VESTNIK
SOKOLSKE ŽUPE CELJE
Leto IV.	Celje, 10. marca 1934.	Štev. 3.
JOŽE SMERTN1K:
Skrbi župe
Sokolska ideja, ki ji je izvor ljubezen do domovine, do lastnega rodu, hoče, da bodi ta domovina srečha, na vrhuncu moči in slave, da bodi ta rod srčen, velik in bogat, da ga prosveta venca z zlatim svojim zmgaovalnim vencem.
Vse drugo, kar tiči v sokolstvu, je sredstvo, da dosežemo stavljeni cilj.
Ako naj narod nastopa med svojimi vrstniki kakor njim jednakovreden, ako naj je rod v celoti močan ¡po intuiciji in idejah, krepak po fizični sili, tedaj je pred vsem treba, da je vsak posamezni član tega rodu močan po duhu in krepak po telesu. Le rodovna skupina, sestavljena iz takih telesno in duševno zdravih članov more zmagonosno stopati naprej. To skuša doseči sokolska ideja z vsakim slovanskim narodom, to hoče doseči tudi z nami — Jugoslovani.
In tu se prične podrobno sistematično in orpanizovano delo sokolstva. Pričenja pri posamezniku, prehaja na društvo, na župo!, na savez in končno na vse rodovne člane Jugoslavije brez izjeme.
Glavna skrb je: posameznika, vzgajati in spopolniti, vodilna misel je pa: vežbajmo in urimo telo in pridobivajmo si zdravo telo v ta namen, da more na tem zdravem temelju uspevati zdrav in svež duh! In če imaš krepko telo s krepkim didiom, tedaj glej še dalje, da si pridobiš silno telo in silnega duha! Vsak bodi cel mož, človek in pol; mislimo si pa ves rod ali vsaj njega veliko večino na samih takih stebrih — kje je sila, da bi ga premagala?
Pojedinčeva vzgoja pričenja s sistematičnimi telesnimi vajami na temelju Tyrševega Sestava. Telesnim vajam se pridružijo vaje duha in duše. Duha razbistriti, dušo požlahtniti! Kaj koristi najboljšemu telovadcu, če prihaja za dve ali tri ure na teden redno v telovadnico, ako pa potem prekroka v zakajenih beznicah cele noči, ako mu alkohol razjeda telesno moč, ako
mu spolni ekscesi lomijo in mehčajo mišice? Tak človek je telovadec — pa Sokol ni! V tem primeru lahko kažemo idejo sokolsko. Ne vadimo telesa zaradi telovadbe, temveč, da telesu, duhu in duši ohranimo ali pa pridobimo zdravje, svežosti in moči do pozne starosti. Na ta način vzgojimo Jugoslaviji cele može, ki se vsak od njih najbolje uveljavi na odkazanem mu mestu.
Za pojedinčevo vzgojo srkbi društvo, župa pa bdi kot skrbna mati nad delom in razvojem svojih jedinic. Župa z veseljem opazuje napor in napredek svojih dobrih društev. Pa kakor so redke rodbine z mnogimi otroci, ki bi bile toliko srečne, da bi vsi njeni ljubljenci tekmovali samo v dobrem in lepem, tako ima tudi župa svoje skrbi ob pogledu na društvo ali četo, ki se ravnodušno in leno kreta v njenem krogu in ne izpolnuje vzvišene svoje dolžnosti.
Nekaterim društvom so rojenice že ob rojstvu neprijazne. To so pred vsem ona društva, ki jih vaški krčmar preprijazno sprejme pod svojo zelo gostoljubno streho. Kakor da se že ob rojstvu obsojena na neslavno smrt, vegetirajo, igrajo še k večjemu teater, največ pa krokajo, dokler je še kaj članov. Kajti konec koncev je kriza povsod in drobiža zmanjka tudi še tako navdušenemu mecenu. Ko pa po končanih gledaliških vajah ne prihajajo več na mizo litrčki, začne silno pešati sokolsko navdušenje. Člani se ženirajo hoditi v hišo, kjer drugi gostje pijejo, oni pa naj bi jih gledali žejni. Rajši izostanejo. Iz takega sladkega objema se je težko rešiti društvu.
In vendar je to treba, ako društvo noče sramotno končati s sklepom župe, ki ga — briše. Ako ni mogoče dobiti primernega prostora za telovadbo, za predstave in drugo sokolsko udejstvovanje, kje izven gostilne, mora vsako društvo stremeti za tem, da si čim prej postavi svoj dom. Naj bo ta dom še tako skromen — v njem se bo storilo tisočkrat več dobrega, kakor je to mogoče društvu, ki je odvisno od gostilne.
Postavimo si skromne, lične lesene domove! Ne trosimo denarja za luksuzne stavbe in ne zadolžujmo se lahkomiselno! Postavimo si dom iz zdravega, suhega lesa, na suhem mestu ter izolirajmo dobro spodnji del stavbe in imeli bomo ceneno, dobro svojo domačo streho. Verujte mi, da bomo otvarjali prvi sokolski dom, ki bo postavljen iz lesa, z neskaljenim veseljem in večjo ljubeznijo kot- smo otvarjali razkošne sokolske domove, ki ječe pod bremeni dolgov.
Župa tudi budno opazuje, kako se v poslednjem času vgnjezdujeta v nekatere njene jedinice nesloga in prepir. Ponekod žive društva skoro samo [še od prepira. Pa zakaj se vse prepirajo? Same osebnosti, bolestne ambicije in trma, prava slovenska špecijaliteta. Neverjetno mnogo energije se trosi na ne-
pravem mestu in za zgrešene namene. Izvor prepirov so navadno člani z malo srčno kulturo ali s preobrnjenim smislom za sokolsko disciplino. Je pač povsod še nekaj članov, ki visoko cenijo vzgojno plat sokolske discipline, ki pa menijo, da je ta za druge', sami si jo pa razlagajo po svoje, kakor jim prija. K sreči je takili članov mal odstotek V velikem in splošno zdravem župnemi telesu in ne ¡povzročajo za sedaj preobčutne škode.
Smatram za koristnejše, da pokažemo tudi na senčno stran, kakor da se bahavo izprsavamo z doseženimi uspehi. Bratje! Župa Vas zove k slogi in disciplini! Gremo resnim časom nasproti. Domovina potrebuje celih mož.
TEHN1ČHI P E 1
M. PRELOG:
Vadbene ure za deco obojega spola
IS. ura.
0 n o v a :
Raz gibanj e z zvijanjem in odvijanjem polževe črte: v pohodu in v teku.
Proste vaje: gibi lehti S krčenjem in suvanjem. Ravnotežne vaje: stopanje na gred; prehod iz kleka v stojo.
Meti: prevali čez dva — tri ležeče.
Skoki čez krožečo vrvico.
Igra: »Podajanje prtičev« (tekma vrst).
Razgibanj e:
A)	1. Korakajte v redu po telovadnici! Primite se za roke!
2.	Zvijajte polževo črto! (Najbolje je, če jih vodnik sam vodi; opozarjati jih je na to, da morajo siliti bolj k sredini, drugače se sklenjena vrsta rada pretrga, ker zadnji ne morejo dohajati.)
3.	Odvijajte! (To šele takrat, ko je sklenjena vrsta do kraja utesnjena.)
4.	Ponavljanje!
5.	Telovaci so' obrnjeni pri zvijanju s hrbti k sredini.
B)	Isto kot v skupini A) v počasnem teku.
Proste vaje: gibi lehti s krčenjem in suvanjem.
Iz stoje razkoračno — priročiti.
A) 1. Skrčiti zaročno, pesti (poljubno) — suniti naprej ven, pesti odpreti in zopet hitro zapreti (pograbimo predmet). Večkrat.
2.	= 1., a suvati naprej ven menjaje z desno in z levo.
3.	= 1., a suvati stran gor.
4.	=' 1., a suvati menjaje z desno in z levo stran gor z vzponom.
5.	= 1., a suvati stran dol.
6.	= 1., a suvati stran dol menjaje z desno in z levo z lahkim počepom.
B) 1. Iste vaje kot v skupini A) s poskoki v stojo spetno in zopet nazaj v stojo razkoračno.
2.	Pri 1., 3. in 5. vaji iz skupine A) zaklon pri suvanju, vzklon pri krčenju.
Ravnotežne vaje: stopanje na gred, prehod iz lcleka v stojo.
A)	1. Primite se za roke' in stopite v spojeni vrsti na gred!
2.	V stoji na gredi vadite menjaje počep — vzravnavo!
3.	= 2., a vadite menjaje predklon in vzklon.!
4.	= 2., a prestopajte z noge na nogo! Preskakujte z noge na nogo!
5.	Preskakujte z noge na nogo- in odnožujte prosto nogo!
B)	1. Iz kleka na gredi preidite v stojo in nazaj v klek (brez
pomoči)!
2.	= 1., a v stoji menjaje prednožujte in prihožujte (čim
više)!
3.	: = 1., a v stoji menjaje visoko odnožujte in prinožujte!
4.	= 1., a v stoji menjaje zanožujte in prinožujte!
5.	Iz kleka na gredi preidite v stojo z vzkokom!
Meti : prevali čez dva — tri ležeče.
A)	1. Napravi poljubno preval čez dva ležeča!
2.	Napravi iz opore čepno preval čez dva ležeča do seda «križno!
3.	Napravi iz opore klečno preval čez dva ležeča do seda skrižno!
4.	= 3., a med prevračanjem se primi z desno (levo) za nos!
5.	Vadite iste prevale čez 3 ležeče!
B)	1. Vadite preval čez dva ležeča, iz seda skrižno z oprijemom
stopal!
2.	Vadite preval čez dva ležeča z naletom!
3. Vadite- preval čez dva ležeča z naletom v stojo spetno!
4. Vadite preval čez dva. ležeča z naletom, a med prevračanjem prekrižajte noge in preidite- v stojo (skrižno)!
5.	Vadite iste vaje čez 3 ležeče!
Skoki čez krožečo vrvico.
Vodnik kroži z vrvico okoli sebe, deca jo preskakuje. Deca mora biti obrnjena s čelom k obratni smeri krožeče vrvi, da se prepreči nezgoda, če vrvica otroka spodnese (v tem
slučaju, pade naprej, da se lahko vdovi); Vrvica mora biti na koncu obtežena, služijo nam torej vrvice, ki jih rabimo pri skoku v višino.
A)	Krožimo nizko '■— pri tleh.
1.	Vrvico preskakujeta le dva telovadca (na nasprotnih straneh).
2.	Preskakujejo trije (enakomerna razdalja)..
3.	Preskakujejo štirje.
4.	Preskakuje jih pet.
5.	Vrvico (preskakuje po pet telovadcev s ploskom pred, za ali nad telesom.
B)	Krožimo nekoliko više ,(višino stopnjujemo).
1.	Vrvico' preskakuje po 10 telovadcev.
2.	Vrvico preskakuje po 10 telovadcev desnonožno (za levo se drže).
3.	Vrvicp preskakuje po 10 telovadcev levonožno (za desno se> drže).
4.	Kogar se vrvica dvakrat dotakne, se izloči.
Igra: »Podajanje prtičev« (tekma vrst).
Telovadce razdelimo enakomerno v vrste (zastope) in to največ v 10—12 'članske. Razdaljo med telovadci vzamemo tako, da si prtič lahko podajo le'sosedje in to brez prestopanja. Prvim in zadnjim je dobro začrtati, mejne črte, na katerih stojijo. Prvi od vsakega reda dobi prtič (lahko drugi predmet). Tega si telovadci podajajo: prvi ga da drugemu, drugi tretjemu itd., dokler ga zadnji ne prinese prvemu, da ga dvigne. Zmaga ona vrsta, ki piva. brez goljufanja spravi prtič nazaj k prvemu. Pri tekmi več nego 2 vrst'je najbolje računati na točke. Prva vrsta dobi toliko točk, kolikor je vrst, vsaka naslednja po 1 točko manj. Po nekolikih igrah se točke seštejejo in pokažejo vrstni red.
>!>=>>>> >; >| t> t> o > > >| >•! t> O > > ' D> t> !
A)	1. Pirtiči se 'podajajo prosto (telovadci ne smejo prestopiti).
2.	Prtiči se podajajo z desno 1 eh tj o.
• 3. Prtiči se podajajo z levo lehtjo.
4.	Deca pri podajanju kleči.
5.	Deca pri podajanju sedi.
B)	1. Vsak naredi s prtičem vskok.
2.	Vsak se s prtičem enkrat zavrti.
3.	Vsak s prtičem poklekne' na obe koleni in zopet vstane.
4.	Vsak se s prtičem dvakrat zavrti.
5.	Vsak s prtičem sede in vstane.
Razgiban j e s pohodom in enonožnimi poskoki. Redovne vaje : U red zbor! (tudi v pohodu in v teku). U potil jak!
Plezala: prislon enonožno, obenožno in plezanje. Raznoterosti v kleku.
Skok v daljino z naletom: tudi gibi lehti.
Igra: »Na tretjega!«
1.	Korakajte po obodu telovadnice, roke na tilnik!
2.	Poskakujte enonožno menoma 8 poskokov na desni in levi!
3.	Desne roke položite na ramena sprednjih, skrčite leve noge, z levimi rokami se pa primite skrčenih nog svojih
sprednjih ter poskakujte (na mestu) desnonožno!
4.	Obratno.
5.	= 3., a poskakujte z mesta desnonožno!
6.	= 3., a poskakujte z mesta levonožno!
7.	Tecite k sprednji steni! Poskakujte desnonožno do nasprotne stene! Kdo bo prej?
8.	Nazaj poskakujte levonožno!
R e d o v n e v a j e : U red zbor! Tudi v pohodu in v teku. U potil jak!
A)	1. U red zbor! U potiljak!
2.	Prvi tri korake v desno! Ostali u potiljak!
3.	Prvi pet korakov v levo! Ositali z odskoki snožno u potiljak!
4.	Prvi polu desno! Ostali z odskoki snožno v počepu u potiljak!
5.	Voljno! U red zbor v pohodu! U potiljak!
B)	1. U red zbor v pohodu! U potiljak!
2.	Isto, a prvi koraka diagonalno čez telovadišče.
3.	Isto, a prvi izbere poljubno smer za korakanje..
4.	Voljno in zbežite na orodje! U red zbor v pohodu! Kdo bo prej?)
5.	U red zbor v teku!
Plezala: prislon enonožno, obenožno in plezanje. Postavite se k plezalom, primite za 2 žrdi v višini ramen!
A) 1. a) Skrčite desno nogo precej visoko in jo prislonite k žrdi tako, da je koleno zunaj, prsti pa znotraj! b) Levo nogo prislonite k desni z druge strani žrdi, obenem pa skrčite lehti! (Prislon na desno na desni žrdi.)
2.	Prisión na levo na desni žrdi.
3.	Kdo preide prej v prisión na desno na levi žrdi? Cetvorice — šestorice iz čepa.
4.	Kdo izvede prej prisión na levo na levi žrdi? Cetvorice —■ šestorice iz kleka.
5.	Isto, a iz seda. (V prislonu skrčujte in napenjajte lehti!)
6.	Plezajte s poljubnim prislonom!
B) 1. Vadite prisión raznožno na dveh žrdeh, kolena oklepajo plezala zunaj, prsti pa znotraj — seskok.
2.	Isto s kloni glave (kimanje).
3.	Isto s skrčevanjem in napenjanjem lehti.
4.	Isto z vskokom in prijemom čim više.
5.	Isto, a v drži ročkaj (menoma) na mestu!
6.	Plezajte s poljubnim prislonom in vrtenjem okoli žrdi!
Raznoterosti : tudi v kleku in v čepu.
Vsak otrok ima košček papirja. Vadijo po štirje.
A)	1. a) Cetvorice položijo svoje papirčke pred sebe in vzročijo,
b) na kar se globoko predklonijo, da poberejo papirčke; noge morajo ostati napete. Večkrat.
2.	Isto, a papirčki se položijo na desno stran stopal desnih nog (predklon v desno).
3.	Isto v drugo stran.
4.	Papirčke položijo za sebe in jih skušajo pobrati iz čepa z zaklonom.
5.	Papirčke položijo pred sebe in jih skušajo pobrati z ustnicami iz kleka snožno.
6.	Isto iz kleka enonožno, druga zanoži.
B)	Borba z odrivanjem (nekak petelinji boj).
Po dva poskakujeta proti sebi v čepu, nekako nad črto, ki je začrtana med njima, zadeneta drug ob drugega z dlanmi in skušata s tem drug drugega zrušiti. Premagan je oni, ki se:
1.	prevrne,
2.	ki se dotakne z rokami tal,
3.	kdor stopi čez mejno črto,
4.	kdor se vzravna, ker ne more več vzdržati v čepu.
S k o k v daljino z n a 1 e t o m : tudi gibi lehti.
A) 1. Skakajte z odrivom poljubne noge — čim dalje! Večkrat.
2.	Skočite z odrivom poljubne noge in odročite!
3.	Med letom vzročite!
4.	Med letom se primite za glavo!
5.	Med letom se udarite na stegna!
6.	Med naletom in letom vrtite mlinčke! (V predročnem po-krčenju dol not se vrtita podlehti druga krog druge.)
B) Deca skače čez nizko zapreko (ali klečečega telov.), sicer na iste načine kot pod skupino A).
Igra: »N a tretjega !«
A)	Glej Vestnik letnik III., stran 112.!
Da je igra zanimivejša in živahnejša, je paziti:
1.	da begun sme preteči največ le % kroga,
2.	dase begun preveč ne oddalji od kroga,
3.	da nihče ne teka skozi krog,
4.	da beguna igralci ne kličejo, ali celo zastavljajo,
5.	da se deca razvrsti pri igranju v dve igralni skupini (dva kroga), če je v oddelku več ko 30 otrok.
B)	S spretnejšo deco izvajamo odbijanje tretjega tako: Dvojice se obrnejo s čelom k sebi, si podajo roke in vzročijo (napravijo most). Begun pribeži pod most dvojice; oni v dvojici, h kateremu se begun obrne s hrbtom, mora zbežati kot »tretji«.
V
begun »—* A
A zbeži kot „tretji“
S pomladjo prenesi telovadbo — predvsem igre — na prosto!
N. TRDINOVA:
Vadbene ure za ženski naraščaj
4.	ura.
Igra : »Izmena mest«. Igramo z veliko žogo. Stranke naj imajo vidno znamenje, da se ločijo, n. pr. ena stranka rdeč trak, privezan okrog čela. Igrišče razdelimo, kakor kaže skica.
V	2 m	X
v v		X X
V X v		+ V X
> c>		X X
v		X
Od vsake stranke določimo eno, ki gre takoj v nasprotni tabor. Prostor »a« je nevtralna cona. V ta prostor smeta samo tisti dve igralki, ki smo jih začetkom igre poslali v nasprotni tabor in to samo takrat, kadar žoga obleži v tem prostoru. Cilj igre je, da pridejo vse igralke ene stranke na nasprotno stran nevtralne . cone. Kateri stranki se to preje posreči, tista zmaga.
Pravila :
1.	Prostor se sme zamenjati tedaj, kadar se žoga ujame, preden je padla na tla, ali se odbila od stene; igralka, ki je
žogo pravilno ujela, jo odda eni soigralki- sama pa gre takoj na nasprotno stran cone »a«.
2.	Žogo mečejo vedno svoje svojim, torej rdeče- rdečim in nasprotno. Igralke nasprotne stranke skušajo dobiti žogo /ase.
3.	Žoga se sme odbijati, nikdar pa ne iztrgati iz rok druge igralke.
4.	Nobena igralka se ne sme druge dotakniti ali je odrivati.
Ta igra je pri dobrih igralkah navadno dolgotrajna. Tudi se pri tej igri telovadke precej razgrejejo, zato jo uvrščamo začetkom telovadne ure. Sploh. se ogibajmo šablonske razdelitve ur. Za igro »Izmena mest« bomo porabili 20-^30 minut, telovadke pa se bodo- pri tem vsestransko razgibale.
Za oddih sledi kratek r a j a 1 n i p oho d. Začnemo s pohodom po obodu telovadnice v redu. Poveljujemo »u redove stroj ■sel«, potem »d dvojne redove stroj se!«, na spodnji strani telovadnice »po sredi gor zavoj«, v sredi telovadnice se dvojni redovi razdele v redove, polovica zavije na desno, polovica na levo do stene,, tu se redovi razdele na rede ter zavije en red na desno, drugi na levo do kotov telovadnice, od tu zavoj v prečni smeri proti sredini telovadnice, tu se združijo zopet v redove, zavoj v redovih do stene, nato zavoj v redovih proti spodnji strani telovadnice in nato zopet v dvojnih redovih po sredi gor. (Zdaj lahko ves rajalni pohod še enkrat ponovimo nepretrgoma, kar 'prvič najbrže ni šlo.) Ko korakamo po sredi telovadnice v dvojnih redovih gor, poveljujemo odročenje in razmah v globino. Tako smo prišli v prosti raztop. Ta rajalni nastop- je prav primeren, tudi za nastop k proštim vajam pri javnih nastopih, lahko ga, še nekoliko podaljšamo, kar se bomo naučili v eni prihodnjih ur.
V prostem r a z s t o p u vadimo:
1.	Iz odročenja: trije veliki čelni krogi dol, pri četrtem majhen počep in vskok snožno (ponavljati).
2.	Ploklek snožno, vsesti se na pete, roke prekrižane na prsih: vsesti se poleg pet na tla, zopet na pete, poleg pet na tla na nasprotno stran (ponavljati).
3.	Sed raznožno na- tleh, predklon k desni nogi, prsti rok se dotikajo- prstov nog: krožiti do predklona k levi nogi (vle-žemo se najprej na desno ramo, potem na hrbet, na levo ramo, roke gredo skozi vzročenje, glava vedno mecl rokami) —• ponavljati nasprotno.
4.	Skakljati snožno na mestu (kakor žoge), na znamenje se hitro dotakniti tal in takoj skakljati naprej.
o.	Opora klečno: z rokama hoditi po tleh v desno stran ko-
likor mogoče daleč nazaj, potem zopet naprej in v levo stran (ponavljati).
6.	Sed snožnona tleh s stegnjenimi nogami, predročiti: izmenoma z d. in 1. vzročiti.
Razgovor: V neprisiljenem razgovoru — ne predavanju — obravnavajmo sledeče točke:
1.	Odnos žen. naraščaja do članic.
2.	Ženski narašaj — žen. deca.
3.	Načelnica — načelnik — starosta.
4.	Žen. naraščaj med seboj — dobre in iskrene sestrice. Naraščaj naj pozna glavne društvene funkcijonarje. Zaveda
naj se^ kakšno stališče zavzema v društvu in kakšne dolžnosti ima napram drugim oddelkom. Prepuščam vaditeljicam, da po lastnih prilikah zasnujejo ta kratek razgovor.	(Dalje.)
Popravi! Na strani 23. pri »Doktorskem kolu«: 8 navadnih korakov v desno (ne levo), 8 korakov v levo (ne desno). Na strani 24. pri 'risbi zamenjaj označbi »a« in »b«, da bosta pravilni!
N. TRDINOVA:
Odbojka
Skoro v vsa naša društva je že prodrla ta igra. Kjer je še niso igrali lani, jo bodo gotovo igrali letos. Nikakor pa ne kaže novincev postaviti takoj pred razpeto mrežo, jih natrpati z vsemi pravili in jih prepustiti usodi. Mnogo izmed njih jih že od otroških let ni imelo žoge v rokah, drugi zopet so jo le brcali — odbijanje velike žoge je za večino popolnoma nova stvar. Ker je poleg odbijanja potrebna še posebna vaja za dobro igranje s soigralci, za izkoriščanje vsakega ugodnega momenta, bo zelo dobro, ako uporabimo' zimski čas v telovadnici in pozneje tudi zunaj za nekaj predvaj k odbojki. Ne mislim, da bi se morale vaditi ravno v tem vrstnem redu kakor jih navajam, tudi je vsaka izmed teli predvaj sama zase zanimiva igra, posebno če jo spremenimo v tekmo med posameznimi skupinami. Vse te predvaje lahko igramo ne le s pravo žogo za odbojko, temveč tudi z nogometnimi žogami (najbolje št. 3, ker ni pretežka) in pa tudi z velikimi gumijastimi žogami.
1.	Dve igralki dobita žogo in si jo odbijata druga drugi. Začetkoma z majhno, pozneje z vedno večjo razdaljo. Odbijati navzgor z obema rokama.
2.	Skupina 8—10 igralk dobi eno žogo. Vsaka skupina vadi zase in odbija žogo v zrak. Plasiranje poljubno. Pozneje kot tekma: katera skupina obdrži žogo najdalje v zraku?
3.	Igralke 8—10 stoje v krogu. Prva stopi v sredo ter odbije žogo proti drugi. Druga jo odbije nazaj srednji, ta jo odbije
tretji itd. do desete. Nato stopi v sredo kroga druga igralka, ki ravno tako odbija žogo zaporedoma vsem igralkam v kroga. Potem tretja itd., da se zvrstijo vse.
Kot tekma: v dve ali več krogih, kateri krog je najprej gotov* ali v katerem krogu pade žoga najmanjkrat na tla. V tem slučaju postavimo k vsakemu krogu po eno 'sodnico, ki! šteje napake.
4.	Zopet 8—10 igralk v krogu. Zdaj si odbijajo žogo druga drugi preko kroga. Vsaka mora biti pripravljena, da prevzame žogo, če pride v njeno bližino.
5.	Igralke 8—10 postavimo' kakor kaže skica. Prva odbije žogo . drugi,' druga tretji, tretja četrti, četrta peti, peta šesti, šesta
sedmi, sedma osmi, osma sedmi, sedma šesti itd. Žoga potuje neprestano od prve proti osmi in od tu zopet nazaj k prvi. V dveh ali treh skupinah tudi kot tekma. Pozneje-napravimo skupine samo s štirimi igralkami. Razdalja naj; bo začetkoma manjša, pozneje večja.
8	6	4	2
X	X	X	.. x
X	X	X	X
7	5	3	1
6.	Igralke .6—8 stoje, kakor kaže skica, druga za drugo. Razdalja med posameznimi vsaj na odročenje. Prva odbije žogo čez glavo nazaj drugi, ta ravno tako tretji, tretja četrti itd. do šeste. Ko je peta žogo- odbila čez glavo šesti, se hitro obrne (cel obrat), v tem hipu ji že šesta odbije žogo, katero peta takoj odbije zopet čez glavo nazaj četrti. (Tudi vse ostale' igralke so se med tem že obrnile.) Četrta jo odbije tretji itd. Žoga potuje nad glavami od prve do šeste od tu zopet k prvi. V večih vrstah tudi kot tekma.
6	5	4	3	2	1
X	X	- X	X	X	X
7.	V sredi telovadnice napnimo vrvico na stojalih za skok v višino v primerni višini, n. pr. IX m.. Na vsaki strani 5—8 igralk. Vsaka stranka si odbije žogo petkrat med seboj, nato jo odbije čez vrvico nasprotni stranki. Stranka, ki ima v določenem času manj napak, je zmagala. Za napako-štejemo le to, če pade žoga na tla med tein, ko si jo odbijajo igralke iste skupine, ali če jo po petem odboju ne spravijo čez vrvico. Po vsaki napaki dobi žogo nasprotna stranka.
Vse te vaje ozir. igre sem v tekoči sezoni preizkusila s svojimi telovadkami in spoznala, da so ne le zelo zabavne,
temveč so si telovadke pri njih pridobile tudi mnogo ročnosti in jim je odbijanje žoge postalo povsem lahko. Želim, da bi tudi v naših društvih vodile k lepim uspehom v odbojki.
S.	BURJA:
Gradivo za vadbo moškega naraščaja
14. ura,
U v o d n e v a j e. Glej »Soko« letnik 1933, štev. 4, stran 1.15 dalje.
Bradlja d o s k o č n a. Cfenova: Kolebanje — naupori — meti zanožno.
1.	vrsta.
Iz kolebanja v visu spredaj, notranji prijem:
1.	Naupor v zavesi v d. podkolenu pred rokama v sed jezdno na d. Jestvini — sesed z d. not — kolebanje — v sed pred-
...'nožno snožno na d. lestvino — sesed v d.
2.	Nasprotno.
3.	Naupor v zavesi v d. podkolenu pred rokama v sed jezdno na d. lestvini — sesed z d. not — kolebanje — zanožka ,v d.
4.	Nasprotno.
5.	V. zakolebu naupor v oporo na 1ehteh — kolebanje — v zakolebu odkoleb v vis — v zakolebu seskok.
6.	Ponavljaj!
Bradlja doskočila. Osnova: Kolebanje — vis in izmena viša — naupori.
2.	vrsta.
Iz kolebanja v visu 'spredaj, zunanji prijem:
1.	Vis vznosno — vis strmoglavo — vis vznosno — vis zadaj — seskok.
2‘. Vis vznosno — zavesa v nartih zadaj, uleknjeno — vis vznosno — vis — kolebanje — v zakolebu seskok.
3.	Vis vznosno — zavesa v d. nartu zadaj, uleknjeno — vis vznosno kolebanje — v predkolebu seskok.
4.	Nasprotno.
5.	Naupor v zavesi v d. podkolenu pred rokama v sed jezdne na d. lestvini — spad nazaj v zaveso v d. podkolenu — vis vznosno — kolebanje — v zakolebu seskok.
6.	Nasprotno.
Bradlja doskočila. Osnova: Kolebanje.— vis in izmena viša.
3.	vrsta.	*
Iz kolebanja v visu spredaj, zunanji prijem:
1.	Vis vznosno — vis — kolebanje — v zakolebu seskok.
2.	Vis vznosno — vis zadaj —■ seskok.
3.	Vis vžnosino — zavesa v podkolenih na d. lestvini — vis-vznosno — kolebanje — v zakolebu seskok.
4.	Nasprotno.
5.	Vis vznosno — kolebanje — v predkolebu seskok.
6.	Vis Vzr.osno — vis strmoglavo — vis vznosno — vis zadaj. — seskok.
Raznoterosti.
1.,	2., 3. vrsta.
1.	Preskok skrčno naprej in nazaj čez palico.
2.	Preskok skrčno čez sklenjene leh ti. Dva telovadca s čelom. k sebi v srednjem razstopu z izpadom v stran (eden v 1., drugi v d-) ter skleneta 1. in d. roko, drago pa dasta v bok. Tretji se zaleti in z oprijemom za rame napravi skrčko čez sklenjene 1 eliti.
3.	Isto, le da se tretji ne oprime ram, ampak leh ti, katetre mu. držita prva dva.
4.	Zamenjati vloge.
5.	Dvojica s čelom k sebi, oprijem za roke: 1. prvi čep pred-nožno z d., dragi čep predli ožno z 1. 2. zamenjata nogi.. Ponavljaj!
6.	Poskoki dvojic v čepu. Dva v razdalji odročenja in v nasprotnih si smereh obrnjena se držita za roke v čepu. Poskoke dela vsak v svoji smeri ter tako napravljata krog, leh ti naj bodo napete.
Brem e n a. Krogla od 2—5 kg. Če imamo vsaj dve krogli, potem delamo vajo 3. in 4. skupno z eno kroglo, z drugo kroglo pa dela posameznik vajo 1. oziroma 2. Mesto krogel lahko uporabiš tudi primerno kamenje.
1.,	2., 3. vrsta.
1.	Soročno metanje gor. Razkoračila stoja, kroglo držimo v predročenju dol not (pred telesom). Napravimo mali predklon, noge malo pokrčimo, pa jih takoj napnemo, istočasno pa napravimo vzklon trupa in zamahnemo z iztegnjenimi lehtmi gor skoraj do vzročenja, kjer roke izpuščajo kroglo S pogledom sledim krogli, da jo potem sigurno vjamem nekako v predročenju gor in takoj preidem v izhodni položaj ter to ponovim 12-krat. Da je vaja izdatnejša, napravi vedno tudi vzpon, ter tako pričakuj krogle!
2.	Enoročno suvanje krogle gor in lovenje. Stoja zakoračilo z d. ven, d. roko priročno skrčimo tako, da se s kroglo dotikamo ramena. Krogla počiva na zadnjih členkih prstov in dlančicah. Desna noga je malo pokrčena, trap malo odklonjen v d. S hitrim napet jem d. noge se izvrši istočasno
vzravnava trupa in sun navzgor. S pogledom sledimo krogli ter jo vjamemo mehko nekako v odročnem po krčenju gor. Ponavljaj z vsako roko 6-krat!
3.	Podajanje krogle v krogu. Telovadci tvorijo krog s čelom not obrnjeni, v razdalji odročenja (pozneje lahko tudi večl v razkoračni stoji. Kroglo mečejo iz rok v roke le svojemu sosedu, ko jo ta vlovi, napravi istočasno globok predklon ter jo z vzklonom vrže sosedu.
4.	Podajanje krogle v dvojicah, trojicah itd. vi vedno večji razdalji.
Dolga kolebnica. Osnova: podteki — poskoki.
1.,	2., 3. vrsta.
1.	Podtek. Vrvica kroži nazaj (v smeri od oči navzdol), ko vrvica udari ob tla, tedaj je zadnji čas, da utečemo.
2.	Podtek v dvojicah, trojicah, cele vrste.
3.	Utek in vskoki čez krožečo kolebnico.
Zletne vaje.
Igra. Podajanje palice v krogu. Telovadci tvorijo krog s čelom not obrnjen, ki naj ne bo tesen. Vaditelj podaja najprej po eno palico v krog, ta kroži iz roke v roko. Palico je treba prijeti približno v sredini z eno roko, na kar jo pre-primeš z drugo in podaš sosedu, pogled je usmerjen vedno v smer, od koder prihaja palica. Palico prenašaj pred telesom, da se izogneš eventualnim udarcem. Igro otežujemo s tem, da podajamo več palic (toliko, kolikor imaš telovadcev). Če ni palic, vzemi kije!
15. ura,
U v o d n e v a j e. Glej »Soko« letnik 1933, štev. 4., stran 115 dalje.
Plezala.
1.,	2., 3. vrsta.
1.	Plezanje s sklopom stopal.
2.	Plezanje s sklopom stopal — dol brez sklopa.
3.	Plezanje na dveh žrdeh raznoročno, prijem za obe, prislon raznožno, kolena znotraj.
4.	Isto, kolena zunaj.
5.	Plezanje s sklopom na eni žrdi, prijem za obe.
6.	Plezanje brez sklopa na obeh žrdeh, lehti napete.
P r e v 1 a k i.
1.,	2., 3. vrsta.
1.	Dva telovadca — 'drug za drugim. (Prvi zaroči, drugi prime prvega za roke. Prvi skuša drugega premakniti z mesta. Vaja je izdatnejša, če drugi pomalem popušča V napetosti, ker; s tem da prvemu ponovnega veselja, da prične zopet cukati.
2.	Zamenjati vloge.
3.	Isto v dveh vrstah. Telovadci so odšteti na prve in druge. Prvi stopijo korak naprej in zareče ven, drugi primejo prve v zapestju z vsako roko po enega. Na znamenje prično prvi vleči naprej.
4.	Zamenjati vloge.
5.	Dva v opori ležno tako, da se s stopali dotikata. Zavesita se v raznoimenskih nartih in vlečeta vsak v svojo' smer.
6.	Z nasprotno nogo.
Konj vzdolž brez ročajev. Osnova: Meti prednožno.
1.,	2., 3. vrsta.
1.	Vsed prednožno z levo na hrbet — sesed prednožno' sonožno v ji. Pii j ero. z 1. na hrbet in odriv z dr nogo z d. strani.
2.	Vsed prednožno z 1. na hrbet — kolo prednožno z d. —• kolo prednožno z 1. — sesed prednožno sonožno v d.
3.,	4. enako 1., 2., toda z nasprotne strani.
5.	Vsed prednožno snožno> na 1. stran hrbta — sesed prednožno snožno v t Odriv z d. strani konja kakor pri prvi vaji.
6.	Vsed prednožno snožno na 1. stran hrbta — kolo prednožno z d. — sesed prednožno snožno v d.
7.,	8. enako> 5., 6., toda z nasprotne strani.
9.	Prednožka v 1. preko hrbta. Odriv z d. strani.
1.0.	Nasprotno.
Skakajoče kolo.
1.,	2., 3. vrsta.
Telovadci tvorijo krog s čelom not, v razdalji odročenja. Vaditelj vrti vrvico po tleh, pozneje tudi v primerni višini, katero telovadci preskakujejo.
Z 1 e t n e proste vaje.
Igra. Ponovi igro, katera jim je najbolj ugajala!
I
z
IS
p
E'
Z
Iz seje župnega TO
Seja župnega TO se je vršila 24. 2. v Celju. Storjeni sklepi so:
Za župni zlet je določen naslednji spored. V soboto 9. junija se pričnejo ob 2. uri tekme naraščaja. Za zunanje po prihodu vlakov. Zvečer bo po mestu župna štafeta članov in članic, nato župna akademija na telovadišču. Posamezne točke se bodo ocenjevale kot najskladnejša točka. Na glavni zletni dan ob 8. uri sukšnje, ob 10. uri zbor, ob lili. razvitje župnega prapora, ki ga podari Nj. Vel. kralj, na to obhod po mestu, popoldan ob 3. uri javni nastop.
Članske splošne tekme se bodo vršile letos po okrožjih in sicer v mesecu avgustu ali septembru.
Taboren je v župi se namerava uvesti z letošnjim letom.
Župni prednjaški izpiti se vršijo jeseni. Prijave se že lahko pošiljajo na župni TO.
Pripravljaj se k župnemu zletu! 10. junij — sokolski praznik v Celju!
Naši župni zleti -v številkah
	Leto	Člani	Članice	Moški nar.	Ženski nar.	
	1929	156	93	73	48	
	1930	252	121	162	96	
	1931	603	368	350	235	
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu, ki že obstoji 64 let
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedoletnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo. Hranilnica daje posojda na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje
rešuje brezplačno
Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice
SE MESTO C E E J E
z vsem premoženjem in z vso davčno močjo
DNEVNI RED:
1.	Zapisnik zadnjega občnega zbora in določitev dveh overo-vateljev letošnjega skupščinskega zapisnika.
2.	Nagovor župnega starešine.
3.	Poročilo župnih funkcijonarjev: a) tajnika, b) načelnika,
c)	načelnice, č) blagajnika, d) prosvetarja, e) matrikarja. f) e v. odsekov, g) nadzornega odbora.
4.	Župni prispevki.
5.	Župne prireditve.
6.	Predlogi društev oziroma župne uprave.
7.	Predlogi za savezno skupščino,
8.	Predlogi za imenovanje župne uprave, nadzornega odbora in častnega sodišča.
9.	Slučajnosti.
za glavno skupščino v nedeljo 11. marca 1934 ob pol 10. dop. v mali dvorani Narodnega doma v Celju
LETNO POROČILO
SOKOLSKE ŽUPE CELJE
Poročilo tajnika
V	Uprav a.
Na lanski skupščini predlagana in po bratskem Savezu imenovana uprava je ostala neizpremenjena. Naknadno je bil v upravo imenovan br. dr. Ivan Vidmar, sreski načelnik v Celju. Župno upravo tvorijo: Starešina Smertnik Jože, namestnika Poljšak Ferdo, Zagorje ob Savi in dr. Zdolšek Jože, Brežice, načelnik Poljšak Rastko, namestnika Grobelnik Tone in Klun Franjo, Zagorje, načelnica Gruden Almira, namestnici Klun Darinka, Zagorje, Slana Marija, Hrastnik, prosvetar inž. Burnik Vlado, Velenje, tajnik Čepin Franjo, blagajnik Wltavsky Bernard. Člani uprave: Debelak Zofka kot zapisnikarica, dr. Dolničar Jože, polk. Gavrilovič Dušan, dr. Krašovec Milko, Kramar Josip, dr. Nendl Alojz, Pleskovič Rudolf, Trbovlje, Sirec Drago, dr. Svetina Fran, ;Sv. Jurij ob j. ž., dr. Vidmar Ivan. Namestniki: Baša Alojz, Zidani most, Hofbauc.r Lojze, Hrastnik, Holy Josip, Brežice, Kurnik Tone, Velenje, Milost Bogomir, Sevnica, Vrečko Martin, Šoštanj. Nadzorni odbor: Kralj Drago, Perc Karol, dr. Požar Joško, Šmid Franjo in Šmid Matko, vsi iz Celja, namestniki: Furlan Franjo, Laško, dr. Šašel Jože, Šmarje, Tiller Fran, Celje. Častno razsodišče: dr. Nendl Alojz, predsednik, namestnik dr. Dolničar Jože, dr. Hrašovec Milko, dr. Požar Joško, Razpotnik Srečko, namestniki: Kramar Jože, Perc Stanko, Wltavsky Bernard.
Župna uprava se je sestala k sejam petkrat, izvršni odbor devetkrat. Sklepe sej smo želeli objavljati v Sokolskem glasniku, da bi bilo naše članstvo o delu uprave poučeno. Uredništvo je objavilo le'enkrat naše poročilo o seji, drago poročilo je zavrnilo, ker bi bilo s takimi objavami glasilo preobremenjeno.
Župa pogreša matrikarja (statističarja), potreben bo tudi gospodar, da skrbi za inventar. Knjižničar je brat Stanko Burja. Narodno obrambni odsek v župi ni konstituiran, toda župa je glede narodno obrambnega dela storila svoje. Na vidiku je tudi župni zdravniški 'odsek.
Nova društva in čete.
Minulo leto smo na številu novili edinic le neznatno napredovali. Ustanovljeni sta bili četa. četi Loka pri Zidanem mostu in Sromlje. Iz naše župe je izstopilo društvo Dobova in se priključilo bratski sokolski župi Zagreb. Štejemo 53 društev in 10 čet, skupaj 63 edinic. Župna uprava je iz nekaterih krajev prejela predloge za ustanovitev novih društev in čet. Radi nezadostnih pogojev je ustanovitev marsikje izostala in se preložila, dokler ne bo jamstva, da je novi edinici obstoj zagotovljen
Kjerkoli se je ustanovila četa ali društvo iz trenutnega razpoloženja, brez priprav, opažamo mrtvilo1. V dveh krajih imamo pripravljene odbore. Od teh je oni na Ljubnem v Sav. dolini sklical ustanovni občni zbor na nedeljo1 4. marca. Tako premišljenemu ravnanju se mora župa zahvaliti, da je bila dosedaj obvarovana črtanja onemoglih edinic. Seveda ne moremo trditi, da bi bila sleherna župna edinica v minulem letu ustregla nalogam naše organizacije. Ustanovitelji se niso zavedali vseh nujnih dolžnosti,. In če se bo črtala katera edinica, bodo osramočeni oni, ki niso imeli voljo, ohraniti novi edinici čvrsto življenje. Imamo pa v naši župi novejša društva, ki uspešno tekmujejo z društvi, ustanovljenimi pred desetletji, in te celo prekašajo.
Sokolski domovi.
Brez lastne strehe, navezana na gostoljubnost drugih, se bratska društva ne morejo svobodno razvijati, kakor bi se v lastnem domu. To vedo najbolje ona bratska društva, ki nimajo lastnih telovadnic in jim za telovadbo služijo- najeti nizki prostori. Naravno, da večina uprav.stremi za gradnjo1 lastnih telovadnic. V naši župi se je osamosvojila že dobra petina'vseh edinic. Prva sokolska domova sta bila zgrajena v.Celju in Zagorju. Graditi so ju začeli skoro istočasno. V Zagorju je bila svečana otvoritev 17. 7. 1910, v Celju 14. 10. 1910 ob priliki zleta Slovenske sokolske zveze. Sledil je nato Hrastnik (1924) in sicer prvotno kot Narodni dom, ki se je pred leti preimenoval v Sokolski dom. V letih 1925 in 1926 so zgradila svoje domove bratska društva Šoštanj, Rajhenburg in Trbovlje. Sokolsko društvo Sevnica je otvorilo svoj dom leta 1928. Leta 1932. je bila gradbena akcija za sokolske domove zopet živahnejša. Sokolski dom v Gornjem gradu je bil otvorjen 7. VIII., isti dan telovadnica v Zidanem mostu, 14. VIII. Zadružni dom v Sv. Pavlu pri Preboldu, kjer ima Sokol svojo telovadnico in oder. Telovadnico z odrom si je postavilo tudi bratsko sokolsko društvo Kozje v občinski palači. Lani je bil otvorjen sokolski dom v Braslovčah in 3. IX. v Laškem. Do telovadnice in odra se je povzpelo po zaslugi br. ing. Kloca tudi sokolsko društvo Huda jama. Sokolski dom, v Mozirju je dograjen in bo letos otvorjen. Škoda, da nam ni bilo mogoče dobiti klišejev vseh sokolskih domov v župi in jih odtisniti 'v letnem poročilu.
Nekatera društva so se z gradnjo sokolskih domov občutno zadolžila. Zato je župna glavna skupščina dne 11. marca 1933 na pobudo bratskega sokolskega društva Šoštanj sklenila, da prispeva vsak član in članica po Din 1.— letno v fond za sanacijo sokolskih domov. Kakor se je na podlagi statistike na občnem zboru ugotovilo, bi znašala zbirka v letu 1933. okoli
Din 6.000. Znesek bi se ne delil, temveč bi se delež vsakoletne skupne akcije izročil zdaj temu, zdaj onemu društvu, pač po lestvici zadolženosti. Izvršujoč obvezni sklep župne glavne skupščine sta v letu 1933. nakazali v fond za sanacijo sokolskih domov v župi bratsko društvo Gomilsko Din 37.—, Polzela Din 51.—, skupaj Din ¡88.—. Čeprav je bil lanski sklep z lahkoto sprejet, ga vendar glasovalci niso izvajali. Letošnji bratski skupščini ne bo težko, lansko zbirko pravično razdeliti.
Meseca avgusta je bila pri župi razstava tipov za lesene sokolske domove. Načrte in tipe si je ogledalo 11 društev.
Z ozirom na svoječasno v Sokolskem glasniku objavljeni razpis saveznega gospodarskega odseka ze bratski Savez na prošnjo posameznih društev naklonil v naši župi naslednjim zadolženim društvom deloma brezobrestno posojilo deloma podporo in sicer: Sokolskemu društvu Šoštanj podporo Din 40.000.—, Zagorje ob Savi podporo Din 24.015.—, Mozirje podporo Din 20.555.—, istemu društvu še Din 30.000— brezobrestnega poso-jila.Brezobrestno posojilo je nadalje dovolil društvom Rajhen-burg Din 50.000.—, Hrastnik Din 44.000.—, Gornji grad Din 6000, temu društvu še podporo Din 1.925.— za plačilo saveznih terjatev.
Socijalno delo.
Na pobudo saveznega podstarešine brata E. Gangla se je prve dni julija 1933 pričelo z zbirko v podporo bednih družin v rudarskih revirjih naše župe. Zbirka je bila v glavnem zaključena decembra meseca. Seznam posameznih darovalcev je bil objavljen v časopisju, zlasti v »Sokolskem glasniku«. Nabranih je bilo Din 80.203.—, v 1. 1933. narasle obresti so dale Din 410.—, tako da znaša celotna zbirka do vključno 28. februarja 1934 Din 80.613.—. Razdelitev se je izvršila sporazumno s prizadetimi bratskimi društvi. Prejeli so: Sokolsko društvo Trbovlje Din 25.000.—, ¡Zagorje ;ob Savi Din 17.000.—, Hrastnik Din 12.750. Velenje in Zabukovca skupno Din 12.750.—, Senovo Din 6.000—, Dol pri Hrastniku Din 3.000.—, družina obubožanega zvestega dolgoletnega člana v Zagorju Din 900.—, deca v Sv. Jederti nad Laškim za Miklavževo Din 150.—, socijalni odsek za izdatke Din 316.50, poštnina za odpremo denarja Din 40.50, torej vseh izdatkov Din 77.907.—. Če primerjate dohodke z izdatki, ugotovite, da je danes naloženih še Din 2.706.— in razpoložljivih za nepredvidene nujne slučaje.
Sokolstvo se je odlično odzvalo človekoljubni dolžnosti in prispevalo po svojih močeh. Z nabranim denarjem se sicer ni dalo odstraniti vsega gorja, ki je doletelo naše bedne brate in sestre ter njihovo deco v rudarskih revirjih, toda bratska pomoč je ublažila v znatni meri bedo. Župa je prejela tudi nekaj živil
in drobnarij. Poslala je blago po br. Kramarju v Trbovlje, ker količina živil ni bila tolika, da bi se mogla deliti.
Ob priliki zbirke se je v župi ustanovil soeijalni odsek. Sedaj ga tvorijo bratje iz rudarskih revirjev. Predsednk je br. Lojze Hofbauer, Hrastnik, tajnik br. Lavoslav Mrnuh, Zagorje ob Savi. Če kedaj, je ravno v teh časih živa potreba, da se odsek izpopolni in prevzame v svoje področje vse panoge socijalnega skrbstva. Pri preskrbi učnih mest šoli odrasle mladine je soci-jalni odsek storil mnogo dobrega, saj je pri 26 ponudbah preskrbel 11 dečkom in deklicam učna mesta. Akcija za nastanitev revne šolske dece za dobo počitnic v plodnejših krajih naše domovine bo letos gotovo uspešnejša, ker je bila lani ta misel prepozno sprožena.
V naši sredi imamo celo vrsto marljivih sokolov in sokolic, ki pripadajo raznim strokam in poklicem, a so brez službe. Župni soeijalni odsek bo moral svoje delo razširiti na posredovalnico za službe, četudi bo taka evidenca povzročala mnogo dela. Današnje prilike ne obetajo posebnih uspehov in zahtevajo vsestranskih naporov. Dalo bi se pa v tem pogledu marsikje uspešno posredovati, ako bi se naletelo na popolno umevanje sedanjega težkega položaja. Vemo, da je na primer v dravski banovini polno tujcev v udobnih službah. Niso redki slučaji, da nas nekateri teh tujcev zaničujejo, ker se jim na račun slovenske potrpežljivosti in pohlevnosti pri nas predobro godi. Brezposelnost pridobiva na obsegu in postaja vprašanje odpo-moči čimdalje bolj pereče. Zato moramo z vsem priznanjem pozdraviti akcijo bratskega Saveza, ki je po vzgledu ČOS uvedel v podporo brezposelnih bratov in sester razprodajo porcelanastih srčec. Želimo, cla bi se akcija obnesla, kakor je zamišljena, in da bi naše Sokolstvo, izvršujoč plemenito človekoljubno dolžnost, marljivo otiralo solze.
Maši pri vojakih.
Na vprašanje, koliko bratov je na odsluženju kadrskega roka, je odgovorila le dobra polovica vseh bratskih edinic. Po teh prijavah smo našteli 91 bratov. Če prištejemo še neprijavljene, lahko trdimo, da je celjska sokolska župa zastopana s 140 kadrovci, ki se bodo letos, ko izpolnijo vzvišeno dolžnost do kralja in domovine, vrnili na svoje domove. Njihovo število bi zadostovalo za prav lep javni nastop. Članom-telovadcem SKJ nudi zakon posebne ugodnosti, predvsem skrajšan kadrski rok. Nova uredba min. vojske in mornarice Dj. br. 689 od 22. I. 1934 je v toliko izpremenjena, da predpisuje triletni nepretrgani obisk telovadbe do nastopa kadrske službe. Vse edinice so prejele od br. Saveza točna navodila glede prošenj za omenjeno
ugodnost. Bratje telovadci imajo tudi prednost pid dopustili, ako služijo že 6 mesecev. Žal, da se izjemoma najdejo bratje, ki so do vpoklica v vojaško službo redno posečali telovadnico, po prihodu od vojakov pa se je ogibajo. Tako značajnim bi se naj z zopetnim vpoklicem preprečilo izkoriščanje ugodnosti skrajšanega kadrskega roka.
Bratski Savez SKJ je izposloval posebne tečaje za vodnike sokolskih čet. Dosedaj so se sprejemali v te tečaje izključno člani sokolskih čet. V načrtu je sprememba pravilnika za sokolske čete, ki bodol več ali manj enakopravne z društvi. Z uveljavljenjem novega pravilnika bo morda pozneje dovoljen obisk navedenih tečajev tudi pripadnikom društev. Ravnokar je bil zaključen VI. tečaj za vodnike sokolskih čet v Beogradu, katerega sta posečala iz naše župe brata Marovt Anton, Bočna in Stepišnik Franc, Oriavas.
Bratska društva in čete bi naj bile s svojimi brati vojaki v pismenih stikih. Pismo iz domačih krajev navda brate z vese-Ijem ob zavesti, da niso pozabljeni.
Župni vestnik.
Pričujoči obračun se nanaša na letnik 1933. Kakor je iz računskega zaključka razvidno, bi lanski letnik ne zaključili s primanjkljajem, ako bi bratska društva poravnala naročnino, čeprav smo imeli le malo inserentov. Župna uprava bi lahko podporo v znesku Din 1.000.— izdala v druge namene. V tem pogledu je pričakovati letos mnogo ugodnejši finančni zaključek, ker je bratom, ki so prevzeli upravo za leto 1934., uspelo pridobiti več novih inserentov. Župni vestnik se tiska v nakladi 400 izvodov. Urejuje ga brat Franjo Roš.
Dohodki	Promet	Izdatki
Plačana naročnina . . Din 3.665 25 Prostovoljni prispevki » 285'— Inserati	» 950-— Župni prispevek za letno poročilo ...» 1.500-— Podpora župe . . . . » 1.000'— Obresti	» 5'—	Zvezni tiskarni, Celje na račun tiska . . Din 7.350-— Naložba pri Celjski posojilnici .... » 55 25
Din 7/105 25	Din 7.405-25
	
Dolg Bilanca per 28. II. 1934. imetje
Dolg Zvezni tisk., Celje Din 1.243'— Čisto premoženje . . » 842'25	Društva dolgujejo . . Din 2.030'— Naložba pri Celj. pos. » 55 25
Din 2.085-25	Din 2.085 25
	
Zaključne besede.
Vprašali me boste, kako je z upravnim poslovanjem naših bratov in sester. O tem govoriti je kočljivo. Med mojimi tovariši in tovarišicami je mnogo odličnih delavcev, drugim zopet ne gre za najboljši red in se' zadovoljujejo s srednjo potjo, le prav malo je takih, katerim bi bilo treba prisoditi debelo piko. Zvest našemu geslu: »ne koristi, ne slave«, ne morem navajati onih administratorjev, ki so točno in vestno’ ustregli vsem zahtevam bratskega saveza in župe. Na račun prevelike zaposlenosti je izostala nameravana tabela. Ta bi nazorno pokazala, kako so posamezniki pošiljali razne izkaze, poročila in odgovore na okrožnice. Prepričan sem, da bi takšno razredovanje imelo svojo dobro stran.
Sestre in bratje naj funkcije, ki jih jim je zaupalo na skupščinah članstvo, izvršujejo z veseljem in dobro voljo. Kdor nima volje do dela, najde tisoč izgovorov. Prehajajmo k delu složno in sporazumno, saj stremimo za istim ciljem. Ako imamo res trdno voljo, uspešno služiti sokolskim smotrom,. moramo v korist tega cilja pustiti na strani vsa osebna nesporazumljenja. Bodimo polni velikega duha, krepke volje in zdravih sil!
Zdravo!
Franjo Čepin, t. č. župni tajnik.
Poročilo načelnika
Moje poročilo je verna slika tehničnega dela v župi včlanjenih društev. Velika večina društev in čet je storila svojo dolžnost, jih je še pa nekaj, ki telovadijo samo ob času pred svojim društvenim nastopom, po nastopu pa zaprejo telovadnico do zopetne javne telovadbe, ki ¡se vrši čez leto dni.
Župne pregledne tekme za pokrajinski zlet v Ljubljani so se vršile 21. V. v Celju ob razmeroma dobri udeležbi. Uspehi sicer niso' bili prvovrstni. Opaža jse še vedno, da društva ne goje telovadbe na orodju po dobro premišljenem načrtu, kar se je
ravno opazilo pri tej tekmi. Vsled tega je marsikateri telovadec doživel neprijetno presenečenje.
Pokrajinskega zleta v Ljubljani se je udeležilo naše članstvo in naraščaj v častnem številu. Naraščajski dan je bil na, splošno žalost mladine po neprestanem deževju zelo oviran, nastop se sploh ni vršil. Ponovnega' nastopa, ki se je vršil med tednom v sredo, se je udeležilo iz dveh društev 20 naraščajnikov in 5 naraščajmo. Članov je tekmovalo 1 župna vrsta v višjem odd. in sicer 5 bratov iz Celja in 1 iz Trbovelj. Izmed 10 tekmujočih vrst je dosegla župna vrsta 7. mesto. V srednjem oddelku je tekmovalo 5 bratov iz Celja, po 1 iz Zagorja, Hrastnika in Radeč. Med 24 tekmujočimi vrstami je dosegla naša vrsta 3. mesto. V nižjem odd. skupina I. so sodelovala z 'eno vrsto, ter dosegla uspehe, društva: Celje 14. mesto, Žalec 27. mesto, Radeče 38. mesto, Celje župna vrsta 41. mesto, Trbovlje 45. mesto, Brežice 55. mesto, Zidani most 77. mesto od 172 tekmujočih vrst. V skupini II. je tekmovala vrsta iz Hude jame ter dosgela 1. mesto. Brat Pložun Stanko, član istega društva, je dosegel v tej skupini I. mesto. Tekme posameznikov v posameznih panogah se je udeležil po en član iz Celja, Zidanega mosta in Velenja. Izmenskega plavanja 4 X 50 se je udeležila župna vrsta, ki pa je imela prehude nasprotnike v bratih »Primorja«, zato tu ni.beležiti uspeha. Kot poedinci so še tekmovali 4 (člani v prostem plavanju na 50 m. Članov s (prostimi vajami je nastopilo 383 in ne 357, kakor je razvidno iz tabele; raz lika je nastala vsled tega, ker nekalte-ra društva, ki so bila v Ljubljani, niso poslala potrebnih podatkov. Sodnikov iz naše župe je bilo 7. Pri javni telovadbi je moralo naše članstvo sodelovati oba dneva, odziv je bil obakrat polnoštevilen.
Na orodju sta nastopili vrsta iz Trbovelj na krogih in vrsta iz Celja na bradlji. V povorki je bito 12 praporov. Splošen utis je bil jako dober, članstvo disciplinirano in se je točno ravnalo po predpisih, izdanih tako od župe kot od Saveza.
Plavalne tekme, ki so se vršile 15. avgusta v Rimskih toplicah, so pokazale znaten napredek izza tekem v letu 1932. tako v številčnem, kot v kakovostnem ožini. Je še sicer mnogo članstva raznih društev, ki so sodelovali samo kot gledalci, upamo pa, da jih letos vidimo med tekmovalci. Izven konkurence so tekmovali 3 člani iz Maribora in 1 član iz Ljubljane
Lahkoatletske tekme so se vršile v Celju. Uspehi so sicer boljši, nikakor pa ne smemo z njimi biti zadovoljni. Bil je znaten upadek napram tekmam iz 1. 1932. Dovolj je še društev, ki posvečajo premalo pažnje prostim panogam. Z malimi stroški je možno nabaviti si potrebno orodje kot disk, kroglo, kopje, žogo in stojala za skok v višino in vse je na razplago. Samo volje je treba in ravno ta primanjkuje.
Tekme v odbojki so se vršile po okrožjih. Zmagovalci okrožij posameznih oddelkov so tekmovali nato za ponosni naslov prvaka v odbojki C. S. Ž. v Celju. Končni izid je: I. društvo Celje, II. Šoštanj, III. Brežice. Pri m. nar. I. Celje, II. Žalec. Tudi v tej panogi se opaža premalo zanimanja. Mnogo je društev, ki goje to igro, ne upajo pa poseči v boj, ker s.e že jv naprej bojijo, da ne bodo prvi. Pri prihodnjem tekmovanju želimo videti več društev. Izpit za saveznega sodnika v odbojki so pred Savezno izpitno komisijo napravili 4 člani iz Celja.
Okrožne lahkoatletske tekme šmarsko-šentjurskega okrožja so se vršile v Šmarju ob udeležbi 3 društev. Prehodna darilo si je priborilo društvo Ponikva. Vsako okrožje je imelo sestanek načelnikov (ic) in društvenih starost za določitev' okrožnih nastopov, ki so se vršili v savinj sko-šaleškem okrožju v Braslovčah ob udeležbi 75 čl., 50 m. n. in 100 m. d. s prostimi vajami, gornje-posavskem v Hrastniku ob udeležbi 75 čl., 64 ‘m. n., 40 m. d., spodnje-posavskem v Sevnici, 105 čl., 29 m. n., 80 m. d., šentjursko-šmarskem v Šmarju, 44 čl., 30 m. n., 28 m. d. in celjskem v Celju, 1-02 čl-, 74 m. n., 120 m. dl
Graje vredno je ponašanje gotovega dela članstva, ki se je namenoma odtegnil obveznemu nastopu ter se ob času, ko se je vršil okrožni nastop, rajši odpeljal na zlet v tuje župe. To nesokolsko postopanje nekaterih bratov obsojam najstrožje. Upam, da se v bodoče taki primeri ne bodo več dogajali.
Prvi tečaj za društvene načelnike v naši župi se je Vršil od 5. do vštevši 10. februarja 1934 v Celju. Zastopanih je bilo 29 društev in 4 čete s 16 načelniki, 13 podnač. in 4 vaditelji. Predelale! ¡so se vse proste vaje za vse moške oddelke, tekmovalne vaje za tekoče leto in, kar je bilo najbolj potrebno, vršile so se razprave o pravilnikih in poslovnikih raznih tehničnih odsekov, o katerih mora biti vsesakor načelnik poučen. Slične tečaje bo treba uvesti stalno vsako leto.
Bratski upravi župe se v imenu župnega T. O,, iskreno zahvaljujem, da je omogočila razne tečaje in podpirala naše težnje. Prosim, da nam bo tudi v bodoče naklonjena.
O delovanju župnega smučarskega odseka poroča posebej brat Grobelnik.
Župni T. O. je imel dovolj brige, da je uravnal svoje delo, razposlal je 24 okrožnic, številk upravnega zapisnika je bilo 672. T. 01 so tvorili bratje: Smertnik, dr. Dolničar, Prelog, Grobelnik, Burja, sestre Lužnik, Križmanič, Lojk iz Celja, br. dr. Jošt, s. Petriček iz Žalca, br. Prestor iz Velenja, br. Razpotnik iz Zid. m., br. Klun in ¡s. Klun iz Zagorja, ¡s1- Slana iz Hrastnika, br. Verk in s. Juvane , iz Sevnice.
Odsek za smučanje in odbojko je vodil br. Grobelnik T. Zbor društvenih načelnikov se je sestal dvakrat.
S tem je podan kratek obris dela župe in njenih edinic v 1. 1933. Priložena ta.bela najbolj prepričevalno kaže, v koliko so posamezna društva pripomogla župi s svojim delom v telovadnici in izven nje. Mnogo jih je še med njimi, ki spe spanje pravičnega. Zadovolijo se v svoji skromnosti samo s tem, da so samo sok. dr. na papirju in nič več.
Bratje — sestre! Še je čas, čakajo nas' nove naloge, župni zlet je pred nami, ki naj dokaže našo moč in napredek. Vsi na delo!
Z d r a v o !
Poljšak Rastko, t. č. župni načelnik.
Poročilo načelnice
V minulem letu so bile našim društvom nudene mnoge prilike, da preizkusijo svojo številno in kvalitativno moč. Odzvali so se temu ženski oddelki, kakor je razvidno iz priložene razpredelnice.
Sorazmerno zadovoljivo se moremo izjaviti le pri župnih orodnih tekmah in obenem izbirnih tekmah za Ljubljano, 21. maja 1933 v Celju, kjer je sodelovalo pri članicah 9 društev' z •42 tekmovalkami in pri žen. naraščaju 6 društev z 44 telovadkami, tako da je bila na I. medzletnili tekmah članov in članic v Ljubljani 25., 26. in 27. junija zastopana naša župa z 24 tekmovalkami od 6 društev in 8 sodnicami. Najboljši uspeh naših vrst iz teh tekem more beležiti nižji oddelek in sicer 27 vrst, vrsta Celje III. mesto in župna vrsta IV. mesto; popolna vrsta je bila tudi v višjem oddelku, kjer je dosegla vrsta IV. mesto in prva posameznica 5. mesto.
Tem tekmam so sledile plavalne tekme v Rimskih toplicah 13. avgusta 1933 in lahkoatletske tekme v Celju 8. oktobra 1933. Da se je večina društev z ženskimi oddelki vzdržala teh tekem, zasluži grajo. Tako n. pr. je pri plavalnih tekmah sodelovalo le dvoje društev z ženskimi oddelki iz vse župe, čeprav ne moremo zatajiti, da je v naši župi mnogo dobrih plavačič in ska-kačič. Ravnotako niso lahkoatletske tekme — troboj in peteroboj — za ženske oddelke častno izpadle. Udeležena so bila le 3 društva. Omeniti je njaboljši doseženi uspeh tega. dneva pri članicah skok v višino 135 cm, kjer je bil prekoračen župni rekord prejšnjega leta, dočim se v ostalih panogah župni rekord ni prekoračil.
Mimo nas so šle tekme v odbojki. Znano je, da se v mnogih društvih ukvarjajo ženski oddelki s to igro, toda v igro se ne poglobe, tako da jim primanjkuje usposobljenosti in posebno volje, da bi se udeležile tekem. Omeniti je treba, da se mnogo
pažnje posveča na naših vaditeljskih in lahkoatletskih tečajih vadbi igre odbojke in lahkoatletskim panogam vobče, ki so trd oreh za naše ženske oddelke.
Župnega nastopa ni bilo, pač pa;so se vršili okrožni nastop!, kot predpriprava za velik zlet v Ljubljano in sicer za celjsko okrožje v Celju 21. maja 1933: 83 članic, 71 žen. naraščaja in 108 žen. dece; za savinjsko-šaleško okrožje v Braslovčah ob otvoritvi Sokolskega doma 11. junija 1933: 92 članic, 60 žen. naraščaja; za zgornje-posavsko okrožje v Hrastniku 4. junija 1933: 48 članic, 53 žen. naraščaja, 73 žen. dece; za spodnje-posavisko okrožje V Sevnici 11. junija 1933: 72 članic, 35 žen. naraščaja in 71 žen. dece; za šmarsko-šentjursko okrožje v Šmarju pri Jelšah 11. junija 1933: 29 članic, 23 žen. naraščaja.
Na pokrajinski zlet v Ljubljano je nato šlo iz naše župe 242 naraščajnic iz 24 društev in 276 članic iz 42 društev. Tudi mnogo dece se je pripeljalo iz naših društev na naraščajske dneve 18. junija 1933; toda žal, da ravno mladina vsi e d močnega deževja ni bila deležna one velike sokolske slovesnosti in praznika. Pozneje v glavnih zletnih dneh so pač! naše ¡članice nastopile k prostim vajam oba prva zletna dneva in tretji dan so manifestirale za sokolsko misel v veličastni povorki. Bili so lepi sokolski dnevi, ki puste v vseh udeležencih globok vtis in dajo močen impulz za nadaljno sokolsko delo.
Poleg številnih vadbenih ¡sestankov v župi in po okrožjih so se vršili še naslednji župni tečaji:
Lahkoatletski tečaj za članice od 18.—23. decembra 1933 z udeležbo 14 članic iz 8 društev.
Medtem se je vršil tudi župni smučarski tečaj na Smrekovcu od 26. 12. 1933 do- 1. H 1934. O tem. tečaju, kakor tudi o župnih smučarskih tekmah in o savezni smučarski prvakinji, naši članici sestri Hilingerjevi poroča brat župni smučarski poročevalec.
Končno se je vršil tečaj za društvene načelnice v Celju od 2. do vštevši 5. 2. 1934. Na tem tečaju je bilo. udeležbe iz .32 društev 33 članic, to je bila dosedaj najlepša udeležba članic naše župe na tečajih.
Da so tudi ti tečaji velike važnosti, so naše članice — načelnice uvaževale in se odzvale v lepem številu, med odsotnimi so bila po večini društva, ki ne kažejo pravih znakov življenja.
V pretečenem letu je bilo nekaj takih društev, ki ¡sploh ni imelo svoje načelnice, to se je pri zadnjih društvenih občnih zborih dopolnilo in brez načelnice sta še Kaka in Motnik.
Sestre- načelnice, zavedajte se, da so se Vami z izvolitvijo na občnem zboru zaupali vsi ženski oddelki, tedaj nikdar ni naslov načelnice le prazen naziv, ampak je to tesno združeno z dolžnostjo do sokolskega dela. Načelnice in vaditeljice, delajte z
ljubeznijo in iz lastnega nagiba,- /ker le tedaj bo imelo' (Vaše delo trajne’ uspehe.
Opaža se vedno večji porast sokolske mladine, zato posvečajte zlasti tem oddelkom veliko pozornost, da bodo iz teh vrst zrasli naši. bodoči Sokoli in S okolice;!-
V	tekočem letu«se zopet snidemo na župnem zletu; na programu so dalje naraščaj ste' tekme, orodne tekme članstva, lahkoatletske tekme, tekme v plavanju, v odbojki, v smučanju i. dr. Pripravljajte se in odzovite se vabilu župe, da se primeri pretečenega leta ne ponovijo!
Delajte v slogi in bratstvu, kakor res prava sokolska družina!
Zdravo!
Almira Grudnova, t. č. načelnica.
Poročil© župnega smučarskega odseka
V	tretjem letu oficijelnega udejstvovanja' v snežnem športu beležimo lep napredek in velik razmah. Smelo trdimo, da se 95% sokolskih pripadnikov — telovadcev v naši župi smuča. K temu napornemu športu jim je pred vsem dala krepost, pridobljena v telovadnicah, Za to govori tudi dejstvo, da pri sokolskih smučarjih beležimo najmanjši odstotek poškodb.
Da usposobimo zadostno število društvenih vodnikov smučarskih odsekov, je priredila župa I. župni smučarski tečaj na Smrekovcu. Vršil se je od 26.—31. decembra 1933 pod vodstvom saveznega vodnika br. Majnika iz Preddvora. Kako potreben je bil ta tečaj, so pričale, mnogobrojne prijave, ki se žal vsled pomanjkanja prostora niso mogle vse upoštevati. Udeležba je bila iz 17 društev skupaj 28 članov, dve članici ter ena naraščaj niča.
Župne smučarske tekme na daljavo so se vršile 14. januarja v Velenju in sicer za članstvo ter naraščaj. Tekme je dovršilo: 27 članov, 6 članic, 10 ženskega naraščaja, 27 moškega naraščaja nižji oddelek in 23 moškega naraščaja višji oddelek. Za člane je bila proga dolga 18 km, za ženske oddelke ter nižji moški naraščaj 4 km, za višji naraščaj 8 km. Pri članih je bil najboljši, doseženi časi 1.23.55 in je postal prvak župe br. Podjed Vinko iz Zagorja, II. in III. mesto Planinšek Franc in Pirc Anton iz Trbovelj. Izmed članic je zasedla I. mesto Čebela Anica v času 27 min. in 47 sek., II. Bizjak Edita, obe iz Celja, III. Ogra-jenšek Dora, Velenje. Višji moški nar. I. s časom 54.13 Golob Branko, Zagorje, II. in IIP Čepelnik Rado, Velenje in Galof Valter, Šoštanj. Nižji naraščaj: I. Ževart F. in Tonhauser Miha, v času 24.34, II. in III. Špegel Ciril, Podpečan Maks, vsi iz Velenja.
Ženski naraščaj in del članic je prevozil napačno progo in je bil diskvalificiran. Prva mesta so razen pri članicah zasedli pripadniki edinic izven Celja ter so zmagovalci s tem dokazali velik napredek izza lanskih tekem. Organizacija je bila brezhibna, vremenske prilike sijajne.
Saveznih tekem v Bohinju se je udeležilo 8 članov, ena članica ter dva sodnika. Tekmovalci so bili iz Zagorja, Trbovelj in Celja. Tako beleži pri teku na 18 km naša župa lep uspeh. Br. Mitrovič Panto iz Celja je prišel med 53 tekmovalci 13. na cilj. Vrsta članov v smuških likih je 10. Prvi posameznik br. Mejavšelc Mirko iz Celja je zasedel 7. meisto.
V	skokih se člani niso; mogli dovolj uveljaviti, ker žal v župi nimamo niti ene lastne slcakainice, kjer' bi se vadili. Vendar beležimo skoke naših do 26 m.
Pri članicah imamo savezno prvakinjo s. Hillinger Nesti, ki je v tekmi v smuku zasedla prvo mesto. V teku na daljavo 8 km je četrta. Tudi pri teh tekmah smo zelo napredovali izza lanskega leta.
Pred savezno komisijo so napravili izpit za smučarskega sodnika 3 bratje ter ena sestra n tako beleži naša župa 7 sodnikov in eno .sodnico. Želimo, da se to število poveča z ozirom na potrebe v naši župi.
V	naši župi imajo lastne smučarske odseke društva: Brežice, Bizeljsko, Celje, Dol pri Hrastniku, Gomilslco, Gornji grad, Griže, Hrastnik, Kozje, Krško, Laško, Polzela, Ponikva, Rajhen-burg, Rečica ob Savinji, Rog. Slatina, Rogatec, Senovo, Sevnica, Sv. Jurij ob j. ž., Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Štore, Trbovlje, Velenje, Vojnik, Zagorje, Zabukovca, Zidani most in Žalec, skupaj 30 edinic. Od teh so nekatere prirejale tekme in tečaje ter se v smučanju pridno udejstvovale. Želimo, da se bodo v bodoče še ostala društva zganila, ki so doslej počivala.
Po dospelih prijavah je v naši župi preko 1000 smučarjev iz vseh oddelkov in je to pač lepa in jaka sokolska smučarska armada.
Na sporedu letošnjega zimskega programa so bile tudi pa-trolne tekme, ki so se morale vsled spremembe vremena od-goditi.
Ko se poslavljamo od letošnje zime, nadomestimo svoje smuči Z! delom v telovadnicah, kjer bomo črpali novih moči za procvit in napredek naše sokolske stvari.
Vsem sokolskim smučarjem in smučarkam iskren pozdrav in obilo plodnega dela v telovadnicah. Zdravo! Smuk!
Grobelnik Tone, župni smuč. poroč.
		Din	P
1.	Blagajna		590	60
2.	Naložba pri Celjski posojilnici d. d. v Celju		
	per 1. I. 1933 				60.450	—
3.	Plačila društev na saveznih prispevkih		21.490	— '
4.	Plačila društev na župnih prispevkih		13.614	25
5.	Prispevek banske uprave dravske banovine		
	in Saveza SKJ za župo		92.300	*—
6.	Povračilo za tiskovine		1.865	—
7.	Obresti naložb		2.396	40
8.	Razno 					66	
		192.772	25
			
			Din	p
1.	Uprava :			
	a)	Plača uradnici	 b)	Pokoj, zavod in boln. blag. c)	Pis. potrebšč. in tiskovine . č) Poštnine, brzojav itd. . . . d)	Potnine 	 e)	Kurjava in razsvetljava . .	8.400'— 1.429-65 6.995 -1.472-75 741-2.334 —	21.372	40
2.	Načelništvo;			
	a)	Plača prednjaku	 b)	Pokoj, zavod in boln. blag. c)	Potnine	 č) Prednjaški tečaji . ... . d)	Tekme in nastopi		24.000'- 3.528- 5.133-50 6.501-50 8.481-85	47.644	85
3.	Prosvetni odbor:			
	a)	Tečaji, potnine itd	 b)	Časopisje in knjižnica . . .	2.701-75 1.981-75	4.683	50
4.	Nakupljen inventar			2.903	50
5.	Razno 			2.753	75
6.	Savezu na prispevkih ........	. . . y.	42.170	
7.	Letno poročilo			1.500	—
8.	Podpore društvom			3.194	25
9.	Naložba pri Celjski posojilnici d. d. v Celju per 31. XII. 1933 			66.550	—
			192.772	25
				
Imetje Bilanca k 31. decembru 1933. Dolg
Naložba pri Celjski pos. d. d. v Celju Din 66.550-— Dolg društev na župnem porezu . . » 20.34075 Inventar po odpisu . » 1.500 —	Dolg župe na saveznem porezu Din 10.642-— Čisto premoženje . . » 77.748-75
Din 88.390 75	Din 88.390-75
	
Celje, 31. decembra 1933.
Bernard Wltavsky
t. č. blagajnik
Poročilo nadzornega odbora
Račune in knjige pregledali, jih primerjali s prilogami in našli v redu Predlagamo blagajniku in upravi razrešnico
Celje, 12. februarja 1934.
Kralj Drago, Perc Karol, dr. Požar Joško, Šmid Franjo, Šmid Matko
Poročilo prosvetarja
o	prosvetnem delu celjske sokolske župe v 1. 1933.
Župni prosvetni odbor je tvorilo 11 članov, t. j. predsednik, tajnik br. Chvatal Drago, okrožni prosvetarji br. Kramar Fran Pivc Maks, Roš Fran, Hajnšek Franjo, Železnik Marjan in Benko, ter referent za petje in glasbo br. Gobec Radovan in referent za lutkovna gledališča br. Rudež. Odborniki so stavili svoje predloge predsedniku večinoma pismeno, radi tega so bile tekom leta samo tri seje. Dopisov je dospelo^ 372, odposlanih je bilo 214.
Dne 9. aprila 1933 se je vršil v Celju sestanek društvenih prosvetarjev, katerega se je udeležilo 36 zastopnikov 34 društev in čet. Izvršila so se predavanja in debata o organizaciji prosv. dela, minimalnem prosvetnem programu župe in društev, taborenju, lutk!, odru in organizaciji prosv. »tečaja v Novem Sadu. Istega dne je gostoval trboveljski lutk. oder v celjskem Narodnem domu.
Tekom meseca aprila je bil na programu treznostni teden Poročilo je poslalo 27 društev in 3 čete. V društvih je bilo 74 go-
vorov pred 75 vrstami ter dvoje predavanj. Pri nagovorih'in predavanjih je bilo prisotnih okrog 800 ljudi. Razdelilo se je 42 propagandnih brošur v društvih Žalec in Rimske toplice. Treznostni odsek je oraniziran v 3 društvih s 35 plani.
Meseca junija se je poslala vsem društvom kompozicija br Svet. Paščana: »Sokolski pozdrav«, z njim se mora začeti in zaključiti vsaka sokolska prireditev.
Od 13. do vštevši 15. avgusta se je vršil v Celju idejni župni prosvetni tečaj, katerega se je udeležilo 38 članov iz 33 društev in čet. Predavali so br. Šest Osip, dr. Krašovec Milko-, Roš Fran, dr. Cvetko Šribar, Prelog Miloš, Kurnik Tone, Čepin Franjo, Raša Anton, Hajnšek Franjo in Burnik Vlado. Vseh predavalnili ur je bilo 17. Br. Kramar je zvečer predvajal v Zdravstvenem domu poučne in sokolske filme.
O prvodecemberski proslavi je poslalo svoja poročila 43 društev in 6 čet. Svečana seja s predavanji je bila v 35 društvih in
3	četah. Prevedeno je bilo 183 dece v naraščaj in 67 naraščaja v članstvo. Zakletvo je položilo 334 članov in 114 članic v 31 društvih in 2 četah. Diplome so se razdelile v Velenju (6), Zagorju (2), Zidanem mostu (7) in Hudi jami (2). Svečani seji je prisostvovalo 4133 ljudi. Akademije je priredilo 33 društev in
4	čete, posebne dec je akademije 7 društev in 1 četa. Prisotnih na akademijah je bilo 13.394. Dohodka proslav1 je bilo 19.453 Din, od tega je bilo čistega 7.941.— Din. (Dohodke je javilo samo 21 društev.) Najpopolnejši program sta izvedli društvi Kapele in Trbovlje. Trije društev je izvedlo proslavo skupno s šolsko prireditvijo. Večina čet akademije ni priredila radi pomanjkanja prostorov.
Propagandni teden za sokolski tisk je slabo uspel. Poročilo- j e. poslalo- 29 društev in 4 čete. Bilo je 21 predavanj in 17 govorov pred vrstami v 29 društvih in četah. Izložbo šok. tiska sta priredili samo društvi Hrastnik in Žalec. Razen tega so se vršila predavanja in govori v osn. šolah, katerih število pa ni točno označeno-. Pridobilo se je 6 novih naročnikov na »Sokolski Glasnik«, na »Sokoliča« 147, na »Našo Radost« 4, na »Soko« 10 Prodalo se je 45 knjig v štirih društvih.
Tekom meseca septembra bi se moral vršiti v Trbovljah župni lutk. tečaj, za katerega sp je prijavilo 9 članov iz 9 dru-štev. Radi takratnih povodnji so bile slabe zveze ter je tečaj odpadel.
Saveznega tečaja v Novem Sadu sta se udeležila br. Vončina Edgar iz Trbovelj in br. Gregorič Edvard iz Senovega. Lutk. sav. tečaja v Ljubljani se je udeležil br. Tičar Lev iz Rimskih toplic.
V tabeli so navedeni podatki o prosv. delu v naših društvih in četah, sestavljeni iz letnega in mesečnih poročil. Poročila so
zelo pomanjkljiva ter so tudi podatki deloma netočni. Naročnike na »Župni vestnik« je prijavilo le malo število društev, sigurno pa je to število večje. Nikakih podatkov ni prejel Ž. P;. O. od društev: Braslovče, Cerklje, Krško, Rečica ob Savinji, Sv. Križ, Sv. Peter v Sav. dol., Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velika Pirešica, Trn ovij e-Ljubecna in Žusem.
Javna knjižnica deluje v 31 društvih in sokolska čitalnica v 3 društvih. Društveni prosvetni tečaji so se vršili v Petrovčah in Artičah (za novo članstvo), Zagorju (14 prosvetnih mladinskih ur), Trbovljah in Hrastniku. (Čitanje pravljic in pogovori z deco). Ganglovo proslavo so prijavila društva Trbovlje, Dol in Hrastnik.
Lutkovne predstave ¡so se vršile v Trbovljah (10), Gornjem gradu (1) in Sevnici (1). Trbovlje si je nabavilo v tem letu nov lutk. oder. Na ustanovitvi odra se dela tudi v Rimskih toplicah in Celju.
Rapallsko akademijo sta priredili društvi Velenje in Trbovlje, vidovdansko akademijo društvi Dol in Rimske toplice Materinski dan za deco je priredil Hrastnik. Koroški večer se je vršil v Trbovljah in Hrastniku. Aparate za projiciranje slik imajo Hrastnik, Sevnica in Zagorje, kinoaparate pa Hrastnik in Sevnica.
Lastne radio aparate imata društvi Celje in Sv. Jedert nad Laškim. Sokolskih knjig se je razdelilo skupno 767 v društvih: Polzela (99), Hrastnik (25), Celje (29), Kapele (35), Sevnica (240), Orla vas (30), Žalec (143), Ponikva (170), Sv, Jurij ob Taboru (5). Največ se je razdelilo1 »Sokoličev dan« (167), »Naraščajski koledar« (230), »Vsak je svojega zdravja kovač« (80) in Tyrševo Sokolstvo (37).'
Dramatična sekcija je osnovana v 23 društvih, pevski zbor v 14 društvih, orkester v 13, lutkarski v 2, socijalni v 3, šahovski v 1, mladinski pevski v 2 in novinarski v 1 društvu.
Strokovnih knjig so društva prijavila skupno 1.792, leposlovnih 7.209. Prirastek knjig je prijavilo 20 društev z 697 knjigami.
Tekom leta je bilo objavljenih v časopisih ca. 205 vesti in 7 člankov iz naših društev. Svoj budžet je prijavilo samo 15 društev, ki so porabila 4.980.— Din za knjige in 5.012.— Din za časopise.
Program za prosvetno delo v letu 1934. bo sestavljen na sestanku društvenih prosvetarjev meseca marca v Celju.
Z dravo!
Ing. Burnik Vlado, t. č. ž. prosvetar.
Žsipasa matrika
Zupa šteje na dan skupščine 63 edinic (53 društev in 10 čet)
Stanje članstva koncem leta 1933 ........... 6.066
Stanje članstva koncem leta 1932 .......... • ■ 5.814
Prirastek......................................252
Stanje naraščaja koncem	leta 1933	  1.219
Stanje naraščaja koncem leta 1932	.....• • .1-414
Upadek ................. ...........	195
Stanje dece koncem leta	1933	  4.840
Stanje dece koncem leta 1932	....... . . . 4.010
Prirastek......................................830
Stanje vseh pripadnikov koncem leta 1933 .... 12.125 Stanje vseh pripadnikov koncem leta 1932 . . . . 11.238 Prirastek.............................    887
V naslednjem podajamo številčno stanje pripadnikov društev na dan 31. decembra 1933.__________________________________________
> <L> 1	Članstva			Naraščaja			Dece			O p	šj
m. Sokolsko društvo										O.	-n =
<V H	m.	ž.	UKlip.	m.	Ž.	UKup.	m.	ž.	UKup.	J« GO	</) a > Cl
1. Artiče	39	17	56	3	5	8	20	20	40		104
2. Bizeljsko	37	20	57	1	—	1	—	—	—		58
3. Boštahj	43	22	65	15	11	26	43	32	75		166
4. Braslovče	46	26	72	—	6	6	30	25	55		133
5. Brežice	131	55	186	11	12	23	51	47	98		307
6. Celje	503	203	706	66	41	107	150	120	270		1083
7. Cerklje ob Krki	28	10	38	—	—	—	15	17	32		70
8. Dol pri Hrastniku	31	13	44	16	17	33	32	30	62		139
9. Globoko	27	. 5	32	—	4	4	24	31	55		91
10. Gomilsko	22	22	44	5	7	12	19	23	42		98
11. Gornji grad	116	53	169	10	5	15	24	36	60		244
12. Griže	25	13	38	12	4	16	30	25	55		109
13. Hrastnik	75	36	111	16	7	23	86	125	211		345
14. Huda jama pri Laškem	59	5	64	1	—	1	12	13	25		90
15. Kapele pri Brežicah	29	11	40	—	2	2	17	20	37		79
16. Kozje	62	29	91	—	—	—	—	—	—		91
17. Krška vaš®	53	24	77	26	2	28	20	14	34		139
18. Krško	133	88	221	23	9	32	52	58	110		363
19. Laško	138	50	188	17	14	31	32	43	75		294
20. Medija Izlake	67	. 15	82	11	6	17	19	14	33		132
21. Mozirje	54	31	85	1	1	2	17	24	41		128
22. Petrovče	46	23	69	18	7	25	—	—	—		94
23. Pišece pri Brežicah	27	7	34	17	16	33	38	32	70		137
24. Polzela	44	18	62	9	4	13	18	19	37		112
25. Ponikva ob j. ž.	48	15	63	14	11	25	38	34	72		160
26. Radeče	95	28	123	7	6	13	32	29	61		197
27. Rajhenburg	38	17	55	6	6	12	32	26	58		125
28. Raka na Dolenjskem	27	16	43	4	6	10	15	16	31		84
29. Rečica ob Savinji	79	17	96	20	12	32	36	19	55		183
30. Rim. toplice-Smarjeta	55	16	71	10	7	17	20	12	32		120
31. Rogaška Slatina	71	45	116	4	3	7	26	36	62		185
32. Rogatec	44	17	61	14	5	19	11	25	36		116
33. Senovo	41	21	62	12	21	33	30	29	59		154
Prenos . . .	2333	00 00 O*'	3321	369	257	• 626	989	994	1983	5930	
r'' <V	Članstvo			Naraščaj			Deca			O	•— o O.S
m. Sokolsko društvo K>										C O.	'J= c
<D	m.	ž.	Ukup.	m.	ž. Ukup.		m.	ž.	Ukup.	r-1 OQ	<L> TJ c/) Ct3 > Cu
Prenos . . .	2333	988 3321		369	257	626	989	9941983			5930
34. Sevnica	112	59	171	2	7	9	50	57	107		287
35. Sv. Jedert nad Laškim	58	9	67	7	3	10	12	28	40		117
36. Sv. Jurij ob j. ž.	98	32	130	17	6	23	58	46	104		257
37. Sv. Križ p. Kostanjevici	43	7	50	—	—		6	—	6		56
38. Sv. Pavel pri Preboldu	49	29	78	8	7	15	70	33	103		196
39. Sv. Peter p. Sv. Gorami	38	28	66	1	4	5	61	50	111		182
40. Sv, PetervSav. dol.	64	22	86	8	8	16	13	14	27		129
41. Šmarje pri Jelšah	105	49	154	22	2	24	19	22	41		219
42r5fflartno ob Paki	28	20	48	10	10	20	4	12	16		84
43^§oštanj	95	63	159	41	20'	61	54	42	96		316
44. Store-Teharje	56-	33	89	17	8	25	32	23	55		169
45. Trbovlje	303	108	411	81	96	177	678	552 1230			1818
46. Velenje	103	35	138	10	11	21	32	35	67		256
47.'Velika Pirešica	39	14	53		4	4	9	7	16		73
48. Vojnik	76	35	Ul	9	9	18	161	115	276		405
49. Vransko	44	23	67	9	6	15	16	14	30		112
50. Zagorje ob Savi	147	59	206	20	32	52	69	78	147		405
51. Zabukovca	65	17	82	6	—	6	10	7	17		105
52. Zidani most	108	25	133	9	7	16	25	29	54		203
53. Žalec	92	41	133	24	12	36	48	39	87		256
Čete											
1. Dramlje	38	5	43	—	—	—	15	15	30		73
2. Liboje p. Petrovče	29	—	29	—	—	—	15	17	32		61
3. Loka pri Zid. mostu	42	16	58	—	—	—	8	8	16		74
4. Motnik pri Vranskem	19	3	22	1	—	1	5	7	12		35
5. Orla vas p. Braslovče	21	11	32	9	2	11	15	16	31		74
6. Slivnica pri Celju	15	5	20	—	—	—	—	—	—		20
7. Sromlje pri Brežicah	27	2	29	—	—	—	—	—	—		29
8. Sv. Jurij ob Taboru	23	20	43	10	8	18	35	36	71		132
9. Trnovlje-Ljubečna	8	5	13	—	—	—	24	11	35		48
10. Žusem, p. Loka p.Žus.	13	7	20	1	1	10	—	—	—		30
4292 1770 6062 966 514 1219 2533 2^)7 4840 12.121
Sestavila Milka Lojkova.
SPOZNAVAJMO SAMEGA SEBE!
V SLOGI JE MOČ!
e /
•J)/am
bratje in sestre, ki ste trpeli kakor mi, ko nam je še tujec gospodaril, ki ste se z nami veselili, k.o nam je zasijalo solnce svobode! Slava tudi Vam, ki Vas je usoda odpoklicala v najlepši dobi, preden ste mogli pričeti sejati iz svojih sokolskih src !
A.	Članstvo.
Artiče: Bračun Franjo, učit. abit., roj. 4. 10. 1909, umrl 27. 5. 1933. Braslovče': Maršič Marija, roj. 5. 4. 1864, umrla 9. 9. 1933.
Bošnak. Drago, roj. 16. 10. 1912, umrl julija 1933.
Celje: Dr. Božič Anton, odvetnik, roj. 1876, umrl 17. 3. 1933. Finžgar Vekoslav, trafikant, umrl geptembra 1933.
Tomašev Matija, narednik, roj. 31. 5. 1903, umrl 1933. Inkret Polo, monter, roj 26.8. 1912, umrl okt. 1933.
Dol pri Hrastniku: Roš Josip, roj 9. 3. 1881, umrl 15. 7. 1933. Dramlje: Korbar Franc,šol. uprav., roj. 12. 8. 1901, umrl 11,. 5, 1.933.
Globoko: Tominc Amalija, roj. 1878, umrla 24. 2. 1933.
Griže: Ramšak Pavle, roj. 1. 10, 1912, umrl 15. 9. 1933.
Hrastnik: De Lazari Miloš, poduradnik v rudniku, roj. 28. 8. 1887, umrl G 4. 1933
Krško: Romih Ana, sopr. ravn. mešč. šole v pok., roj., aprila 1863, umrla dec. 1933, dvakratna kumica prapora.
Pavšič Franc, poštni uprav., roj. 31. 3. 1882, umrl 3. 2. 1933. Zrinšek Amalija, soproga ciicij., roj. 3. 6. 1894, u. 12. 6. 1933. Dolšak Jakob, upok. major, r. 14. 7. 1848, u. novembra 1933. Potočnik Emilija, učiteljica, r. 19. 8. 1909, u. junija 1933
Laško: Zupanc Blaž, brivski mojster in posestnik, roj. 30. 1. 1888, umrl 26. 6. 1933, ustanovni član.
Medija-Izlake: Hribar Franc, roj. 14. 12. 1902, u. 22. 6. 1933.
Mozirje: Goričar Alojz, tovarnar in posestnik, roj. 31. 5. 1865, umrl 3 7. 1933.
France Pepca, natakarica, rej 20. 2. 1911, u. 11. 12. 1933. Sevnica: Bohorč Emil, trg. pom., roj 23. 11. 1911, u. 1933.
Sv. Jurij ob j. ž : Gumzej Martin, umrl 19. 7. 1933.
Merslavič Andrej, roj. 27 10. 1906 umrl 19. 12. 1933.
Sv. Pavel pri Preboldu: Kač Anton, župan, roj. 4. 12. 1888, umrl 19 5 1933
Šmarje pri Jelšah: Selak Jakob, kanclist srez. sodišča, rojen 12. 4. 1877, umrl' 22. 7. 1933.
Šoštanj: Petrovič Nikola, fin. komisar, r. 3. 1. 1896, u. 21. ;3. 1933.
Štore-Teharje: Ramšak Mihael, žel. zvanič. v pok., r. 28. 12. 1869. umrl 25. 5. 1983.
Trbovlje: Kešelov Dimitrij, roj 21. 8 1892, u. 4. 5. 1933.
Tory Marija, roj. 22. 5. 1893, umrla 8. 1. 1934.
Volker Uršula, roj. 19. 10. 1803. umrla 2. 10. 1933.
Zagorje: Turk Lovro, roj 10. 8. 1869. umrl oktobra 1933.
Žalec: Širca Josip, roj. 8. 4. 1854, umrl 29. 12. 1933.
B.	Narašč a p
Celje: Lečnik Franc, roj 10. 12. 1915, umrl 1933.
Rimske toplice: Teijšek Franc, roj 21 11. 1919, umrl 14. 1. 1934.
C.	D e c a.
Krška vas: Francekovič Adolf, roj. 2l. 3. 1921, u. 1. 2. 1933.
1	Petrovče: Cerkvenik Vida, roj. 1925, umrla 22. 11. 1933.