Gasilei, gori! ali o našem tisku. Velika naša dolžcost js, da živn opozorimo na društro, ki že 31 let delnje aicer tiho ii brez znnanjega hrnpa, čigar delo pa je vendar neizmarno važno in je deloma bilo resikio za ves aloveaski Štajer v tej dobi: Eatoliiko tiskovrfo drnstvo v Mariborn, ki je lastnik ia izdajatalj nasega lista in vedno skrbi za njegovo povzdigo. Dolgo dobo je bil BSlov. Gospodar" edini politični list za Slov. Stajersko, ki je neustrašeno zastopal ia branil naae najdražje svetinje narodae: vero in jezik. Ia kat. tiskovno draštvo je ves čas akrbelo za avoj dragoceni, za dovenaki narod tako vaini liat ter je omogočilo, da se je ob avoji brezprimerno nizki ceni šo vedno razširjal in dobil celo potrebni liat nNas d)ma kot poscbno prilogo, naj je tudi moralo drultvo pri teo« žrtvovati. V teh 31 let h drnstrenega obstoja so ae v«e javoe razmere aeizcaerni apreseaile. Aioje že pred 35 leti bil tissk tako iaeaitsn, d» 83 je zdelo onjno potrcbao nstanoviti kat. tiskovno draštvo, kaj naj rečemo potem o važnoati tiska in posebej časnikaratva sele dandanes, ko ae celo javao žirljenje takorokož vrši po tska, ko se vso javne in celo zaasbne zadeve opravljajo že bolj po tiskn in ča?nikaratvn, nego aatnteno. Dandanes vas vedao b)lj čita, od učenjaka in craduika do najpriprcatejaega človeka po mest;h in na deželi, vaak ima že akoro svoj čaaopia, in kakcrma liste čita, tako postane kmalu celo »jegovo mišljenje, njegovo iivljenje io V88 njegovo delovanje. Badi tega je amljivo, zakaj ao že davno resni možje vaeb staDov začeli človeatvo svariti ttr opozarjati na velikansko moč tiaka, ki pridignjc dsndanes tako mogočua, da; vačkrat veliko silnejše, kakcr vsi pridigarji in govorn;ki. Ia v naših dnjb in poaebno ie v naših razmerah je trikrat velika ta važnost d^brega tiska, ker nevarooit nam prihaja od vseh fctc&ni: našema naroda preti pogaba od narodaib caaprotaikov, ravno taka in enako pognbua pa je ne/arnost, ki p-ihaja iz lastnih vrat, namreč iz onih vrat, ki pod krinko n&rodaosti le zsstrapljajo nar d ter ga tirajo ? nravno in a tem tuai gmotno p?gabo. Zato je danes aveta dolžooat vsikega pra?ega rodoljuba, da po svojih močeh krepko podpira dober tisk 8 tem, da naročnje dobre naše lista in neumoroo Bkrbi za njib razsirjeaje; komnr pa gaotne razmere le kohčkaj dopnščajo, naj pcata&e tadi nd našega kat. tiskovnega drnštra; plača sicer na leto 10 E (posebne nuočaina za nSlov. Gosp." in nNa8 Djm" ai troba vti plačati), a denar je najbolje nsložen. Eakor znano, vzdržnje tiskovao draitvo laatno tiakarao gv. Cirila v Maribora, ki je bila za razvoj štajerskih Sloveacev zadaja tridesetletja velikanake važnosti. To društveno podjetje ae je imelo ia se te i»» b riti z najhnjšimi zaprekami narodnih nasprcn.kov, pa niuis aikake podpore denarnih zaM dcv, ampak ae mora vzdrževati le a postenim ritlim; kajti kot katolisko podjetje ne more sprajrmati naročil, ki jih mora krš5aa8ia voat obgnjati, ('era»n i je pred kratkim ueki 8lo.veDs\i list pisal, da je to dovoljeno. Tirej gmotne pndpfre prtrebnje in jo tudi obilo zaglnži katol. tiskovno drnštvo, kajti radi rovib razraer mora zdaj bvoj delokrog sa zelo r»zm lti, da bo v re?nici zadcstilo sraji aalogi. Ne zadoBtnje t< rej daadanes več samo taintim op. z riti ljudi a anbo besedo, naj si naroče ta io ta, liNt; anpak prave, živabne agitacije je treba, sarc^Diba za narcčnikcm res pndobiti. Eomnr pa ie mogoče, caj postane tndi član kat, tiskovafga drnštva. Nemakutarski, liberalni, Bccialnodemokra^Ri in vsi nam aovraini krogi delajo z vsemi močmi, da ngoaobijo gmotao ia moralao ali nravno moč našega naroda: ali ni to najhojai požar, ki «e apr&vija v nesrečo le posameznikov, ampak celi uarod ? 1 Edor torej res ljnbi svoje ljndstvo, mora atoriti kot gabilec avoju dolžnost: ne more vsak Človek lezti po gcrečih atrebab, \sak pa labko donaaa \niv. goni sesalne stroje itd. — t. j. nekoliko lahko isakdo pomaga z doneaki, in zato ima najlepso pr,k žn st kot nd katoliakega tiakovnega drnitva v Manb ru!