O koristi bralnih društev. (Iz govora dr. Fr. Jurtela na zboru markovskega bralnega društva). Potrebno in primerno se mi zdi, da ponovim nekatere točke govora deželnega poslanca g. dr. Jurtela o niin.uu la pomenu bralnih družtev. Go.ornik je zavračal pred vsem tiste, ki takih društev ne marajo podpirati in se jih okleniti, češ, da so nepotrebne novotarije, ki stanejo le denar. Poudarjal je, da smo si Slovenci bralna društva le izposodili pri drugih naprednih narodih, kakor marsikaj druzega, o čemur smo se, če tudi že pozno, prepričali, da nam je potrebno in koristno, da smo presadili le izgled drugih na domača tla. Govornik je naglašal, da je posebno nam slovenskim gospodarjem treba poduka v vseh strokah, ker smo zaostali radi pomanjkanja gospodarskih Sol in lastne nemarnosti, ker so se pogoji dobremu gospodarstvu scela premenili, to pa posebno vsled nezgod, ki grozijo poedine vire gospodarskih dohodkov popolnoma zadelati in ugonobiti, kakor strupena rosa in trtna uš vinograde, kuge, ki se prikazujejo pri svinjah, govedi, potem vsled konkurence, katere nam ne dela samo ogerska dežela gledč vseh gospodarskih pridelkov, ampak tudi sosedne dežele, da, celo Amerika in Avstralija! Te konkurence se ne bomo nikdar več znebili, ker ne moremo odpraviti železnic in parobrodov, katerih število raste leto za letom, ker mi nimamo za pridelovanje zrnja in z;x živinorejo tako ugodnih razmer, kakgr drugod. Le lenuhi in neumneži med gospodarji se še dandanes tolažijo in izgovarjajo, češ, moj oče, moj ded je tako gospodaril, pa je imel vsega dovolj, še Jaz ne bom drugače! Navadni delavci imajo za poduk in izobraževanje razna društva in razne liste, isto zapazimo pri obrtnikih, trgovcih, uradnikih in oficirjih. Ali premore delavec, ki živi sebe in svoje le s pičlim zaslužkom več, kakor samostalen gospodar? Ali je trgovec, uradnik, oficir, katerih vsak ima svoje šole, bolje potreben poduka, kakor navaden gospodar? Vsaka stroka gospodarstva ima svoje knjige in liste; vsak gospodar si ne more sam za-se vseh kupiti in naročiti, združiti se jih mora več; tako se stroški razdele, na enega pride le mali donesek. Tu more le društvo odpomoči; ono kupuje knjige, ono naročuje liste za vse. V društva pridejo gospodarji skupaj, ki ne znajo samo dobro brati, ampak ki znajo tudi knjige in časnike razlagati in pojasnievati, ki imajo izkušnje. Bralno društvo ni samo za to, da bi udje v bralni sobi vsak za-se tiho čitali ali brali; v bralnem društvu morajo se razgovarjati, mora se predavati, posebno zimski čas. Prašanj, o katerih se morajo začeti tudi slovenski gospodariji, mali in veliki, resno razgovarjati in posvetovati, je na izbiro. Dr. Jurtela je omenil le nekatera, neizmerno važna, med temi sledeča: Napočila je tista doba, ko se bode zemljiškodavčni kataster revidiral. Gospodarji, občinski odbori se zato važno zadevo ne zmenijo; niti se ne ve, kaj se pripravlja. Gospodarji, občinski odbori roke tako križem drže, kakor so to delali od 1870 do 1880, ko so se zemljišča vcenjevala, po samih nemškutarjih po volji oblastij. Pritožbe o krivični vcenitvi so se slišale in ponavljale celih 15 let; zdaj bi morali gospodarji, občine, okraji stopiti na dan, pokazati, kje se godi krivica, kake krivice se godč, — pa vse molči. Ni več dosti časa zgubiti! Bralnega društva morajo se vsi gospodarji okleniti; treba je dobiti postave in ukaze, podučiti se; če treba, napraviti predavanja, da izve vsak gospodar na tanko, kako mora postopati, kaj pomeni revizija katastra, na kaki podlagi in po kakem načrtu se bode vršila. (Dalje prih.).