počasi obrnil ključ in motor se je ustavil. Nekaj časa je strmel v svojo roko, nato pa počasi dvignil glavo in pogledal skozi sprednjo šipo. "Kar zgodilo se je," je rekel. "Bedna reč, ki se mi je zgodila ob vsem drugem." Pogledal jo je. "Lahko to razumeš? Lahko to razumeš, Elaine?" Pokimala je. "Ampak kaj si sedaj misliš o meni?" "Kaj?" "Ali si sploh kaj misliš o meni?" Pokimala je. "Ampak kaj si misliš?" Elaine je skomignila z rameni. "Mislim si, da si imel razmerje s kakšno žensko," je rekla. "Kaj pa naj si mislim drugega!" "Pa me ne preziraš?" Namrščila se je. "Me ne?" Ponovno ga je prijela za roko. "Benjamin," je dejala in zrla v njegovo roko. "Je bila poročena ali kaj?" Pokimal je. "Je imela družino?" "Sina. Imela je moža in sina." "Pa sta kdaj izvedela za to?" "Ne." "In je sedaj vsega konec?" "Ja." Elaine je zmajala z glavo. "Zakaj naj bi te prezirala?" je vprašala. "Ampak Elaine!" je rekel in se obrnil proti njej. "Hočem reči, kaj če ... kaj če bi bila to oseba, ki jo poznaš? Kako bi se pa tedaj počutila?" "Ne vem," je rekla. "Bi me potem sovražila?" "Mislim, da ne," je odgovorila. "Je bila?" "Kaj?" "Je to oseba, ki jo poznam?" "Ne." "Samo ženska, ki si jo spoznal v baru?" Benjamin je pokimal. "Torej ji je bilo dolgčas in je bila osamljena in take reči?" "Ja." "Potem pa domnevam, da si jo rešil dolgočasja," je nadaljevala Elaine. "Hočem reči, da se me to nič ne tiče. Oprosti, ker sem vse to razkrila." "Kaj res?" "No, kaže, da si ves iz sebe, ker sem." "Elaine, nič nisem ves iz sebe," je dejal. "Ampak ali bi ... bi šla spet z menoj ven, če bi te povabil? Kljub temu da sedaj veš?" "Mislim, da bi." kronika UREJA: HELENA JELOVČAN Od hašiša se ne umre Minuli teden je bila na Temeljnem sodišču v Kranju izrečena sodba šestim preprodajalcem hašiša. Primer je poseben zato, ker gre prvič za organizirano skupino in večje količine droge (8,8 kilograma), saj se je sodišče doslej večinoma srečevalo z manjšimi "vrtnarji" indijske konoplje. Žal bo podobnih primerov kot pretekli teden na sodišču bržkone iz dneva v dan več, saj Slovenija postaja za prekupčevalce zanimiv trg, mladi Slovenci vse večji sužnji nevarne omame. Zato je na glavni obravnavi proti šesterici ob vse glasnejši napovedi boja proti zlorabi drog (narkomaniji) izzvenela nekoliko čudno razlaga sodnega izvedenca, psihiatra, o škodljivosti hašiša. Hašiš povzroča zgolj psihično, ne pa tudi telesno odvisnost, kar je značilno, denimo, za tobak, ki je dovoljena droga. Ali za alkohol. Od alkohola se (lahko) umre, od hašiša ne, vsaj potrjenega primera še ni. In navsezadnje je veliko stvari, s katerimi si ljudje skrajšujejo življenje (avtomobili, na primer), pa tudi niso prepovedane. Hašiš, ki je mehka droga, tudi ni dokazan uvod v uživanje trdih drog. V nekaterih azijskih deželah je uživanje hašiša dovoljen del vsakdanjega življenja. Pri nas ga zakon prepoveduje, preprodajalcem grozi s kaznijo od enega do deset let zapora. Če naj bi sprejeli razlago sodnega izvedenca, ki so ga zagovorniki obtoženih "znali" spraševati, je res skrajno čudno in nesmiselno, zakaj je hašiš družbeno nevarna droga. Zakaj ni celo koristna? Zaužiješ nekaj gramov na dan, pa si lepo sproščen, dobre volje, v rožicah, požvižgaš se, če ne dobiš mesta na fakulteti, službe, če ti direktor maha z delovno knjižico, če nimaš denarja za osnovne stvari... Država res ne zna reševati problemov svojih državljanov! In če je hašiš tako nenevaren, da ne rečem celo koristen, ne razumem, zakaj so potem zagovorniki obtoženih skušali dokazati, naj bi bili nekateri udeleženci v prepovedani kupčiji s hašišem zaradi uživanja tega mamila neprištevni. Zakaj naj bi imeli težave z zbranostjo, zakaj naj bi hašiš vplival na njihove odločitve. # H. Jelovčan NESREČE Nameren požig? Vopovlje - V soboto, 19. septembra, ob 3.40 zjutraj je zagorelo v novi garaži v Vopovljah. Skoda je visoka, znaša okrog 1,2 milijona tolarjev. Zgorelo je motorno kolo, krožna žaga, dve kolesi, kombi. Kriminalisti sumijo, da gre za nameren požig, zadevo še preiskujejo. Ogenj so pogasili kranjski poklicni in brniški gasilci. Našli utopljenko Bled - V petek nekaj pred opoldnevom so potapljači v Blejskem jezeru, sedemnajst metrov globoko, našli truplo 54-letne Mariborčanke Marije Pipuš. Pipuševo so pogrešili že v nedeljo popoldne, ko je v čolnarni najela čoln, sposojevalec pa ga je kasneje dobil na jezeru praznega. Potapljači so jo od tedaj iskali. Padalca odpeljali v bolnišnico Tržič - V nedeljo ob 13.10 se je 29-letni Ljubljančan Matjaž Kos z jadralnim padalom odpravil na let z vrha Begunjščice. Po približno minuti letenja ga je presenetil bočni veter, zaprlo je kupolo jadralnega padala, Kos je padel na greben Begunjščice približno 150 metrov od vrha. Pri padcu si je poškodoval hrbtenico, zlomil oba gležnja, dobil odgrnine. Prvo pomoč mu je dala zdravnica, nato so ga s helikopterjem RSNZ odpeljali v jeseniško bolnišnico. Matjaž Kos ima sicer izpit za padalce začetnike in dve leti padalskih izkušenj. Motorist huje ranjen Podbrezje - V soboto ob 12.50 je v križišču regionalnih cest Podbrezje - Bistrica - Naklo in Kropa - Podnart - Podtabor -Zvirče pri Podbrezjah počilo. Voznica osebnega avtomobila Renata U., stara 36 let, iz Sp. Gorij, je v križišču zavijala desno, pri čemer je s prednjim delom vozila trčila v motor, ki ga je vozil 16-letni Jože Kobe iz Podbrezij. Kobe je padel in obležal na cesti. Huje ranjenega so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Lokomotiva zbila traktor Godešič - V četrtek popoldne je voznik traktorja zetor s prikolico Janez Križaj, roj. 1944, z Godešiča, prečkal železniške tire na nezavarovanem prehodu. Ne da bi se dobro prepričal, ali je pot varna, je zapeljal na tire, tedaj pa je iz ljubljanske smeri pripeljal vlak. Strojevodja je piskal. Križaj je traktor ustavil, sam, žena in hčerka, ki sta sedeli na prikolici, so skočili na varno. Lokomotiva je s plugom zadela traktor in ga uničila. .Škode je za 1,2 milijona tolarjev, na lokomotivi pa za milijon. OBČINA RADOVLJICA Sekretariat za upravnopravne in splošne zadeve objavlja prosto delovno mesto PRIPRAVNIKA za usposabljanje na področju geodetske dejavnosti v Geodetski upravi. Pogoj: - VI. stopnja izobrazbe geodetske smeri Poleg navedenega pogoja mora biti kandidat državljan Republike Slovenije in aktivno obvladati slovenski jezik, izpolnjevati pa mora tudi druge pogoje, določene v 4. členu zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91 in 2 /91-1). Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas za dobo 9 mesecev s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: OBČINA RADOVLJICA Sekretariat /a upravnopravne in splošne zadeve, Radovljica, Gorenjska 18. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po odločitvi. Trije ovadeni Primer TELE-TV na tožilstvu Kranj, 21. septembra - Vodja oddelka za gospodarski kriminal v uradu kriminalistične službe UNZ Kranj Pavo Ivankovič je danes povedal, da so ovadili javnemu tožilstvu dva predstavnika krajevnih skupnosti v Kranju (Planina, Huje - op. p.) in predsednico odbora za izgradnjo kabelskega in satelitskega IV omrežja. Utemeljeno so osumljeni, da so izrabili svoj položaj in prestopili meje pravic s tem, ko so julija lani brez vednosti in pristanka krajanov sklenili pogodbo z zasebnim podjetjem (TELE-TV Kranj - op. p.), s katero so lastnino krajanov, vredno 140.000 DEM, prenesli na zasebno podjetje. Krajani dveh krajevnih skupnosti so se odločili za gradnjo kabelskega in satelitskega TV omrežja. Ustanovili so odbor, izvolili organe, določili mandat, pravice, nato pa začeli iskati ponudbe izvajalcev za izgradnjo sistema. 25. novembra 1988 so sklenili pogodbo s PAP Ljubljana. Za krajevne skupnosti jo je podpisala predsednica odbora. V pogodbi med drugim piše*, da se morata izvajalec in naročnik del dogovoriti za vzdrževanje sistema za najmanj deset let. Tega dogovora nikoli ni bilo. Prek hišnih svetov so nabrali okroglo 1400 naročil za priključek na sistem, naročniki so morali vplačati po sto mark. Kasneje se jim je pridružilo še okrog 500 naročnikov. Odbor je torej kršil pogodbo, ker ni poskrbel za vzdrževanje TV si- stema. Ta je začel delati, ljudje so gledali programe kabelske in satelitske TV. Po dokončanju sistema leta 1990 so "končno" ugotovili, da ni vzdrževalca. Na razpis sta se za vzdrževanje prijavili dve podjetji, ki sta dali ponudbo ena marka za priključek na mesec. Obe podjetji sta bili zavrnjeni, pogodba za vzdrževanje pa sklenjena s TELE-TV, in sicer za 5,5 marke za priključek na mesec. Za nameček so z njo sklenili še pogodbo o prenosu lastnine oziroma o prevzemu omrežja. Izključni lastnik vseh elementov oziroma naprav in delov celotnega omrežja kot tudi na novo zgrajenega je TELE-TV. Lastnik tega podjetja se sklicuje na stroške, ki da jih je imel z zamenjavo prejšnjih omaric s svojimi. Za vzdrževanje zaračunava osem do deset mark mesečno, kar je blizu ceni naročnine za TV Slovenija. Omarice je priredil tako, da lahko naročnike, ki "naročnine" ne poravnajo, izklopi, ti naročniki v bistvu ostanejo brez svojih sredstev. Od novih naročnikov pobira po 300 mark za priključek plus mesečno "naročnino". "Dvoboj" med zasebnim podjetjem TELE-TV in nasprotniki njegovega početja se tudi prek Gorenjskega glasa bije že leto dni. Kazenska ovadba proti trojici daje slutiti, da se bo zaplet počasi vendarle razpletel, vprašanje pa je, ali bo dobesedno čudna pogodba s TELE-TV tudi razveljavljena in premoženje vrnjeno pravim lastnikom. • H. Jelovčan Čuk je zaprt Radovljica - Po letu dni obratovanja je inšpekcija zaprla zloglasni gostinski lokal Čuk. Kriminalisti UNZ Kranj pa so ovadili tožilstvu delavki iz radovljiške občinske uprave, ker sta gostincu izdali začasno obrtno dovoljenje za obratovanje lokala. Osumljeni sta kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe. Začasno obrtno dovoljenje se namreč lahko izda le v primeru, ko obratovalnica ne izpolnjuje vseh pogojev, ki jih zahtevajo inšpektorji (tržni, sanitarni, gradbeni), le-ti običajno določijo čas, do kdaj morajo biti pomanjkljivosti odpravljene. Ni pa mogoče izdati začasnega obrtnega dovoljenja obratovalnici, ki nima uporabnega dovoljenja. Referentka na občini je to spregledala, začasno obrtno dovoljenje je bilo razveljavljeno z odločbo republiškega ministrstva za turizem in gostinstvo. Slovenski policijski psi prikazali svoje sposobnosti Tržičan Marčun prvi z Atalsom Lesce, 21. septembra - Na 4. državnem prvenstvu policijskih službenih psov je zmagal vodnik Alojz Marčun iz Tržiča s svojim psom Atlasom. Atraktiven nastop zadnji dan tekmovanja, ko so ob policijskih službenih psih nastopili člani kinološkega društva Naklo, prvič v Sloveniji pa so prikazali tudi novo športno panogo: agilitv. 4. državno prvenstvo policijskih službenih psov je letos potekalo v vzorni organizaciji Uprave za notranje zadeve Kranj na nogometnem igrišču v Lescah. Na tekmovanju so lahko tekmovali le policijski službeni psi, ki so bili opremljeni s predpisano sistemizira-no opremo. Tekmovali so v štirih disciplinah: sledenju, poslušnosti, obrambi in napadu z rokavom in v obrambi in napadu z nagobčnikom. Organizatorji so minulo soboto za obiskovalce pripravili zanimiv nastop policijskih službenih psov, nastop psov in vodnikov iz kinološkega kluba Naklo ter prvič predstavili v Sloveniji še neznano panogo tekmovanja: agilitv. In seveda najboljšim s tekmovanja policijskih službenih psov podelili pokale in priznanja. Sobotna prireditev je imenitno uspela. Psi in vodniki iz na-kelskega kinološkega kluba so med najboljšimi v naši državi. V Sloveniji nasploh imamo 30 vrhunsko izšolanih psov, po številu psov pa smo Slovenci na sedmem mestu na svetu. Ocenjujejo, da je v Sloveniji kar 150 tisoč psov vseh pasem in številne med njimi lastniki pripeljejo na šolanje v 60 kinoloških društev po Sloveniji. Za obiskovalce je bil nedvomno zanimiv prikaz nove športne panoge agilitv, nastop in tekmovanje psov vseh pasem preko raznih ovir. V Evropi je ta šport zelo razvit in na letošnjem svetovnem prvenstvu v agilitv bodo sodelovali tudi slovenski predstavniki s svojimi psi. Nedvomno najbolj privlačen pa je bil nastop policijskih službenih psov, ki so v policiji postali že nenadomestljivi. V urbanih naseljih varujejo premoženje, sodelujejo v iskanju in lovu na roparje, policisti jih Na 4. državnem prvenstvu, ki je bilo letos v Lescah, naslednje le'0 pa bo v Slovenj Gradcu, so policijski službeni psi prikazali odlično pripravljenost. - Foto: D. Sedej uporabljajo za iskanje mamil. Psi sodelujejo le pri preventivnem delu, za represijo jih domala ne uporabljajo. Vodniki so prikazali odlično pripravljenost svojih psov, tudi pri iskanju teroristov. Za obiskovalce je bilo nadvse atraktivno, ko je pri vaji sodeloval tu di helikopter, ki je pristal na nogometnem igrišču v Lescah. Poveljnik slovenske poliC-J* mag. Pavle Čelik je najboljši"1 podelil priznanja in poka'c-Najboljši je bil Alojz. Marčun s psom Atlasom iz policijske p0' staje Tržič, ki je tako postal tudi slovenski državni prva"-Alojz Marčun je bil z Atlasom tudi odlični četrti pri sledenj* tretji je bil v panogi poslušn"' sti, v obrambi na rokav pa drugi.© I). Sedej Bo Andrej Cafuta krivice popravljal s pestmi? Brez odgovora, zakaj ob delo škofja Loka, 21. septembra - Ko o krivicah, ki jih doživlja, javno spregovori eden, se hitro najde drugi s svojo /godbo. Nihče več mu ne more ali noče pomagati, žolč izlije v zadnje, kar mu še ostane, v tiskarsko črnilo, ki prenese vse, kot pravijo. Zgodba Andreja Cafu-te s Trate pri Škofji Loki v bistvu ni samo zgodba o krivicah, kot jih je sam občutil in jih ne more pozabiti, je njegova življenjska zgodba. »Priznam, da sem pil, veliko, ga tudi marsikdaj polomil. Pred šestimi leti sem alkohol opustil, zaželel sem si urediti normalno, novo življenje,« pravi 37-letni Andrej Cafuta. »Ravno te dni mineva tri leta, odkar sem brez redne zaposlitve. V tovarni, kjer sem nazadnje delal, so mi odpovedali delovno razmerje, češ da sem sam zapustil tovarno, da nisem prišel na delo, o vzroku izostanka nikogar obvestil. To ni res. V tovarno, kjer sem želel začeti "novo življenje", sem prišel za določen čas, za šest mesecev. Delavce vedno sprejemajo za določen čas, jih preskusijo, če jim ustrezajo, lahko ostanejo, sicer morajo ven. Lahko rečem, da sem bil dober delavec, normo sem izpolnjeval, moja napaka je bil predolg jezik. Ni mi bilo všeč, če je direktor nahrulil delavko, da je jokala, vprašal sem /a dokument, s katerim je ameriški kupec menda zavrnil naše izdelke, ki se jih potem ni "splačalo" voziti nazaj, tudi odgovora, zakaj tako nizke plače, nisem nikoli dobil. Drugi delavci so se bali spraševati, sam se nisem, zato so se / vprašanji celo obračali name, češ ti vprašaj na- prej. In sem, bila so "zoprna vprašanja. Čeprav se /. direktorjem nisva nikoli skregala, sem imel občutek, da se me boji in se me hoče znebiti. O tem sem zdaj, po treh letih, docela prepričan.« Vzrok za odpoved je prišel, ko si je Andrej Cafuta pri delu opekel roke. Sel je k zdravniku, nato še k specialistu, direktor mu je prepovedal pravico do bolniške Ko ga je hotel prest.« viti na drugo delo, se je < afuta uprl. Rezultat: delovodja ga je spodil i/ tovarne Iskal |e di-rektoi ja, da hi ga vprašal, k.u |c pravzaprav zagrešil, njegova vrati so bila vselej zaklenjena »Ne rečem, da direktor ni strokovnjak, sposoben, vendar pa z ljudmi ne zna delati. Pravice delavcev krši na vsakem ko- raku. Pravih razlogov, sem v tovarni nehal, ne w°[ nikjer dokazati. Bil sem ■* vodu II zaposlovanje, tu mi " ne pripada, ker sem "sam pre nil delovno ra/m<»rie". It"" razmerje " imam tudi pri iskanju nove za- poslitve. Odzval sem se na javn« tah. lic« dela, delal na občinskih ces dobil 8.500 tolarjev, za m» in vožnjo nič. To je komaj J sproti, preživeti moram tudi mo. Javna dela sem pustil. r*I delani tako, po svoje, več i*s zim.« Andrej (afuta je iskal Pr^ co tudi na škofjeloškem S,H j. ču, pri advokatih Vsi se ga bajo, cVs spet eden i/ tcinte .j '* 01 varne A krivice ne BO Vo/f in kar tako prenesel ^'^o primer ne sme zastarati, če j" pravna država, pravi in dod.*jja! da sc je obrnil tudi na ,mh jv0 rodno organizacijo za v wj filovokovin pravic. Ce ne y mogel pravice i/terjati pO P. y vni poti, grozi, da |o bo v/|n,;1 lastno pest, sa| izgubiti n» ničesar • II. Jelovčan Okrog italijanske restavracije MONA LISA zopet lepo diši! VABI VAS STARA - ORIGINALNA "EKIPA" S ŠE RAZŠIRJENO PONUDBO DOBROT! Odprto: od 12. do 24. ure. Tel.: 324-116 MALI OGLASI izobraževanje ^217-960 HARMONIKO, 311-353 poučujem. ® 13127 KNJIGE za drugi letnik (berilo 2, kemija 2, nemški jezik 2), kupim. B*-366_13148 riaw^za kmečko peč 130 x 130, j^l*J0-77Q M 13155 ne^nLLIGNlTA. Prodam 15 % ce š5r-*-iL°«_13174 8cmEK0VE PL0HE. debeline 5 in Prodam ® 64 032 13202 BRAZDA '"i 064/70 225 ^KUPUJEMO Hln^0V0 IN BUKOVO ^ODAJAMO MF im v c°larice, tra- ' '-MU'-.«.,, ,,UM1 MOŠKO KOLO Rog, novo, pro dam® 215-288_13156 SUZUKY RM 125 kross, letnik 1987, prodam. ® 631 -304 13160 MOTOR APN 6, ugodno prodam. ® 51-012_13199 APN 6, ugodno prodam. ® 51-012 obvestila HUJŠAJTE BREZ DIETE! Odpravi te odvečne kilograme z japonskim shujševalnim pasom! Naročila na telefon: 061/218 941_11320 Po konkurenčnih cenah čistim talne obloge, oblazinjeno pohištvo, steklene površine in avtosedeže. ® 632-437_12493 Obveščamo vas, da bo FRIZERSKI SALON v Podbrezju ponvno odprt. ® 70-160 13181 Savna, šolanj, masaža, osvežilni napitki vsak dan od 17. - 22. ure, torek samo za ženske, ponedeljek zaprto. Možen nakup kart za re kreacijo 92/93 za podjetja, telefon 211 927 od 9. do 10. in od 17. ure dalje Vabljeni! J & J SERVIS TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvaialcev Smledniška 80, Krani Del. čas: 9. - 17., tel 329-886 otr. oprema STAJCO, otroško, malo rabljeno (lahko uporabno za posteljico) in kombiniran otroški VOZIČEK, ugodno prodam ® 215 318 13193 ostalo FAIR PLAY ugodno! Odstopim igro FAIR PLAY na poziciji kralja z že vplačano damo. Vstop v igro prodam za 15 % ceneje ® 061/326 702, v večernih urah 13126 GAJBICE za jabolka, prodam. Fre lih, Posavec 64 13129 Mešana DRVA, prdam. ® 633 693 Suha bukova DRVA, prodam šen čur, Mlakarjeva 48 13165 MEŠANA DRVA, 5 kub. m, pro dam. Spodnji otok 22 13182 DRVA, ra/žčigana, metrsko / do stavo, žagamo tudi na domu ® 325 488_13183 Poliestersko CISTERNO PC 3. 3 kub m dimenzije, 1250 x 2.600 no vo prodam na dva obroka brez davka ® 422 834, Mihajl 13191 2 ostrojeni gobvji K02l, ugodno prodam ® 65 452 13200 Prodam HRUŠKE za mošt in žga nje ® 217 791 PREMOG zelo ugodna c«na__ § hgnit kocke 6 200,00 SIT, kosi 6 700,00 SIT • riavi premog kosi in kocke 10 800.00 SIT cene veliaio za Krani m okolico GARANTIRAMO KVALITETO1 Prevoz brezplačen za 31 in več M02N0ST PLAČILA NA DVA CEKA, ZA UPOKOJENCE DODATNE UGODNOSTI TAMARČEK d.o.o., Kranj 064-215-047 aH 0609-611-760 SATELITSKI SISTEMI BRAIN, 99-kanalni sprejemnik, GARANCIJA 12 MESECEV, ATESTIRAMO, SERVIS ZAG0T0VUEN. MOŽNOST NAKUPA NA 3 ČEKE tel./fax: 064/47-372 pridelki Domače ŽGANJE, prodam. ® 217-107_13185 MOŠT, 35 SIT za liter, prodam. ® 403-214, Zabukovje 2 13192 BELO GROZDJE in MOŠT, ugod-no, prodam® 067/79-109 13218 1300 kg kvalitetnega mešanega GROZDJA (sorte za cviček), prodam. Cena po dogovoru. ® 0608/77-292 13219 OPRAVLJAM prevoze do 17 oseb. ® 65-461_12961 TELETEKST GORENJE, 6.500 SIT, na 2 čeka® 216-945 13109 SATELITSKE ANTENE, cena z montažo 750 DEM. ® 216-945 _13111 LES za ostrešje, izdelujem po naročilu. ® 60-022 13119 posesti POSTAVITEV kmečkih peči, zidanih štedilnikov, kaminov, stenske in talne keramike. ® 65-773 13120 GARAŽO - Begunjska, ® 329-266 prodam. 13136 TESAR, izdela, prekrije, streho, obija STENE. ® 78-997 13152 KUPIMO, PRODAMO, ZAMENJAMO več različnih hiš, novogradenj in parcelj na Gorenjskem. Med drugim prodamo starejše hiše v Kranju, Poljševku, Tržiču, Kamni Gorici, Ljubnem itd. Hiše v Škofji Loki, Stražišču, Strahinju, Pod-brezjah. Križah Tržiču itd. Parcele v Ljubnem, Črnivcu, Trsteniku, Cerkljanski Dobravi itd. Prodamo tudi atraktivno atrijsko hišo v Stražišču. APRON - NEPREMIČNINE, Likozarjeva 1/a, Kranj. ® 214-674, torek in četrtek popoldan, sreda in petek dopoldan. 13157 PARCELO, staro zidnanico, primerno za vikend in VINOGRAD, ugodno prodam na Dolenjskem. ® 633 033_13164 V Kranjski gori, na idealni lokaciji, prodam HIŠO, namenjeno gostinsko turistični dejavosti. ® 801 -605 TRAVNIK, 3.000 kvad.m, v Dorfar-jih, prodam. ® 633-525, po 16. uri VRTNO UTO s cementno kritino, novejše dimenzije, 6 x 5 m, primerno za vikend, prodam. ® 59-109 prireditve Plesna ŠOLA Kranj, šola za vse generacije. ® 41 581 13189 DUO igra na ohcetih in zabavah. Konc, Zalog 5, Golnik 13208 poslovni stiki Za kredit 5.000 DEM vam v enem letu nudimo 100 % obresti. Šifra: GARANCIJA_13214 razno prodam BUTARE in 80 litrov korilnega OUA, pordam ® 632 714 13118 stan. oprema SPALNICO, 4 leta staro, prodam ® 47-321_13147 RAZTEGLJIV KAVČ. mehaniziran, kupim ® 620 160 13227 ORGANIZIRAMO KOMISIJSKO PRODAJO RABLJENEGA POHIŠTVA • OCENITEV • PREVOZI • DEMONTAŽA IN MONTAŽA • PRODAJA INF. PO TEL: 214-554 od 9. -12., in od 16. do 18. ure storitve AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter žaganje dreves, vat čaka® 73 120 11673 ŠTAMPIUKE in ZLATOTISK, Kranj, Slovenski trg 7 (delavski dom), naročila sprejemamo vsak delovnik od 8. do 14. ure, četrtek od 8 do 16. ure Štampiljke "izjava" za naročilnice lahko dobite ta koj ® 064/217 424_12057 FOTO OUICK - expres razvijanje filmov in fotografiranje za doku mente Britof 296 ® 064/241-496 EMAJLIRANJE kopalnih in tuš ka di z uvoženim materialom, garan cija 2 leti ® 66 052_12667 SERVISIRANJE in obnova PRAL NIH STROJEV, ® 74-809 12737 ARMAL PIPE pod tovarniško ceno. ® 801 166 12854 SUPER UGODNO!!! TV SATELITSKI SISTE Ml DO 25 OBROKOV Tel.: 48-570 SAMO PRI »SATEX«-u Globinsko čiščenje tepihov in foteljev. ® 327-164_13179 TESAR šola plošče, stene, stopnice..® 78-997_13201 IZDELAVA elektroinšalacij, plačilo možno na obroke. ČIŠČENJE boj larjev, SERVISIRANJE termo peči. ® 45-320_13206 stanovanja SOBO, v Kranju, išče resen študent® 061/786-173_13139 PRODAMO, KUPIMO, ZAMENJAMO več različnih stanovanj na Gorenjskem. Med drugim prodamo garsonjere na Bledu, Lescah in Kranju, enosobna stanovanja v Kranju, Škofji Loki, Železnikih, Jesenicah, Podnartu itd. Več večsob nih stanovanj v Kranju, Škofji Loki, Medvodah itd. Zamenjamo tudi lepo trosobno stanovanje v Šorlije-vem naselju za dve manjši. APRON - NEPREMIČNINE, Likozarjeva 1/a, Kranj. ® 214-674, torek in četrtek popoldan, sreda in petek dopoldan. 13158 KUPIM dvo in polsobno ali večje STANOVANJE v Kranju, v Šorlije-vem naselju ali zamenjam večje za svoje manjše. ® 325-301 po 20. uri_13184 KUPIM eno ali dvosobno STANO-VANJE v škofji Loki. ® 620-701 _13186 Zamenjam enosobno STANOVANJE, centralno, za enako ali večje. Nikolič, Zlato polje 3/e 13188 GARSONJERO, prodam in kupim eno ali dvosobno STANOVANJE v Kranju, Škofji Loki ali Medvodah. ® 327 464_13198 vozila deli CITROEN BX, VISA, GS. rablje ni deli in odkup nevoznih avtomobilov Citroen. ® 692 194 12683 vozila R 5 campus, letnik 1990, prodam Borovnik, Mlaka, Zagrajšnikova 11. Kranj ® 064/218 798_12802 ZASTAVO 750. SC, letnik 1979, ze-lo dobro ohranjeno, registrirano do maja 1993, prodam ® 311-712 _13123 ZASTAVO 128, letnik 1981 in MOL TIKULTIVATOR Honda Standard S 70, prodam ® Pogačar, Bohinjska Bela 3, ® 721 194, dopoldan _13124 ZASTAVO 101, letnik 1977, pro dam. ® 52 202_13125 R 4 TLS. letnik 1978, vozen, neregi striran, prodam ® 328 709 13146 ZASTAVO 101, letnik 1978, obno vljeno, prodam. ® 631 656 13150 ZASTAVO 850, letnik 1984, pro dam ® 57 336 13154 Loka Avto, podjetje za trgovino in storitve SV DUH 40 Škofja Loka tel /fax: 631-190 GOLF III diesel in bencin že od 25.800 DEM dalje do registracije. V račun upoštevamo vaše rabljeno vozilo! V zalogi vse vrste rabljenih vozil! POSREDNIŠKA PRODAJA! LADO 1300, letnik 1984, registrirano do konca leta, cena po dogovo-ru. ® 328-296_13168 ZASTAVO 750, letnik 1983, registrirano do 30. 9.1993, prodam. ® 84-682_13169 R 4 GTL ali JUGO, od letnika 1982 dalje, do 1.900 DEM kupim. ® 327-167 (klicati po 15. uri) 13194 R 4, chamad. letnik 1991, vožen, dodatno opremljen, katalizator, prodam. ® 57-682, popoldan R 4 GTL, rdeče barve, prva barva, celo leto registriran, glasbeni stolp Schneider (cena 2,000 DEM) prodam za 6.800 DEM. ® 329-061 UNO 60 S, letnik 1989, pordam. ® 218-223_13211 ZASTAVO 101, letnik 1987, regi-striran do 10/1993 ter gume in vlečne kljuke za Zastavo 101 in Jugo ter tarmoakumulacijsko peč, prodam® 631-854_13212 JUGO 45 E, letnik 1987, prodam. Ogled po 17. uri Pfajfar Stane, Fin-žgarjeva 28, Le sce 13216 ZASTAVO 101 GTL 55, prodam. Justin, Jelovška 10, Radovljica _13217 JUGO 45, prevoženih 50.000 km, letnik 1989, registriran do julija prodam za 4.700 DEM ali dogovor. ® 622-245 13225 ZASTOPNIKE za evropski kapitalni koncem, iščemo na področju Go-renjske.® 620-415_13143 IZVAJALCA za izdelavo VETRO-LOVA iz okolice Kranja, iščemo. Šifra: VETROLOV_13163 če želite dobro plačano delo, se lahko priključite skupini, ki zbira prednaročila za "ATLAS SLOVE-NIJE".® 59-159, dopoldan 13178 Špedicija išče ŠOFERJA s katego-rijo B, C. ® 223-414, od 12. do 15. Nudjm honorarno DELO, možna tudi redna zaposlitev, odličen zaslužek, tedensko izplačilo. ® 325-526_13195 PREŠIVALKA s prakso, takoj dobi honorarno delo. ® 631-685 13223 živali ZASTOPSTVO POSTANITE SVETOVALEC, KI LJUDEM POMAGA DO NJIHOVE ALARMNE NAPRAVE. NAREDITE PRVI KORAK in POKLIČITE 061/738-638 zaposlitve Nudimo vam dinamično DELO z možnostjo visokega zaslužka. Vabljeni tudi vodje skupin ® 47 415, od 19. do 21. ure 12742 ZASLUŽITE s prodajo otroških pripomočkov in kaset angleščine. Tedensko izplačilo. ® 325-712, zvečer_12783 POTNIKE za prodajo kave za Tržič, Kamnik, Mengeš, Mevode, iščemo ® 325-712 12784 UČITEUA, nemškega jezika, ho norano zaposlim ® 78 311 12908 DELO na domu (leplenje, šesta vljane, pakiraneje, enostavno strojno šivanje ali karkoli druge ga), iščem Šifra: HONORARNO TELIČKO simentalko, staro 12 tednov, prodam. Golmajer, Zgoša 37 ,_13122 KONJA, starega 5 let, težkega 600 kg, vajenega vseh kmečkih del. Puc, Hrušica 37, Jesenice 13151 MESO- polovico bika, starega okoli 2 leti, prodam. ® 061/841-108_13159 TELIČKO simentalko, 7 tednov staro, prodam. ® 49-245 13162 Mlade PAVE, prodam. Zalog 62, Cerklje_13172 KOKOŠI, za zakol ali nadaljno rejo, prodam. ® 621-475, Oman, Zmi-nec 12, Škofja Loka 13187 TELICO ali BIKA simentalca, stara do 10 dni, kupim. ® 70-079 13210 KOKOŠI, dobre nesnice, prodam po ugodni ceni. ® 47-716 ali 47-614_13213 KOBILO narik, staro 3 leta in pol, vajeno kmečkih del, prodam ali menjam za goved. Papler, Žirovni-ca 52, ® 802-725_13215 HRČKE, prodam. Cena 150 SIT. ® 326 815, po 15. uri_13220 HRČKE, prodam. ® 324-457 13221 BIKCA simentalca, starega 7 tednov, prodam. Stiskalat 18, Cerklje 13224 MUCKE, prodam. 15. do 18. ure 65 680, od 13228 KAMNOSESTVO Kasper, Na kaJu 16, NAKLO, tel. 47-875 izdelava nagrobnih spomenikov ZAHVALA V 69. letu nas je zapustila ROMANA JAKŠA Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, g. župniku iz Suhe in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Zaman je bil ves boj. Vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Ob izgubi naše drage žene, hčerke, mamice, sestre, snahe in tete JELKE FLANDER rojene Benedičič 1959 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem Zdravstvenega doma Škofja Loka in Jelovice za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebna zahvala ga. Selan za poslovilne besede, g. župniku za pogrebni obred in godbenikom za odigrane žalostinke. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat lepa hvala. Vsi njeni Knape, Studeno, Bukovščica, Železniki, 18. septembra 1992 Slovenija in svet Pohvala svetovnih finančnikov Slovenija zna biti že sredi novembra sprejeta v Mednarodni denarni sklad, so povedali našemu premieru dr. Janezu Drnovšku med obiskom v Združenih državah Amerike. Na zasedanje generalne skupščine Organizacije združenih narodov pa sta odpotovala predsednik predsedstva Milan Kučan in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je včeraj zaključil nekajdnevni obisk v Združenih državah Amerike. Premier je bil gost Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, sešel se je z ameriškimi senatorji, bil pa je tudi eden od uvodničarjev na posvetovanju o svetovni gospodarski politiki, na katerem je govoril o Sloveniji kot možni zgodbi uspeha. Drnovškov obisk, v Združenih državah ga je spremljal tudi finančni minister Mitja Gaspari in slovenski veleposlanik v Združenih dr- Gani energetskega sveta V Madridu se je začel kongres svetovnega energetskega sveta, na katerem sodeluje blizu 5000 delegatov iz sto držav. Slovenija je bila sprejeta v redno članstvo. žavah dr. Ernest Petrič, je bil deležen precejšnje pozornosti. Očitno je premier sogovornike prepričal, da Slovenija misli s svojo gospodarsko prenovo resno, da v mednarodnih finančnih organizacijah ne prosjači, ampak želi biti enakopraven partner v teh odnosih. Zna se zgoditi, da bo Slovenija že sredi novembra sprejeta v Mednarodni denarni sklad. Sprejem je bil načrtovan že oktobra, vendar je potrebna formalna procedura, Allan Wendt ameriški veleposlanik Ameriški predsednik Bush je za ameriškega veleposlanika v Republiki Sloveniji imenoval Allana VVendta. Gre za diplomata z veliko izkušnjami, predsednikovo odločitev pa mora potrditi še senat. sporno pa je še vedno članstvo bivše Jugoslavije v tem skladu. V dobro Sloveniji gre sklep Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, da nova Zvezna republika Jugoslavija nima pravice sodelovati v teh organizacijah. Nastala je praznina, ki jo lahko izkoristi Slovenija. Svetovna banka je po besedah enega od direktorjev Borisa Škapina tehnično že pripravljena za sprejem Slovenije v članstvo. Slovenija na generalni skupščini Tokratno zasedanje generalne skupščine Organizacije združenih narodov, ki se začelo včeraj (ponedeljek) je pomembno tudi zato, ker gre za usodo sodelovanja bivše Jugoslavije na zasedanju. Varnostni svet bo predlagal generalni skupščini, naj delegaciji Zvezne republike Jugoslavije prepove sodelo- Nemčija nam bo pomagala Nemčija bo Sloveniji pomagala pri reševanju begunske problematike. Poskrbela bo za ogrevanje v nekaterih begunskih centrih, za kar bo namenila milijon mark, zavzemala pa se bo za začasno namestitev beguncev v bogatejših evropskih državah. vanje na zasedanju, ker nova Jugoslavija ni avtomatična naslednica bivše federalne države. Ne gre za izključitev iz svetovne organizacije, ampak za izločitev iz dela organizacije. Doslej je bila izključena le Južnoafriška republika. Kljub temu pomeni ukrep zoper Beograd novo osamitev Zvezne republike Jugoslavije. Na zasedanju generalne skupščine, prvi govornik v splošni razpravi je bil ameriški predsednik Bush, sodeluje tudi slovenska delegacija. V New York sta odpotovala predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, ki bo govoril v četrtek, in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. • J. Košnjek Mladi gasilci razvili prapor V Podnartu smo pred petimi leti ustanovili gasilsko društvo, vanj smo vključili tudi veliko otrok iz osnovne šole na Ovsišah. Aktivnost mladih gasilcev je prerasla matično društvo, zato so ustanovili lastno društvo Mladi gasilec. Ustanovni občni zbor je bil marca lani. Danes je v društvo vključenih 56 članov; 35 jih je v tekmovalnih desetinah ali trojkah, deset jih ima izpit za starejšega in mlajšega pionirja. Sodelovali so že na občinskih in regijskih tekmovanjih, letos so z dvema desetinama sodelovali tudi na državnem prvenstvu na Ptuju. Na sliki: v nedeljo so mladi gasilci razvili svoj prapor. • J. Erman, foto: P. Kra-Sjelj Ob 50-letnici slovenskih brigad Naslednja zmaga naj bo t V resnična sprava Slovesnosti na Trgu republike so se udeležili številni ugledni slovenski politični delavci, vodje strank, organizacij in tudi gostje iz slovenskega zamejstva. Zbrane je pozdravil predsednik ZZB Slovenije Ivan Dolničar in poudaril zgodovinski pomen našega boja in partizanskih brigad, ki so odločilno prispevale k osvoboditvi vsega slovensko govorečega ozemlja, več kot so bile možnosti malega slovenskega naroda. Predsednik predsedstva RS Milan Kučan je poudaril, da edina zmaga, ki še manjka Slovencem, je sprava. Resnična sprava, kajti danes smo Slovenci zaradi dveh resnic, ki obstajata med nami, razdeljeni enako usodno, kot v takratnih spopadih. Milanu Kučanu so slovesno izročili zastavo borcev za severno mejo in zastave NOVS, ki jih bodo pozneje shranili v Muzeju sodobne zgodovine v Ljubljani. Bila je kratka, a lepa in mogočna slovesnost. V kulturnem programu so sodelovali recita-torji, Partizanski pevski zbor, Godba na pihala slovenske policije. Ko je zaigrala priljubljeno slovensko partizansko kora- Mihov sejem na Dovjem Dovje, 21. septembra - Krajani Dovjega bodo v nedeljo, 27. septembra, pripravili na Dovjem tradicionalni Mihov sejem. Letos bo že četrti po vrsti, začel pa se bo ob 13. uri. Mihov sejem privablja veliko obiskovalcev od blizu in daleč, saj organizatorji vedno poskrbijo za zanimivo ponudbo in zabavo. Vabijo gorenjske obrtnike, da sodelujejo in na stojnicah prikažejo svoje izdelke.• D. S. Gospodarjenje z gozdovi Skrajni čas gojitvena dela Kranj, 14. septembra - Pozni poletni in zgodnji jesenski dnevi so primerni za gojitvena dela in varstvena dela v gozdovih, predvsem zato, ker se je v letošnjem letu zaradi izredno močnega spomladanskega semenjenja smrek in hude poletne suše močno razširil lubadar. Če ga gozdarjem ne bo uspelo kmalu zatreti, se lahko ponovi katastrofa iz let 1985 in 1986. Na Gozdnem gospodarstvu Kranj opozarjajo lastnike, naj takoj pregledajo svoje gozdove, saj škoda zaradi lubadarja narašča, hkrati pa bi morali lastniki čimprej začet t v pospravljaniem lesa, da se lubadar ne bi širil. V zadnjih treh tednih so na območju Gozdnega gospodarstva Kranj lastnikom poslali več kot $00 obvestil za spravitev več kot 4000 kubičnih metrov lesa, nekaj pa je ostalo nepospravljenega še od spomladi. Poleg spravila je letos zaradi lubadarja potrebno tudi lupljenje lesa. Žarišča lubadarja je treba nadzorovati in sanirati, zato je ob odkritju treba obvestiti pristojno službo. Les namreč lahko izredno hitro pade iz prve v tretjo kategorijo. Letos je spremenjen tudi način jinanciranja gojitvenih del v gozdovih, četrtina sredstev pride iz republiškega proračuna. Vš činski delež pa morajo zagotoviti lastniki sami. Na območju Gozdnega gospodarstva Kranj imajo letos v načrtu gojitvena dela na 1100 hektarih gozdov, trenutno pa so jih opravili na površini 370 hektarov, kar pomeni okoli 35 odstotkov. Gozdno go spodarstvo ima sklenjene pogodbe z Ministrstvom za kmetiistvo in gozdarstvo in tudi z lastniki gozdov. Gojitvena dela verjetno ne bodo mogli opraviti do konca, zato pri Gozdnem gospodarstvu pozivajo lastnike, naj jih čimprej opravijo, kar je smiselno tudi z gospodarskega vidika. Gozdarje in lastnike čaka se veliko dela. če bodo opravili od 70 do 80 odstotkov bodo lahko zadovoljni. Za dela, ki so bila opravljena junija in julija, so lastniki že dobili plačilo, za avgustovska pa bodo sreitstva v kratkem odobrena iz republiškega proračuna, takoj nato pa tudi nakazana lastnikom. # M. C čnico "Hej brigade", je pela vsa množica. Srečanje nekdanjih soborcev se je nadaljevalo na Gospodarskem razstavišču, kjer je vse popoldne igrala Godba na pihala slovenske policije, plesale so folklore i" mladi iz plesnih skupin Urške in Kazine, nastopile pa so tudi ljubljanske maržoretke. Bil je prelep dan, poln prisrčnih srečanj in obujanja nekdanjega, pravega tovarištva. Vse pa je prevevala ena sama želja in rn»-sel: naj bi bila današnja prizadevanja za samostojno, demokratično in neodvisno Slovenijo enako poštena in nesebična, kot je bil njihov boj. • D. Do-lene Milan Kučan: Ne obremenjujmo še novih rodov - NOB slovenskega naroda je odločitev in je zato last samo slovenskega naroda in nikogar drugega. Nikakršna ideologija <" stranka si je ne more prisvajati, je ne more uporabljati in zloro-bljati zoper nikogar. Izrazila je in udejanila je razpoloženje, kije bilo med našimi ljudmi v takratnih surovih razmerah večinsko i" je dozorelo čakalo na svojo organizirano osmislitev. Tistim silam v slovenskem narodu, ki so se tega zavedale, ne gre odrekati njihovega velikega prispevka, toda nesporno je, da nihče ne bi bil sposoben sprožiti silnega plazu vsenarodnega upora, ki se je širil t slovenskem narodu, če tega ne bi terjale okoliščine in če ne bi volja po uporu v tem narodu že dozorela. Tisti, ki tega niso mogli ob hoteli spoznati, ne morejo za to iskati opravičila z obtoževanjem drugih. - Med Slovenci danes obstajata dve resnici. Ti dve resnici delita slovenski narod po enakih zamejitvah in enako usodno, kot sto ga v takratnem velikem spopadu. V interesu naše skupne in narodove prihodnosti je. da to ne bo preprečevalo sodelovanja Slovencev pri reševanju zahtevnosti nalog današnjega in prihodnjega časa. Sicer zdaj, ko moremo s svojo državo kot spoštovan in željan narod ogovarjati svet, ki se ukvarja s prihodnostjo, in ga, po spravi zgodovinskih nasprotnikov, prav nič ne zanima preteklost, za nas ne bo mesta. Premalo nas šteje ta narod, preveč smo med seboj povezani in odvisni, da bi mogli živeti naprej s tem samouničujočim sovraštvom. - Verjamem, da si velika večina naših ljudi iskreno želi, da končno pridemo do sprave, da se tej največkrat zlorabljeni besedi dovoli vrniti njen človeški smisel. Tako kot so oni to že zmog" storiti. Ne gre za to, da potegnemo križ čez našo preteklost. Tej ne moremo ubežati. Je naša, v celoti, kakršna pač že je, z vsemi svojimi prijaznimi in tudi neprijetnimi dejstvi. Druge pač nimamo. Zato jo kaže sprejeti. Sprava potemtakem tudi ne more biti zgolj moralno dejanje medsebojnega odpuščanja. Možna je kot izraz skupnega spoznanja in priznanja o dobrem in slabem v našem preteklem ravnanju. Dobrega je brez dvoma veliko več. To pa je temelj za novo upanje in zaupanje. Premislimo ali ne W vsaj zdaj, po toliko letih in v novih zgodovinskih okoliščinah zmogli odločitve tudi o pravni oprostitvi za vse tisto v tej Prete' klosti, kar obremenjuje naše življenje, da ne bi obremenjevalo se novih rodov. Novi parlament, ki ga bomo kmalu izvolili, bi mogel odločiti o tem. Iskrenost in dobronamernost našega skupnega zavzemanja bi bila na tak način gotovo dokazana. Verjamem, da bi to zmogli. Brez obsojanja, zgolj z mislijo, kaj vsa tO tragična izkušnja pomeni za našo prihodnost. Z maščevalno mislijo, da le kri zmore oprati kri, smo se enkrat že pregrešili sam' nad sboj. Vse drugo je stvar zgodovinopisja. Ni treba, da se v vsem strinjamo, a priznajmo si drug drugemu, kar je v nas dobrega in dobronamernega in ne zanikajmo tega zgolj zato. ker smo drugačnega prepričanja, drugačnega nazora in v druga?*11 stranki! klubifofcna/ S šestimi številkami v svet Z zamenjavo nekaterih telefonskih central / dig,l . nimi bo do konca leta blizu pet tisoč naročnikov do lo nove telefonske številke. jjeije Kranj, 21. septembra - Se do konca leta namerava ITI p°°' jj, Kranj zamenjati nekatere telefonske centrale na Gorenjskem je gitalnimi. Zato bo večina telefonskih naročnikov vključeni"1 centrale namesto sedanjih petih dobilo šest številk. ^ teh in sicer radovljiške i, Vodja službe TK prometa v PTT podjetju Kranj Dušan Beton in referent za investicije telekomunikacijskih naprav v PIT podjetju Kranj Rado Sne-dic sta nam v začetku minulega tedna povedala, da namera v.i|o do konca leta sedanje tekli mi ske centrale zamenjati / digitalnimi v Radovljici, Kranjski Gori, Gorenji vasi in Tržiču. "S sodobnejšimi centralami pa bodo naročniki namesto sedanjih petih po večini dobili tudi šest klicnih številk. Prehod na šestmestni sistem bo veljal /a vse, razen za naročnike v digitalni telefonski centrali v Tržiču. Vendar pa bodo tudi v tržiški centrali predvsem podjetja dobila n<»ve petmestne številke. Sicer pa jim bo /. vključitvijo digitalne centrale omogočen predvsem kvalitetnejši telefonski promet." Z /ameniavo central so bo povečala tudi zmogljivost It- ko! 1600 številk, v Kra^zn Gori za 800, v Gorenji v-'s iU,-več kot 400 in v Tržiču t»,J brih 700 številk. O *1,mC"Jen<> številk bodo naročniki p"*"? v obveSčeni, hkrati pa b(H 0 PTT podjetju na stare &,cf!|Ve. namestili avtomatske nar' jj, ki bodo vsakogar, ki bo P „ cal staro številki) seznanja zamenjavi. ,.m\v In zakaj so si v PTT po4KJ, Kranj zastavili cilj, da do [d ca leta zamenjajo cen" številke? Predvidoma I>• fl0s ca prihodnje leto bo '/Sck0„^ telefonski imenik in do * v leta je čas za vse spremen ^ njem; kar velja t ud t ,v ostale naročnike, če Zt* membo imena ali dru* fl, Spremembe že sprejemaj j. referatu za telefonske na # ke pri PTT podjetju Krau A. Zalar